Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 » — „ ietrt , , 6 , 50 „ «esec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10„-„
^ » . & , - , mesec , 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, cefrankov&ua pi.sma m vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-DiSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 170.
V Ljubljani, v petek 27. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Brez večine?
Te dni je neki češki časnikar vrgel v javnost misel, naj bi se v državnem zboru obnovila prejšnja večina. Ni na tem, ali je to storil na svojo roko ali po naročilu; vspeh je isti. Zašumelo je takoj na vseh koncih in krajih , odmevalo je od leve in desne, in parlamentarne razmere so danes malo jasnejše. Vsa vplivnejša glasila bivše večine so sicer bolj sramožljivo in z raznimi pogoji, a vendar dovolj jasno razodela, da je prejšnja večina mogoča. Kat. ljudska stranka je izjavila po raznih svojih listih, da vstopi v prejšnjo zvezo, ako češki poslanci opuBte obstrukeijo. Češka glasila soglašajo v tem, da češki poslanci opuste obstrukeijo, ako češki narod dobi zadoščenje za 17. oktober minolega leta in ako ostale desniske stranke odločno zastopajo skupni program, izražen v načrtu adrese.
Merodajni poljski poslanci so 16. t. m. v Lvovu jasno povedali, da je koalicija mej Nemci na levici in Poljaki »lata morgana«. In slovensko hrvatski poslanci tudi ne bodo iskali zaveznikov pri svojih najhujših nasprotnikih. Dejstvo je torej, da je treba od-Btraniti le taktične ovire, kajti taktične razlike in ne programatična nasprotja so razbile prejšnjo večino. Če se to zgodi, je potem večina čez noč gotova, kakor v aprilu leta 1897. Trebalo bi le konkretnejšega skupnega programa, ki bi mogel in moral vezati vse stranke.
Komaj pa je ta misel prišla v javnost, zlezel je strah levičarjem v pete. Z največjo nervoznostjo so začela levičarska glasila glodati to kost. Kakor strela je udarila ta ideja v levičarski tabor. Razni »odlični in vplivni« vodje iz levičarskih šotorov so kot murni zlezli na dan, da zabranijo »slovansko-kle-rikalno« večino. Pomoči prosijo proti tej pošasti pri ogerski vladi. Dr. pl. Korberju prete z odločno obstrukeijo, ako v kosce ne zdrobi železnega obroča avtonomistov. To so torej oni Katoni, ki imajo vedno na jeziku državne potrebe, a zasledujejo edino le svoje
strankarske namene. Ker so uvideli, da tudi s pomočjo vlade ne zvare nove večine, sedaj iz sile delajo čednost. Vladi hočejo dokazati, da more državni zbor vršiti svojo nalogo tudi brez večine. Od slučaja do slučaja bodo stranke dovoljevale vladi, česar potrebuje za državo.
To je sedaj zdravilo za ohromeli avstrijski parlament, koje so skuhali levičarski zdravniki v svojih — razpaljenih glavah. Tega pa modre glave ne pomislijo, da je tudi proti taki slučajni večini mogoča obstrukcija, ki je postala že nekaka stalna institucija.
S tem nemški centralisti iznova dokazujejo, da se niso ničesa naučili in da še vedno sanjajo o svoji hegemoniji. Nemci si sami zastavljajo pot in njihova samogoltna vladoželjnost je kriva vseh zmešnjav v državi. Lahko bi bili prvi mej enakimi, ko bi spoštovali pravice ostalih narodov. Toda slepa strast jim je prešla v kri in meso, da z glavami butajo ob zid. Ker so sami preslabi za večino, zato priporočajo vladi, naj poskusi svojo srečo brez vsake večine. To je budalost, ki izvira edino le iz strahu pred mogočo staro večino brez nemških liberalcev. Kje na svetu je parlament brez večine in katera vlada more životariti od slučajne milosti muhastih strank? Vlada ima še časa, da si dobro premisli, v katerem taboru je Avstrija. Brez večine pa ne potegne voza z mesta.
Dolg čas na Hrvatskem.
Pred nedavnim je pisal neki mažarski list, da se ban hrvatski že dalj časa dolgočasi v Zagrebu. Kdor ne bi vedel, da je hrvatski ban vrlo marljiv državnik, bi mogel verjeti takemu poročilu, toda list, ki je to sporočil, je velik protivnik banov, pa se mu je hotel s to izjavo bržkone le narogati. Vendar pa ima v tej zlobi nekaj resnice, da se namreč na Hrvatskem v gospodarstveno-kulturnem pogledu ne more brez Ogerske nič izvesti, ker je Hrvatska v financiialnem
pogledu popolnoma odvisna od Ogerske. Zidanje železnic, osuševanje močvirja, regulacija rek, snovanje velikih tovarn itd., vse to je odvisno od ogerske vlade.
Hrvatski sabor ne more o takih podjetjih sklepati nobenih zakonov, niti najemati posojila. V tem pogledu je Hrvatskej odmerjen vsako leto njen dohodek od Ogerske, takozvana tangenta, ki iznaša pa komaj toliko, v novejšem času že ne več, da bi se mogli pokrivati autonomni stroški. Kako pa tak odnošaj deluje na gmotni razvitek čisto gospodarske zemlje, kakor je Hrvatska, vidi se žalibože v današnjem žalostnem gmotnem stanju hrvatskega naroda. Ogerska ne da za Hrvatsko nič več, kolikor iznaša tangenta, a večidel dohodkov pobere zase. Od ogromnih posojil, ki jih je izvela Ogerska v ime celoskupne države, tedaj tudi Hrvatske, ni dobila poslednja nič, a obresti se vendar zaračunavajo tudi v njeno ime. Kar se investira na Hrvatskem, se to zgodi le v onem obsegu, kolikor je to koristno tudi za Ogersko.
To domoljubni Hrvati že dobro vedo ter se bore radi tega za samostalne finance, brez teh tudi ne more biti pravega gmotnega napredka od zajedniške drž. oblasti tako zanemarjane zemlje. Toda današnja sa-borska večina in privrženci današnjega zi-stema še zdaj niso prepričani o tej resnici ter se oklepajo tudi v tem pogledu poznate nagodbe, ki donaša koristi le Mažarom in ne Hrvatom.
Potemtakem je ves kulturni razvitek hrvatskega naroda enostranski in zakono-davstvo za gmotna vprašanja popolnoma sterilno. In ravno dandanes se bore vsi narodi za napredek na gmotnem polju. Kak šnih podjetij se ne lotevajo slobodni narodi, samo da se vzdrže na površini, saj dobro vedo, kakšno moč imajo le bogati narodi, a da morajo siromašni drugim služiti. In koliko dela bi bilo v tem pogledu tudi na Hrvatskem!
Že samo urejevanje rek bi dalo posla za več let, in koliko tudi izsuševanje mo-
čvirje v, kopanje prekopov, zidanje cest in železnic. Koliko siromašnega naroda bi se pri tem preživelo in koliko krasne in plodne zemlje bi se dobilo za obdelovanje! Potem ne bi vsako leto spomladi in jeseni dohajala grozna poročila o povodnjih okoli Drave, Save, Kolpe, Une in drugih rek. Potem ne bi narod ginil in izumiral v močvirnih krajih, kakor se to dandanes godi. A ko bi se sezidale železnice v kraji, kjer ima dosta premoga in železne rude, bi si našel hrvatski narod doma dostatnega zaslužka, pa se ne bi moral seliti iz domovine v daljne kraje, kakor se to dandanes godi.
Isto tako bi oživele zdaj popolnoma prazne in mrtve hrvatske luke ter se povrnil v njih nekdanji živahni promet, ki je zdaj prenehal na račun Reke vsled samo-goltne politike ogerske. Hrvatje bi postali zopet taktični gospodarji na hrvatskem Primorju, kjer se zdaj širi le oholi Mažar in laški irredentist. Brez samostalnih financ se pa kaj takega ne da izvesti in hrvatski narod bo moral še dalje hirati, če se ne osvestijo vsi njegovi sinovi ter zahtevajo tudi v financijelnem pogledu popolne samostalnosti in neodvisnosti.
Potem se pa tudi ne bodo mogli Mažari rogati, da vlada v vladinih krogih v Zagrebu dolg čas, kajti dela bode toliko, da ga ne bode mogoče zmagovati. Nadomestiti bo treba marsikatero izgubo, da doidejo Hrvati v gmotnem pogledu svoje sosede, ki so se mogli srečno razvijati, dokler je njih zadrževal dosedanji nesrečni zistem, skovan na korist Mažarske, ali na škodo Hrvatske.
Politični pregled.
v Ljubljani, 27. julija.
Obnovitev stare desnice smatrajo češki listi v svojih poročilih z Dunaja za gotovo stvar, in sicer tudi brez viteza Ja-vvorskega, ki menda vendar-le odloži dr-žavnozborski mandat in načelstvo poljskega kluba, ker bo pozvan v gospodsko zbornico. Sostava desnice se bo izvršila pod drugač-
LISTE
Celjsko pismo.
Zopet je vroče ! V tem smo tudi v Celju vsi jedini. Vse kar se giblje in gre, trpi pod mokro-vročim vzduhom. Gorje debelim, kateri bi radi dali 400 K za mestne reveže, da bi ne bilo tako vroče, — seveda bi moral dati tudi g. Majdič prej 200 K. Vročina od znotraj in od zunaj.
Od zunaj beli Celjanom glave s o 1 n ce, od znotraj pa Slovenci. Vsak občinski zastop, vsaka korporacija, vsak urad ima svoje počitnice, -- le celjski mestni očetje si ne morejo tega športa dovoliti.
Ti preklicani Slovenci jim delajo zgago ! Da bi jim ne bilo treba biti 15. avgusta v Celju, so na kratko »Sokol-Fest« prepovedali.
—	Sicer pa če tudi Slovenci s svojo pritožbo prodr6, bodo jim letos že pokazali svojo moč, •— kajti nehote bo moral dobiti vsakdo bodisi Slovenec, Čeh ali pa Hrvat
—	rešpekt pred — unilormovanim Tomažem. Tomaž Fiirstbauer, ta je tukaj v Celju toliko kakor tam v Ljubljani vsi magistratni in policijski svetniki z Zanckom vred. Po sklepu mestnih očetov dobi g. Tomaž uniformo, katere podrobnosti mi še niso znane
—	lahko si pa mislimo, da bo jako podobna oni kacega pruskega žandarja.
Da uniforma — to je že nekaj ! Premotila je celo županovega zunanjega ministra ter dva druga visoka mestna dostojanstvenika, da so zaprosili za uniforme, katere so voljni si sami nabaviti. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da ima število pla-vic odločati šaržo, kakor na pr. pri vojakih zvezde. Tako pridemo počasi v znamenje uniforme: uniformovani so doslej mestni policaji, cestni pometači, fakini in kočijaži raznih tvrdk, prižigalci svetilk, - in sedaj — še »Thomas der Gerechte« s pripadki!
15. avgust, ta že sedaj odganja tujce. Letos jih je izdatno manj, ker so gotovo vsi že siti surovostij, kakoršne prodaja celjski mcb. Tu in tam se še vidi katerega, ki je prišel na dobro srečo pogledat, če se da še v takem brlogu živeti. A vsakdo slabo naleti. Da ne bi prišli čisto iz vaje, pripravljajo se naši Švabaci že sedaj in delajo nekak »Vorgeschmack« za tedanji dirindaj. Človek v mestu ne more spati, da ga ne bi po noči dvakrat ali trikrat prebudil divji »Heil. ali pa melodijozna »Die Wacht am llhein«, katero razumejo pevci navdušeno-pijano predavati. Da tega nobon policist ne sliši, je umevno.
No, to se pravi, do 15. avgusta se lahko marsikaj prevrže, posebno še županova prepoved z dodatkom okr. glavarja vred. Gosp. prof., ki slovenskim članom okr. šolskega
sveta pošilja nemška vabila, seveda ni posebno vnet Slovenec in čuditi se ne sme, če mu bodo za take dodatke začeli Slovenci, v kolikor ima ž njimi opraviti, hrbet kazati.
Do 15. avgusta pa se lahko tudi število »tujcev«, posebno najetih lahko pomnoži in ti bodo za dobro pijačo morali se zgražati nad nečuvenim izzivanjem Slovanov. Tudi dobe iz posebnega londa jednolične gorjače, da se ne bo koga po gorjači spoznalo. Te gorjače, naročene iz tevtonskih gozdov, so namenjene, da bodo po dnevu po zraku vihtele, po noči pa po Momseno-vem receptu udrihale po slovanskih glavah. Če pa dosežejo tudi svoj namen, je vprašanje časa, in jaz bom čakal s poročilom do rešitve.
Savinjski puščavnik.
Ha Zaplaz I
(Jos. Lavtižar.)
II.
Že se je naredila noč,, ko ropotajo kolesa skozi dolg, skalnat presek med Žalno in Višnjo Goro. Večina potovalcev ie odšla na domovanje, le nekaj otrok iz Šentvida nam še dela zabavo z igračami, katere so jim nakupili botri pri birmi v Ljubljani. Sprevodniki izklicujejo po staje s ponemče nimi imeni: Sittich, St. Veit, Uadockendorf!
O ironija! Na Dolenjskem, kjer nobenega Nemca ni, kjer prebiva narod, kateremu je nemščina neznana reč, še tu se vsiljuje ljudstvu potujčena krajevna imena. Tako prodira germanizacija s počasnim toda gotovim korakom, in skoro bi človek izgubil nado, da pridemo Slovenci kedaj do narodne samostojnosti. Ko polože slednjič železni tir tudi skozi Karavanke, tedaj se zlije ž njim še Ie prava povodenj na naše ozemlje.
Kakor za nameček ali v potrdilo temu premišljevanju zadoni zunaj krepek glas: Sanct Lorenz! Tu stojim sedaj poleg male čuvajnice ter ugibam, kje se dobi prenočišče. Mahnem jo kar po progi — saj druge poti menda ni — in kmalu sem v Sentlovrencu pred cerkvijo. Najraje bi potrkal na župnijska vrata, pa skoro ne upam, ker je že "/,11. zvečer. Ta preteti vlak, da ima tako zamudo, kakor bi ne bilo nobenega voznega reda! Povsod tema, nikjer luči, vse tiho. V bližnji gostilni pri M. se ne oglasi živa duša, ko prosim, naj me vzamejo pod streho. Prav tako tudi drugod; nikjer odgovora, čudni ljudje! Od daleč se sliši fantovsko petje, ki kljubuje vsaki glasbeni tehniki; naši Gorenjci, zlasti Dolinci, so drugi tiči v tem oziru. Slednjič poskusim srečo se na oni strani mostu, in tu dobim vsaj odgovor, a kakšen ? »Ni j)rostora, pa ko bi tudi bil, moškemu ne odpremo nobenemu«. Tako,
nimi pogoji, kakor so bili veljavni dosedaj, vendar pa v bistvu ostane vse nespretne njeno. Vlada se po teh virih izredno trudi, da bi preprečila obnovitev dosedanje večine, ker meni, da bi bilo potem znova otežko-čeno zbližanje Čehov z Nemci, in hoče potom spremenjene sostave večine zagotoviti mir v parlamentu, toda njen načrt se bržkone izjalovi, ker izjavljajo vsi voditelji dosedanje desnice, da mora biti obnovljena stara večina ali pa ne bo nobene.
Sekcijski načelnik baron Stummer je stopil te dni v stalni pokoj ter s tem naredil prostor nasledniku baronu Sch\varzenau, ki je že imenovan sekcijskim načelnikom v notranjem ministerstvu. Baron Stummer se je porodil 1834 v Bistrici na Češkem ter skupno služboval 43 let. V letu 1878 so ga poslali češki veleposestniki v deželni zbor, kateri mandat pa je odložil po preteku jednega leta, ko je bil imenovan namestniškim svetnikom. V letu 1894 je prišel Stummer kot dvorni svetnik v notranje ministerstvo, a kmalu nato ga je tedanji pražki namestnik grof Franc Thun pozval k sebi kot svetovalca. Ko je 1. 1898 grof Thun sostavil novo vlado, pozval je Stummerja kot sekcijskega načelnika v notranje ministerstvo. Tu je Stummer sostavil načrt jezikovnega zakona, katerega je grol Thun predložil klubovim načelnikom, ki pa ni nikdar zagledal belega dne. Po padcu grofa CIarvja je prevzel baron Stummer vodstvo notranjega ministerstva kot član \Vittekovega ministerstva in se je pozneje zopet umaknil na svoje prejšnje mesto, kjer je bil ad personam povišan v tretji razred. Čehom mož ni bil sovražen, vendar pa v javnosti nikdar ni pokazal kake odločne volje.
Prvak moravski h Čehov doktor Turek f. V Brnu je dne 24. t. m. umrl v 55. letu svoje dobe deželni in bivši državni poslanec dr. Josip Tuček, katerega po pravici prištevajo moravski Čehi mej svoje prvake. Od leta 1870 naprej se je pokojnik intenzivno udeleževal javnega in političnega življenja. Ustanovil je »Matico školsko« v Brnu. V drž. zboru sicer ni mnogo deloval, temveč pa v domačem taboru, kjer je skušal poravnati vsa nasprotstva. Njegova zasluga je, da so v dež. zboru moravskem združene vse češke stranke, ki morajo biti vroč boj z nasilnim nasprotnikom.
Zaroka srbskega kralja Aleksandra. Mnogo preglavic provzroča kralju Aleksandru njegov najnovejši korak. Njemu prijazni krogi v Srbiji so sicer zadovoljni z zaroko in tudi ruski car mu je brzojavno čestital k zaroki, kar je precejšnjega pomena, toda Milanovci, posebno pa Milanovi generali in drugi častniki se nikakor ne morejo sprijazniti z najnovejšim preobratom. Aleksander je predvčeranjim tudi v tem oziru storil odločilen korak. Ob 9. uri dopoldne je poklical vse častnike belgrajske posadke
ter jih najprej zaprisegel, potem pa takole nagovoril: Znana vam je moja proklamacija kakor tudi moj namen, izrabiti ustavno mi zajamčeno pravo. Sedaj pa čujem z raznih stranij, da žele vojaški krogi, naj bi preklical proklamacijo. Dalje čujem, da kroži pogosto vprašanje, kako stališče zavzema proti moji zaroki moj oče. Konečno čujem, da se širijo razne govorice o mojem zdravju. (!) Na vse to moram odgovoriti: Znano vam je, gospodje, da sem bil vedno vnet za blagor dežele in armade, in imam torej pravico zahtevati, da se odobrava vsak moj korak, istotako tudi moja poroka. Kot pameten človek vem, kaj sem dolžan in kaj smem storiti. Kar se tiče mojega očeta, izjavljam, d a sem jaz načelnik kraljeve hiše in dinastije i rt j e popolno stranska stvar, kako sodi o mojem koraku moj oče. Njemu se ni treba mešati v to zadevo. To prosim da vzamete na znanje. Kar se tiče mojega zdravja, naj nikogar ne skrbi, in potem naj se vsakdo ravna. — Po teh besedah je kralj ostavil dvorano, generali pa so šli za njim z dolgimi nosovi. Vsekako so pa razmere v Srbiji izredno čudne, da mora kralj takim načinom varovati svojo avtoriteto. Kaj store dosedaj vsemogočni srbski generali in kako bo nastopal degra-dovani Milan, o tem nas pouči bližnja bodočnost.
Papež in akcija v Kini. Povodom zadnjega papeževega pisma kardinalu Respi-ghiju, v katerem mu naroča, naj se v rimskih cerkvah opravijo molitvene ure za srečno rešitev akutne krize na Kitajskem, piše rimski list »Osservatore Romano« mej drugim to le: Papež Leon XIII. kot pravi knez miru iskreno želi, da bi bilo čim preje končano krvavo klanje na skrajnem vzhodu. Neštevilnokrat je že povzdignil svoj glas, opominjajoč vlade in narode, naj varujejo in ščitijo ter pospešujejo mej barbarskimi narodi razvoj prave kulture, krščanske civilizacije, in torej tudi sedaj ne more mirovati, da ne bi opominjal Evrope in sploh vsega krščanskega sveta na veliko moralično dolžnost. Sicer se rimsko papeštvo dejanjski ne more udeleževati mirovne akcije, čemur je vzrok nekdo, ki ima sicer vedno na jeziku besede miru, v srcu pa goji najzlobneje namene in strasti, toda opravičen je klicati vsemu svetu: Mir z vami! sicer se je sovraštvu Iramasonstva posrečilo, izključiti namestnika Kristusovega iz mirovne komisije, toda prišel bo, in sicer kmalu, dan maščevalne pravice. Dotlej pa knez miru ne bo nehal opominjati narode k molitvi, da najvišji civilizator, varuh in prvoboritelj stori konec nezdravim razmeram.
CerkTeni letopis.
Misijonska hiša v Muhlandu pri Briksnu.
Dne 20. t. mes. je priobčil »Slovenec« kratek članek o tej misijonski hiši. Morda
ustrežemo prijateljem misijonov, če dodamo o isti stvari še nekatere podrobnosti, ki so zlasti potrebne onim, kateri žele vstopiti v imenovano hišo. Misijonska hiša v Muhlandu pri Briksnu je zavod kongregacije presve-tega Srca Jezusovega; ta kongregacija je redovna družba, t. j. ima samostanska pravila, kakor sploh redovniki. Sedaj ima še popolnoma ista pravila, kakor jezuitje. Ni pa gotovo, ali bodo ostala pravila neizpreme-njena. Ko je lela 1885 msgr. Sogaro ustanovil to kongregacijo, je določil za-njo kar jezuitska pravila ter jih je poslal v Rim propagandi v potrjenje. Propaganda jih je odobrila leta 1889, pa le začasno in za poskuš-njo, »ad experimentum«, kakor slove dotični dekret.
Drugače tudi ni moglo biti, zakaj ta kongregacija je odločena za misijone v Sudanu ; Sudan pa je bil od leta 1882 do 1898 zaprt in misijonsko delo v teh pokrajinah se je še le letos zopet pričelo; zato se bo še le v bližnji prihodnjosti pokazalo, ali bo mogla kongregacija vspešno delovati s pravili, ki jih ima zdaj, ali pa bo treba iz-prememb. Ako ostanejo pravila taka, ka-koršna so zdaj, je treba za vstop v to družbo istega poklica, kakor za vstop v jezuitski red. Zakaj, če bo mogoče, bo kongregacija skrbela, da bodo njeni udje tudi v Sudanu bivali v samostanskih skupinah, kakor nekdaj jezuitje v Paraguay-u, ne pa posamič.
Ako želi kdo vstopiti v zavod v Miih-landu, stori najbolje, če zahteva, da se mu pošljejo : 1. splošna pravila kongregacije, in 2. novicijatska pravila. (Oboje se v marsičem razlikuje.) Vendar naj pa nikogar ne odvrne to, da pravila še niso potrjena za zmiraj. Kajti če se bo prav kdaj v pravilih kaj izpremenilo, izpremembe najbrže ne bodo bistvene. Propaganda, ki je prva in zadnja instanca, stoječa nad misijonskimi družbami, bo pravila tudi potrdila, kar bo naj preje mogoče.
Mnogo jih je, ki imajo poklic za misijonski stan, pa ne postanejo misijonarji samo zarpdi predsodkov. Mislijo, da mora vsak postati duhovnik že prej, kakor vstopi, ali da mora znati kdove koliko jezikov itd. Vse to je dobro, pa ni potrebno. Res potrebno je le, poprej natanko se poučiti o notranjih in zunanjih razmerah misijonske družbe, v katero misli dotičnik vstopiti. Notranje razmere se spoznajo, ako se od družbe zahteva natančen seznam pravil, in notranje razmere morajo biti prosilcu znane, sicer si lahko naloži poklic, za katerega ni sposoben. Zunanje razmere, t. j. politični položaj dotičnega misijona, se pa najložje izvedo od uredništva lista »Katholische Missionen« (Freiburg in Breisgau). Kdor ne poizve poprej tudi o zunanjih okoliščinah, vstopi v kako misijonsko družbo, ki vsled nesrečnih političnih razmer nima nikake prihodnjosti.
Zelo je želeti, da bi se sčasoma med slovensko mladino vnelo kaj več zanimanja za misijone.	J- G-
sedaj me imajo za navadnega ponočnjaka. Ostalo je še zadnje upanje, katero me ni goljufalo. Prijazno me sprejmejo v župnišču, dasi je šla ura že proti polunoči.
Drugo jutro je bilo treba zgodaj vstati Ko Bi ogledam šentlovrensko cerkev, visoko, ozko stavbo z originalnim osmerovoglatim zvonikom, zdrčiva z g. župnikom na vozičku skozi temeniško dolino. Proti severo zapadu ugledaš na zmerni višini podružnico sv. Križa (Dolga Njiva), v ozadju pa se svetli z visokega hriba župna cerkev Primskovo. Ob zelenih travnikih se vije brez vsakega šuma kalna Temenica. Z rujavo vodo jo oskrbujejo mali pritoki, ki izpirajo rudečkasto prst, katera te spominja na »terra rossa« v Istri. Nekdaj je bivalo v njej veliko rakov, menda pravih eksemplarov, a dandanes ni enega več. Cesta krene kmalu na levo ter vodi po klancu navzgor proti Mali Loki. Tu stoji graščina, velika močna zgradba, poleg nje je zapuščena kapela. Grajski hlapci so žagali drva na dvorišču, nekateri pa skladali na-košeno mrvo v kozolce. V soparnem jutru se prav dobro prilega senca skozi zaraščen gozd. Vsa pot od Male Loke do Čateža je namreč naraven park, ki ga delajo hrasti in gabri s pomešanim smrečjem; tu imaš iz-prehod, da si ne moreš želeti boljšega. Ob koncu goščave čepi na levi strani nekaj hiš, pod njimi se raztezajo v strmem bregu vi-
nogradi, eden je tudi šentlovrenškega gosp. župnika, in takoj potem zazre oko na višini tristolpni Z&plaz. Ime je dobil od sivih drč, ki se vidijo kakor peščeno skalnate plasti, sicer pa je gora večinoma zaraščena in sem-trtje lepo obdelana.
Vbrano zvonjenje se razlega iz čate-škega zvonika, ker prihajajo ravnokar procesije. Pojoč in moleč s svojimi duhovniki stopa v dolgih vrstah mnogo ljudstva proti vrhu. Tu so zbrani župljani od sv. Križa, Dol, Polšnika in Šentjurja, da se priporoče zaplaški Materi božji; med njimi je videti veliko mladine Marijine družbe. Lep prizor! Kjer se začenja ob koncu čateške vasi prava pot na Zaplaz, stoji na vsaki strani piramida in poleg nje na eni strani kip Marije - kraljice, na drugi kip sv. Josipa. Dohod je zložen in cesta dobro izpeljana; celo voziti so smejo po njej, toda kakor nam pove napis, samo romarji.
Sedaj smo na hribu, ki se vzdiguje 609 metrov nad morjem. To je pač malenkost v primeri z našimi gorskimi kraji (Dovje 653 m, Kranjska Gora 804 m, Rateče 865 m), a tukaj, kjer je svet veliko nižji, se relativno vže lahko vpošteva taka višina. Iz vzhodnega stolpa se glasita dva drobna zvon-čeka, vabeč božjepotnike v cerkev. Stopimo vA-njo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. julija.
Petindvajsetletnih masništva je
praznoval dne 25. t. m. mil. gospod knezo škof lavantinski dr. Mihael Napotnik. Bog ohrani presvetlega vladiko lavantinski škofiji še mnogo let!
Osebne vesti. V Kranju je včeraj umrl posestnik gospod Valentin Preveč, star 73 let. Bil je svoj čas župan v Kamniku in deželni poslanec. — Č. g. A. Jerovšek s Štajerskega je bil te dni v Rimu promo-viran doktorjem cerkvenega prava, v Gradcu pa gospod Fr. Šumer, avskultant pri de želnem sodišču v Ljubljani, doktorjem prava.
Cesar v Gorici. Pripravljam odbor za vsprejem cesarja v Gorici je sklenil, da bode vsprejem cesarjev vsekakor še-le na goriškem kolodvoru in ne na deželni meji, ker je ondi baje preveč Slovencev. Cesar se bode peljal od kolodvora po Franc Jo-želovi, po Vrtni ulici skozi Šolsko ulico na Travnik do glavarstva. V izvrševalni odbor je izmej Slovencev izvoljen samo dr. A.
Gregorčič. Tako so prezira dvetretjinska slovenska večina !
Liberalni rekruti. Grozno boli »Narod«, da smo mu malo posvetili v brlog in označili ono »inteligenco«, s katero sebaha.
Prinesel je že ved člankov, v katerih se jasno sveti njegova »inteligenca«. Nekaj vzgledov: Sv. Alfonza je obrekoval, laži so se mu dokazale, on pa ne prekliče nič, ampak odgovarja kar, da je naš odgovor » klobasarija!« Sedaj pa navaja kot dokaz za neumnost duhovnikov barona Hert-linga, a žalibog ne pove, kje se dobe te besede. Sedaj mu sv. Alfonz več ne zadostuje, »Narodovi« teologi so se spravili tudi že nad s v. Tomaža Akvinskega, z nežnim umevanjem seveda. »Narod« piše, da v semenišče redkokdaj pride kak talent, če je to res, naj doženejo profesorji, ki pač poznajo talente. Mi smo doslej v semenišču našli po navadi bolj nadarjene mladeniče, nego so mnogi liberalni rekruti. Primerjajte »Daničarje« s svojimi rekruti! Duhovnike pošilja »Narod« (to je pisal gotovo duhoviti dolenjski socijolog) v gradove, da se tam pri veleposestnikih nauče omike! »Beraški ponos, bolje farška nadutost meče najgrše pljunke na meščanstvo«, »Gesindel«, »svojat«, »hudič«, »blagoslovljena zverina«, »ubogo človeče«, »neumnost«, »cvrtje v peklu«, »psovanje«, »srednjeveški duhovniški norec«, »fanatiki«, »največji duševni reveži«, »kruhoborci«, »farovška stranka«, »kranjski farovški nadutnež« — in »tep en cucek« — glejte, s takimi izrazi dokazuje »Narod«, da je v njegovi stranki inteligenca! »Nič izjeme, vse je kanalij a!« upije »Narod«. »Škoda, velika škoda, da Celjani niso slovanski rodoljubi!« tako je pokadil Štajercem. — Mi smo tu samo nekaj izrazov pribili, ki popolnoma označujejo i z -obrazbo — liberalnih rekrutov.
Katoliški shod. Vrli »Prim. List« piše: »Vprašamo čitatelja, ki ima katoliško prepričanje in ki veruje, da je Jezus Kristus pravi Bog: kaj je naša naloga nasproti nekatoliški javnosti? Naša dolžnost je, glasno povdarjati, da smo katoličani, da hočemo imeti katoliško državo, katoliške šole, katoliška društva itd. Ali naj se morebiti kot plašljivci zbojimo liberalizma? Ali naj se kot hinavci skrijemo? Ali naj kot izdajice zatajimo svoje katoliško ime ? Bog ne daj! Zato pa pozdravljamo iskreno, brez vsake zle misli, zgolj iz prepričanja zborovanje Slovencev pod katoliškim imenom. Kar smo, to smo! Svobodno drugim, svobodno tudi nam!«
Javen shod priredi »Kat. slov. izobraževalno društvo« v Cirknici v nedeljo 29. t. m. ob 3. uri popoldne. Kot govorniki so povabljeni državni poslanec dr. Ig. Žitnik ter deželna poslanca gg. Modic in Zelen. Ta shod bode tudi priprava za II. slov. kat. shod v Ljubljani.
Slavnostna otvoritev deške koče na Ravneh vršila se je včeraj. Udeleženci zbirali so se že dne 25. v sredo na Jezerskem, kjer jih je ljubeznjivo sprejemal g. dr. M a r e š, odbornik češke podružnice »Slov. planinskega društva«. Izletniki so komaj čakali slavnostnega trenot.ka, zato je šlo nekaj izletnikov že v sredo h koči na Ravne, ostali pa drugi dan zgodaj. Udeležile so se slavnosti vse podružnice »Slov. plan. dru štva«, zastopnik zlate Prage g. dr. Jefa bek, zastopnika Ljubljane župan Hribar ii obč. svetnik Žužek, koroško duhovščino za stopal je č. g. Meško. Po 10. uri zjutra vršila se je otvoritev z navdušenim nagovorom vseučiliškega profesorja iz Prage vnetega prijatelja slovenskih planin, dr. Choudonskega. Ta vrli mož, ki je prv začel delati za združenje češkega in sloven skega planinstva, pozdravil je vse navzoče goste, posebno duhovščino, zastopnike mes' in podružnic, župana in koroškega slov. dež. poslanca Murija z Jezerskega. Z jederna' tirni besedami je govornik slikal pomen tu ristike. Koncem svojega govora prosil je 6 g. župnika Aljaža, naj blagoslovi kočo Po blagoslovu zahvalil se je dr. Mareš vsem, ki so sodelovali pri stavbi. Posebne pohvalno je omenil g. nadučitelja Kocbeka, g. prof- dr. Frischaufa, čeških dam, osrednjega odbora, g. župana Murija in g. Maheka. Vrstili so se nato govori na česko-slovensko pobratimstvo. Občinstvo je soBebno razvnel govor zastopnika kraljevske Prage in načelnika osrednjega odbora »Slov. plan. društva« g. prof. Orožna. V imenu slovenske koroške duhovščine je krasne besede govoril g. Meško, g. dr. V. Foerster se je v češkem jeziku zahvalil
ieški podružnici na dragocenem daru slo-/enakemu planinstvu, g. župan Hribar je govoril imenom Ljubljane, g. Roblek pa e vzbujal unemo za turistiko. Vsi govor-liki so povdarjali pomen češke koče v tuž-lem Korotanu. Navdušeno so udeleženci zajeli »Lepa naša domovina« in »Kje dom je noj«, češka podružnica pogostila je izlet-like z izbornim plzenskim pivom. Mile narodne pesmi donele so iz grl neutrudnih >lanincev, ki niso mogli prehvaliti krasne, >onosne stavbe češke podružnice. Došlo je JO brzojavnih pozdravov, večinoma iz slo-renske Koroške in s Češkega. Včerajšnji lan je bil velepomenljiv za češko-slovensko jrijateljstvo. Češko prijateljstvo je ubogemu ilovenskemu narodu dalo zopet dejanski znak ivoje ljubezni. Bog krepi češko slovensko vzajemnost! Pripomniti moramo še, da se e slovesne otvoritve udeležilo 200 oseb.
Velikonemška agitacija v Ljub-jani. Pri letnem občnem zboru »nemškega Iruštva za Kranjsko« je c. kr. profesor ,a ljubljanski realki, dr. Binder r svojem govoru pri sklepu razlagal navzočim, da zborujejo pod utisom spomina na / e 1 i k o dobo: saj je 30 let, odkar se je s odpravo konkordata kronala naša istava, seveda — pristavil je — ne da bi )ila še popolnoma zavarovana proti napa-lom sovražnikov (katoliškega ljudstva!) Tri-leset let je tudi ravno današnji dan, odkar ez i zroči t v i j o franco s ke vojne i a p o v e d i se začela nova svetovno-
I zgodovinska doba, ki nima p o -d o b n e vrstnice v zgodovini. (Ve-enemška ideja!) Nemce naj povzdigne in pzdrami ta spomin. — Torej boj proti cerkvi in velenemštvo je to, kar Tavčarjeve zaveznike navdušuje!
Umrl je včeraj v Zagrebu predsednik jugoslovanske akademije, Josip Torba r. Rodil se je 1. travna 1824 v Krašiču od kmetiških starišev. Srednje in višje šole je dovršil v Karlovcu in Zagrebu ter bil leta 1S49 posvečen v duhovnika. Leta 1851 je bil imenovan učiteljem na kr. gimnaziji v Zagrebu za matematiko in fiziko. Na šolskem polju ie deloval 40 let. Leta 1867 za )Bacha Je bil odpuščen iz službe. Mej tem časom je urejeval »Gospodarski list«, kakor že preje dve leti »Katoliški list«. Leta 1872 je bil imenovan tajnikom jugoslovanske akademije, leta 1873 pa zopet ravnateljem zagrebške realko. Bil je več let tudi član hrvatskega sabora, kjer je kot gojenec ilirizma toplo zagovarjal koristi hrvatskega naroda. Bil je vsestransko naobražen ter spisal več učnih knjig in mnogo učenih razprav. N. v m. p.!
Požar v gratweinski papirnici.
Včeraj smo med brzojavi sporočili o požaru v gratueinski papirnici. Ogenj je bruhnil včeraj ob 2. uri po noči skozi streho to-/ Varne. Ker je bilo v tovarni mnogo lesovja 1 'nakopičenega, je ogenj strašno zadivjal. Goreče žaganje je letelo daleč na okolu. Pogorela je tovarna za celulozo, ostala poslopja 30 rešili s pomočjo sedmih gasilnih društev Mnogo škode je na strojih Vzrok požara je bila napaka pri električni razsvetljavi. Škode je 320.000 kron. Delo so morali seve usta viti in je na stotine delavcev brez kruha.
Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku namerava prodati stare kovine, železo, jeklo, baker, paklong, cink in razno tero drugo staro blago, kakor usnje, odpadke volnenega in bombaževega blaga, plahte i. t. d. Natančneji zaznamek blaga, ponudbeni vzorci se dobo pri imenovanem ravnateljstvu, katero jih tudi vpošlje proti povrnitvi poštnine. Ponudbe je vposlati najkasneje do 30. julija 1900.
Na adreso ljubljanskega magi >&trata pravi »Edinost« o rogoviljenju Kar-nijolčkov po ljubljanskih ulicah: »To bi bilo pač nujno treba, da bi magistrat sam ener gično posegel vmes ter zabranil, da germanski petelinčki ne bodo izzivali domačega občinstva«.
Strela. Dne 17. julija t. 1. po noči je strela udarila na kamniških planinah v za-vrško kočo in ubila enega vola in eno kravo. Izmed treh pastirjev, ki so bili v koči, je le enega nekoliko omamila, ki pa se je kmalu zavedel.
Dvanajst gluhonemih deklic je
zadnjo nedeljo v Šmihelu pri Novem mestu prvikrat pristopilo k sv. obhajilu. Do solz
so bili poslušavci ganjeni, ko je veleč. g. župnik v svojem govoru naglašal, kako skrbno in pobožno so se te deklice pripravljale za najlepši dan. Vse je utihnilo v cerkvi, ko so deklice glasno molile in odgovarjale na vprašanja pri krstni obljubi. Bog plačaj vsem za obilni trud!
Nagla smrt je zadela na Gojzdu Franceta Spruk, po domače Samca, ko je šel dne 20. julija zjutraj k sv. maši. Žena je šla že naprej. Od maše grede ga najdejo ljudje in žena na njegovi zemlji pod nekim orehom mrtvega ležati. — Bog mu bodi mi-lostljiv.
Marnov spomenik. Že dolgo se zbira potrebni denar, da postavimo ranjkemu gospodu Marnu, profesorju in predsedniku »Slovenske Matice«, vreden spomenik. Ali doslej še nismo — nabrali potrebne svote. Saj njegovi sošolci, prijatelji in učenci naj bi se nekoliko potrudili, da se njihovemu prijatelju in dobrotniku postavi spomenik, ki naj bi pričal o pokojnega delovanju in dobrot-ljivosti. Vsak nekaj, pa se bo naredilo delo, kakor ga tak mož zasluži. Seveda za kaj krasnega in umetniškega se ne bo dalo na-jrati, ali vsaj toliko skušajmo doseči, da bo malo več, ko sama spominska plošča. Ce se bo kateri omehčal, naj pošlje svoj prispevek pod naslovom : Mihael Saje, župnik v Štangi )ri Litiji.
Štangarske češnje. Piše se nam: Bog je letos kaj bogato obdaril Štangarje s češnjami. Toliko jih je bilo, da so se kar veje šibile, zato jih ni bilo mogoče obrati. Posestniki, ki imajo veliko drevja, so jih le na pol obirali, ker so imeli preveč drugega dela. Veliko vozov češenj so Ihanci izpeljali, še več pa domačini na Laze in Kresnice, kjer so čakali odjemalci. Veliko so jih izpeljali tudi v Ljubljano, kjer pa je bila večkrat slaba kupčija. Mnogi posestniki so dobili do 100 gld. za češnje, pa bodo še češ-njevec kuhali. Štangarske češnje so res imenitne in okusne, dokler so še doma. A na daljni vožnji in na trgih zgube ranogo lepe unanjosti. Zdaj so najboljše gori na Jančah in Prežganju, ker oba kraja višje ležita.
Ljubljanske novice. Komi poveljnik pl. Succovaty pride danes v Ljubljano. — Pri čiščenju oken pri ka-varnarju Schmidtu na Resljevi cesti padla je dekla Leopoldina G o r š a k raz okna dva metra globoko na dvorišče. Poškodovala se je lahko. — Ušel je prisiljenec Ignacij Aughaser od dela v Levstikovih ulicah. Paznik ga je skoro ujel. — Nesreča na kolodvoru. Kurjač Fr. Silrer hotel je odpeti železniški stroj, ko se je še premikal. Pri tem je pal raz stroj in se težko poškodoval. — Merjenje po Bertilonovem si s t emu se sedaj že vrši na magistratu. Detektiv Toplihar meri zločincem glave, roke, prste in noge ter opazuje, ako imajo zločinci kaka posebna znamenja na telesu.
Strokovno društvo kršč.-socijalnih popirnih delavcev v Vevčah. Pravila novo osnovanega društva je deželna vlada že potrdila in se društvo v kratkem ustanovi.
Ptujski -Štajerec« ima za drugo številko tudi že drugega urednika. Ta je gostilničar Srej od t>v. Urbana blizu Ptuja. Pravijo, da mu pri uredništvu pomaga tudi njegova žena. Za tretjo številko morda dobe tretjega urednika, da pridejo na vrsto razni »prijatelji ljudstva«.
Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Župnijo Sv. Križa na Murskem polju je dobil benelicijat ptujski, fi. g. Josip Weixl. Provizorjema sta imenovana v Št. Lovrencu v Slov. goricah č. gospod Anton Raušl, kaplan istotam, v Podčetrtku č. g. Jožef Trafenik, kaplan na Slatini. Prestavljeni so čč. gg.: Ivan Ivane iz Vuze-nice v Slivnico pri Celju, Fr. Gartner iz Loke v Hoče, Anton Po stružni k iz Iloč na Slatino, Jožef Žekar iz Sv. Martina na Pohorju v Stari trg. Na novo so nastavljeni čč. gg. semeniški duhovniki: Ga š par i č Jakob v Št. Martin na Pohorju, Vinko L o v-renčič v Loko pri Zidanem mostu, Ferdo Pšunder v Vojnik, Ivan Vogrin v Vu-zerico.
Nov Bismarckov hrast v Gradcu.
V sredo je v graškem obč. svetu občinski svetnik Peupelmann nasvetoval, naj se namestu podžaganega Bismarckovcga hrasta usadi nov hrast v mestnem parku ali na
Bismarckovem trgu. Kako silno žele Grad-čani takega hrasta, kaže dodatni predlog, naj se pri novorojenem hrastu nastavi stalna — straža.
Novo društvo v Gorici Društvo
pekovskih pomočnikov so ustanovili v Gorici.
Na kranjski gimnaziji je bilo do slej v prvi razred vsprejetih 69 učencev.
Prvo grozdje so včeraj prinesli na tukajšnji trg.
Ogenj. Dne 22. t. m. je začelo goreti seno na skednju Neže Kline iz Klenika pri Vačah. Zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem in vso opravo. Škode je do 6000 K. Zažgali so otroci.
Dva sprevodnika padla z vlaka. Predvčerajšnjim je padel s poštnega vlaka med postajama Gor. Ležeče in Divača neki sprevodnik. Sprevodnik Schonegger je hotel dati znamenje, naj vlak ustavijo, a je pri tem sam zgubil ravnotežje in padel raz vlaka. Prvi sprevodnik ni poškodovan, Schonegger pa je poškodovan na glavi, kolenu in nogah.
Ustrelil je v Jičiniču natakar Korinek llletno hči tovarnarja Bartoša, kije na sprehodu prišla v bližino prostora, na katerem se je Korinek vadil streljati.
Dva škofa — mučenca v Kini. Telegraf je dosedaj naznanil, da sta bila v Kini v zadnjih nemirih umorjena dva škola. Prvi je msr. G u i 11 o n, naslovni škof emavški in apostolski vikar Mandžurije. Umorili so ga rovarji v Mukdenu ter ž njim še štiri misijonarje in dve usmiljeni sestri. Rodom Francoz iz nadškofije Chambery je deloval v Kini od 1. 1878. Star je bil 46 let. — Drugi je msr. Anton Fantosati, rodom na Italijanskem 1. 1S42, apostolski vikar v H u-nanu. — Čast njunemu spominu!
I>nxss*tva.
(Litijska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) bo zborovala v nedeljo, t j. dne 29. julija t. 1., popoludne ob 5. uri v gostilni pri g. Oblaku v Litiji. K obilni udeležbi vabi načelništvo.
(Pevsko - bralno društvo »Ilirija«) pri Pobegih poleg Kopra vabi na veselico s srečka njem na dobitke, ki bode v nedeljo dne 29. julija ob 5. uri popoldne v prostorih »Konsumnega društva« s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Zrinjski« iz Dekani in »Svoboda« iz Sv. Antona. — Vstopnina h koncertu 20 nvč., k plesu po 40 nvč. za osebo. Srečke 10 nvč. — Čisti dohodek je namenjen za nakup društvene zastave. — V slučaju slabega vremena, se veselica preloži na nedeljo dne 12. avgusta t. 1. Na obilno vdeležbo uljudno vabi "	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 27. julija. Predno se dr. Korber poda zopet k cesarju v Išel, bodo tja poklicani nekateri odlični politiki.
Dunaj, 27. julija. Predsednik poslanske zbornice dr. Fuchs je govoril na volilnem shodu, da je sprava z avstrijskimi Slovani potrebna, ker proti 8-25 milijonov Nemcev stoji 15 milijonov Slovanov. V tej spravi je sreča Avstrije in mora biti tudi to stališče pravih kristijanov.
Praga, 27. julija. Snuje se češko-narodna premogarska družba.
Beligrad, 27. julija. Mnogo častnikov, ki so se o kraljevi zaroki nepo-voljno izrekli, je dal Aleksander zapreti. Milana ne bo nazaj v Srbijo. Po leti bo ostal v okolici dunajski in ne bo vplival na položaj, ker ve. da hi bila potem dinastija uničena. Milan stoji z Beligradom v brzojavni zvezi.
Belgrad, 27. julija. Car Nikolaj je brzojavno čestital kralju Aleksandru k njegovi poroki.
Beligrad, 27. julija. Bivši srbski ministerski predsednik Nikolajevi« se je izjavil, da je zaroka kralja Aleksandra predzadnji akt v dinastiji Obrenovičev. Na deželi so kmetice radi te zaroke tako žalostne, da nosijo žalne obleke. Ta zaroka je največja nesreča za deželo.
Belgrad, 27. julija. Kralj Aleksander je načelnika generalnega štaba M ar kovica, ki bi moral nadomesto-vati Milana, odstavil in polkovnika .To-laroviča, ki je zabavljal nad zaroko, utaknil v luknjo. Včeraj se je s posre-
dovanjem metropolita Inocenta vršila slovesna uradna zaroka kralja Aleksandra z Drago Mašin. Metropolit je prišel v hišo Mašinove ter jo je opominjal, naj vzorno živi v zakonu. Ko sta Aleksander in Mašinova izjavila, da hočeta stopiti v zakon, dal jima je metropolit blagoslovljena prstana. Pri slovesnosti so bili navzoči vsi novi ministri in nekateri sorodniki neveste. Drugi viri trde, da se je včeraj vršila že poroka, ker bi sicer ruskli car ne poslal čestitke.
Dunaj, 27. julija. Vsled amuestije na Srbskem so se vrnili srbski emi-grantje, ki so živeli na Dunaju, v Beli-grad. Mej njimi je tudi general Sava Gruič.
Pariz, 27. julija. Pred porotnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati v Algieru Maks Regis z 11 tovariši, ker so baje lani v septembru streljali na policijske agente. Sodišče je vse obtožence oprostilo.
Washington, 27. julija. V Kolumbiji je izbruhnila revolucija. Okolu Paname se je bil včeraj grozovit boj. Vladne čete so komaj kos velikim naporom. V sredo so ustaši dovolili premirje, da je bilo mogoče pokopati ubite in poskrbeti za ranjence.
Bruselj, 27. julija. Transvalska vlada je sijajno zmagala v pravdi proti angleškim kapitalistom - podjetnikom v zadevi delagoaške železnice. Obrekovalci so bili obsojeni na velike denarne kazni.
London, 27. julija. Roberts poroča: General ilunter je napadel 23. t. m. burske pozicije južno od Betlehema. Boj je trajal celi dan. Buri so se dobro držali in napad ni imel nikakega uspeha. Angleška pehota se je morala umakniti. Angleži so izgubili pet mož. Šele naslednji dan je mogel Hunter zasesti neko sotesko.
London, 27. julija. Lord Roberts poroča, da so Buri zajeli vlak, v katerem sta bila dva častnika in 200 mož.
Minuli torek sta generala Algerston in French hotela zajeti burski oddelek šest milj južno od Balmorela, a Buri so se umaknili, predno so jim mogli Angleži do živega.
Tojska na Kitajskem.
S kitajskega bojišča danes ni nobenega važnega poročila. Zdi se, kakor bi bilo sklenjeno premirje mej Kitajci in Evropejci. V resnici seveda ni tako. Bokserji so marljivo pri delu pod varstvom raznih podkraljev in guvernerjev, a javnost o njih činih nima še nikakih poročil.
Časopisje se danes peča ponajveč s taktiko predsednika Mac Kinleya, ki je Kitajcem obljubil posredovanje proti velesilam. Amerika naravnost zagovarja divje počenjanje bokserjev in s tem prekaša daleko Mlado-turke, ki v posebnem komunikeju protestu-jejo proti simpatiji sultanove vlade s Kitajci.
Kajpada se Mac Kinley ne ozira na mnenje Evrope. On ima pred očmi samo bližnjo volitev in si misli: Dobro je vsako sredstvo v dosego namena.
Berolin, 27. julija. Dekret kitajske vlade na podkralja v Kantonu, s katerim se poziva na oboroženje, ima isti datum, kakor prošnja kitajskega cesarja na Loubeta za posredovanje. Kitajska zagotovila, da poslaniki še žive, so torej le hinavski, zviti manevri. Li-Iiung-Čangovo vedenje vzbuja vedno večjo nezaupnost in so zastopniki vlad v Shan-ghaju doslej izognili se vsakemu občevanju ž njim.
Berolin, 27. julija. Vedno večje začudenje vzbuja postopanje ameriških združenih držav, ki se hočejo pobotati s Kino na svojo pest in ki razdira složno postopanje velevlasti. Položaj v Kini je vled tega slabši. Ost je naperjena proti Rusiji in Nemčiji.
Petrograd, 27. julija. Finančno ministerstvo je prejelo poročila, glasom katerih so Kitajci porušili mandžursko železnico, zažgali postajo ter razbili vozove. Delavci so se pravočasno rešili.
Pariz, 27. julija. Tukajšnje kitajsko zastopstvo razglaša, da se je odkrila zarota. katere namen je bil. umoriti kitajskega poslanika v Parizu.
Pariz, 27. julija. (C. B.) Tukajšnji kitajski poslanik je izrazil sotrudniku lista „Siecle'' prepričanje, da je vse poslaniško osobje v Pekinu nepoškodovano.
London, 27. julija. „Times" poročajo iz Tientsina 17. t. m.: Admirali v Taku so sklenili prepustiti Rusom kontrolo nad železnico Taku - Tientsin. Proti sta bila angleški in ameriški admiral.
London, 27. julija. Iz Shanghaja poročajo: Li-Hung Cang je prejel tajno naročilo, naj ostane v Shanghaju in se pogaja s konzuli, da se s tem zakasni prodiranje mejnarodne armade. Podkralj bo pa težko kos svoji nalogi, ker ga konzuli večinoma prezirajo.—Drugi menijo, da ostane Li-Hung-Cang tako dolgo v Shanghaiju, dokler ne dojde odgovor poslanikov v Pekinu na brzojavke, ki so jih njegovim posredovanjem odposlali konzuli.
Yokohama, 27. julija. (C. B.) Ko-reanska vlada ugovarja proti doselje-vanju ruskih ubeglikov.
London, 27. julija. Iz Kantona poročajo: Podkraljev namestnik objavlja razglas, s katerim naznanja vsebino cesarskega oklica. Cesar pravi mej drugim : Tientsin smo izgubili. V Pekinu se vrše velike priprave. Miru ne bo prej, dokler ne prestanemo vojske. Bojimo se, da se podkralji in guvernerji preveč (!) ozirajo na varnost poslanikov in bodo skušali pritisk na sklep miru. V tem slučaju bi provzročili pokrajinam veliko nesrečo; storiti morajo marveč energične korake za defenzivo in ofenzivo. Namestujoči podkralj je vsled tega odredil vse potrebno, da zadosti cesarjevi želji. To je storil tem raje, ker je zagrizen nasprotnik tujcev.
Sfilno map za neveste Eli 1050
in višje! — 14 metrov! — poštnine in carine prosto! Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in barvene »Hennebergove svile« od 45 kr. do gld. 14 65 meter.
G. Henneberg, tovarne za svilo
5 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Carlho. 15 7-4
Umrli so:
25.	julija. Marija Porenta, krojača hči, 6 mesecev, Privoz 10, convnlsiones.
26.	julija. Alojzija Gradišek, delavca žena, 35 let, Jenkove ulice 4, vsled raka.
V bolnišnici:
23.	julija. Marija Pokorn, slikarja hči, 1 leto, davica.
24.	julija. Franc Fabjan, posestnika sin, 9 let, škarlatica. — Josip Mancini, slaščičar, 35 let, alco-holismus chron., oedema cerebri.
25.	julija. Marija Makovec, dninarica, 40 let, jetika.
Gena žitu na dunajski borzi
dne 26. julija 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K	7-77	do	K	7-78
Rž za jesen ...»	7-11	»	»	7-12
Turšica za jul.-avgust »	6-20	»	»	6 21
» » sept.-okt. »	6 24	»	»	6 25
» » juni-juli 01 »	5-17	»	»	518
Oves za jesen . . »	5 48	»	»	549
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak736'0mm.
: Stanje	Terape-
Cas opa- ! baro-	ratura
zoTaoja : metra	i po
' t pira.	Celzije '
Vetrori
3 £ .
■p O B
•g, E
26| 9. . -36 0 j 23 0 | brezv. f
jasno
00
97i 7. zjuti. i 736 5 i 19 0; brezv. i jasno
12. popol. | 735*0 I 32 8 j sr. jvzh. I » | Srednja včerajšnja temperatura 23 4°, normale: 19'9°.
678 1-1
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaiK-em pretužno vest. da je naš nepozabni soprog, oziroma oče, last in ded, gospod
Valentin Prevc
zasebnik in posestnik
danes, dne 26. julija, ob ',,7. uri zjutraj, po daljši in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti, udan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika se vrši v soboto, dne 28. t. m., ob pol 6. uri popoldne iz hiše št. 170 v Kranju.
Sv. maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranju, dnč 26. julija 1900.
Marija Prevc soproga — Alojzij Prevo,
postajenačelnik c. kr. drž železnic; Valerijan Prevc, asistent c. kr. priv. južne železnice, sina — Urbaniia Prevc. Silvija Lah, Riharda Prevc, Viktorin« Tavčar, hčere. — Alojzij Tavčar, c. kr. realčni profesor; Evgen Lah, magistratui tajnik, zeta — Vida Lah, Danica, Živko Tavčar, vnuki.
Izjava.
Poslano.
680 1-1
V seji slavne trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko je dnč 22. maja t. i. poročal gospod zbornični svetnik Josip Lenarčič (glej „Lail>acher Zeitung" št. 164 od dne 9. julija t. 1.) o prošnji g. A. Slatnerja za podelitev omejene tiskarske in litogralijske koncesije ter je isti predlagal, naj zbornica izvoli prošnjo priporočati pri visoki c. kr. dež. vladi; zbornica podpre svoj predlog, da je ustanovitev tiskarne za mer-kautilne tiskovine v Ljubljani silno potrebna, ker je poročevalec trdil, da se nobena obstoječih tiskarn ne peča rada s to vrsto tiskovin ln to v tolikem številu, ter nI nobena tako nrejena, da bl zadovoljila potrebi občinstva, posebno trgovcev ln obrtnikov, kateri so odkazani v tem ozlrn na lzvenkranjske tiskarne.
Čeravno se je gospod zbornični svetnik J. Krajec tem razlaganjem takoj protivil, čuti društvo lastnikov tiskarn na Kranjskem vsejedno dolžnost, da tudi ono zavzame svoje stališče glede predloga gospoda Josipa Lenarčiča, ki je, utemeljevaje svoj predlog, očividno na podlagi popolnoma napačnih informacij, izrekel teška očitanja proti tukajšnjemu tiskarskemu obrtu.
Tiskarski obrt v Ljubljani je na visočini razvoja ter zmožnosti, kakoršnega se dobi v malo provinci-jalnib mestih velikosti Ljubljane ter gotovo ni res, da ne bi mogle ustreči tukajšnje tiskarne vsem stavljenim željam oličinstva, posebno trgovcev in obrtnikov. Šest obstoječih tiskarn v Ljubjjani z neomejeno in ena z omejeno koncesijo more gotovo vsa v njih stroko spadajoča dela ravno tako dobro ln ceno Izvršiti, kakor tiskarne Izven Kranjske. Ce se vkljub temu mora priznati, da se izvršuje velik del merkantilnih del izven Ljubljane, se lo ne zgodi morda zaradi tega, ker se tukaj ta dela ne morejo izvršiti, marveč, umijo agenti izvendeželnih tvrdk tiskarske izdelke istih pri tukajšnjih trgovcih hvaliti, ter pri konsumentih na popolnoma nerazumen način pridobiti naročil. Če bl se ti, predno si kaj na-roče na tujem, odločili da bl poprašall prej pri tukajšnjih tiskarnah, bl se gotovo kmalu prepričali, da so tukaj vsaj tako dobro ln ceno postreženl kakor drugod, gotovo pa bl si prihranili izdatke za vožnjo.
Ljubljana ni dosti velika, da bi mogla dajali dela speciialnim tiskarnam, ki se pečajo z jedno 'tli drugo vrsto tiskovin, zato izdelujejo torej vse tukajšnje tiskarne, razun ene, ki ima le omejeno koncesijo in dela samo majhne merkantilne tiskovine, kuverte, vizitke itd., vse v njih stroko spadajoče tiskovine in sicer kakor se mora gotovo priznati, na popolnoma zadostujoč način.
Društvo lastnikov tiskarn na KraDjskem mora torej najodločneje ugovarjati trditvi, da bi bila ustanovitev nove tiskarne potrebna. Že število tukajšnjih tiskarn, Ljubljana z okolu 30.000 prebivalcev jih šteje sedem, ko ima Gradec s 110.000 prebivalci s svojo univerzo in s svojim velikim industrijalnim razvojem le osem z neomejeno in šest z omejeno koncesijo, govori proti trditvi. Kdor pa pozna tukajšnje razmere, se bode gotovo čudil temu, da more zastopnik trgovske in obrtnijske zbornice, popolnoma prezirajoč dej-stvene razmere, zagovarjati ustanovitev nove tiskarne. Vse tukajšnje tiskarne, ki brez Izjeme morejo ustrezati najd&lje sezajočlm zahtevam, le borno izhajajo in imajo največjo težavo, da dajo posla svojemu osobju ter koristno uporabljajo svoj bogati rnaterijal črk in strojev, ker v Ljubljani nI premalo, temveč Je preveč tiskarn.
v Ljubljani, dne 21. julija 1900.
Društvo lastnikov tiskarn na Kranjskem.
Zelo nas je razžalostila vest, da je neki zlobnež objavil v »Slov. Narodu« dopis iz Gojzda, v katerem lažnjivo napada tudi našega presvetlega knezoškofa, Češ, da je huj-skal in napadal neko hišo, o kateri je pravil, da se ondi nahajajo preklinjevalci, pijanci itd. in da je »še bolj osramotil nekega moža« itd.
Podpisani občinski odbor z vso odločnostjo protestira proti temu lažnjivemu dopisu in nasproti temu soglasno izjavi, da ni res. da bi bili presv. knezoškof le količkaj omenili o kaki hiši ali kaki osebi, ampak so v svoji mirni in lepi pridigi le hvalili, kar je res hvalevrednega, o hudobijah pa, ki so jih res nekateri zakrivili, so popolnoma molčali, tako, da smo se vsi le čudili njihovi prizanesljivosti.
S to izjavo upamo vsaj nekoliko popraviti nesramno žaljenje našega predobrega, premilostljivega knezoškofa ter jim s tem zagotovimo svojo najiskrenejšo udanost in ljubezen.	679 (1 — 1)
Na G o j z d u , dne 22. julija 1900.
Občinski odbor:
Ahacij Romšak, župan.
Miklavž Kuhar. Miha Sušnik. Janez Romšak, Lorenc Urh, Primaž Spruk. Blaž Sušnik, Ant. Kocijančič, odborniki.
Oklopju slična barva za
2.iflchDlf1 katere ^0Ja Je nespremenljiva, sta-sZlllU CJIV, novitua tudi proti vplivu svitiobe. apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mo-strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnauja naročila proti povzetju 228 10 11—3
= Razglednice = barvotiskane. kras II t -	v izvršene, dobivajo
Narodna nosa ftis?^
____________________ na Dunajski
komad po 5 kr., razprodajalcem po
nizki ceni.
ces z (
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovane d nšnem pas.tlrstvu ln za oskrbovane ce kvenega ln nadarbinskega premožena. —
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestai Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Broiiran izvod knjig« stane v „Katollšl Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v p<
	
	£<222 SVB W ®® ®® s
	

St. 23.859.
677 1-1
Katoliškim župljanom - davkoplačevalcem sv. Jakoba v Ljubljani se tem potom naznanja, da je občins svet ljubljanski kot zastopnik župne občiDe sv. Jakoba v svoji seji z dne 17. julija 1900 pritrdil glede pokrit ostalih stroškov za popravo župne cerkve sv. Jakoba sklepu konkurenčnih faktorjev, ki je bil storjen p dodatni konkurenčni obravnavi z dnč 7. junija 1900.
Po tem sklepu imajo se ostali stroški v znesku 55.132 kron 8 vin. poplačati potom doklade r sledeče davke :
a)	zemljiški davek,
b)	prldobnlnskl davek,
c)	domarino,
d)	rentnl davek
in doklada se ima pobirati pet let.
Vsled tega bode se pobirala počenši s prvim septembrom letos skozi 5 let 9"5 % dokladr.. 1'lačevati bodo imeli to doklado vsi katoliki, katerim je predpisan v župni občini sv. Jakoba ka gori navedenih davkov.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. julija 1900.
iMi
}(otel Štrukelj
u JLjubljani ^
na voglu dColodvorsfiifi in Dalmatinovi/i ulic
(v novozgrajeni hiši)
ob najjivahnejši promet imajoči cesti bliyu kolodvora in v neposredni bližini središča mesta leječ, priporoča p. n. potujočemu
občinstvu s^oje najmodernejše opravljene, j vsem ------------------
\omforiom opremljene popotniš^e sobe in svojo •!
ijborno restavracijo.	1
Najpozornejša postrežba.
Jfajjmernejše cene.
2a udobnost 5/uji tudi
658 3-2
prostoren in senčnat vrt.
iSSflggljjjjfln IggggigigŠgŠCiiagl plGiSggGigji
Dunajska borz a.
Dnč 27. julija.
Skupni državni dolg v notah.....97-50
Skupni državni dolg v srebru......97-15
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 60
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . .	97-25
Ogerska zlata renta 4°/0 ........115-30
Ogerska kronBka renla 4%, 200 ..........90'95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1703 —
Kreditne delnice, 160 gld................665-50
London vista....................242-82
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl velj.	118-57
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dnč 26. julija.
3-2"/0 državne srečKe 1. 186-1, 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„
23-70 19-33 90-50 11-38
170-163— 193— 9550 139— 251 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	405 —
» > južne železnice 3°/0 .	319-—
> » južne železnice 5°/0 .	119-25
» » dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............384—
4% srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	340-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 50
Ogerskega > „ » 6 » .	20'—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....1260
Rudolfove srečke, 10 gld.......63-50
Salmove srečke. 40 gld........172—
St. Genois srečke. 40 gld.........183--
Waldsteinove srečke, 20 gld..............—•--
Ljubljanske srečke....................47'SC
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	276-ot
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6130--
Akcije tržaškega L!oyda. 500 gld..........760 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109—
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	149 —
Montanska družba avstr. plan......441'—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	425—
Papirnih rubljev 100 ..................255-5C
M4T Nakup ln prodaja TfcJB vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna uvriitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
M E m C u
I., Vlollzeils 10 in 13, Dunaj, I., Strabelgasse 2.
66
ST Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!*,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visoccga cbrestovanja pri popolni varnosti jtdT naloženih g-1 h v n i e.