PRIMORSKI DNEVNIK AK‘ltnina P^ačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 Lir Leto XXIV. Št. 268 (7161) TRST, sreda, 20. novembra 1968 PO ZADNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Predsednik začne v petek posvetovanja Sestanki parlamentarnih skupin in vodstev strank - Danes se začne zasedanje vsedržavnega sveta demokristjanske stranke - Odločitev o novi vladi leve sredine šele po zaključku tega zasedanja VES DEMOKRATIČNI SVET JE ZASKRBLJEN Leonejeva vlada je podala ostavko Še nobene odločitve glede usode _1__9_•!__v ■ 1 ■ • i ™ JIIM, 19. — Po današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade Leone odšel k predsedniku republike, kateremu je v svojem imenu in v imenu ministrov sporočil ostavko vlade. Predsednik republike si je pridržal odločitev in je prosil Leo-neja, naj ostane na svojem mestu za izpolnjevanje tekočih poslov. Da bi omogočil parlamentarnim skupinam, da se sestanejo na posvetovanje, bo predsednik republike začel posvetovanja šele v petek 22. novembra in jih bo zaključil v nedeljo. Predsednik vlade Leone je takoj potem, ko je zapustil Kvi- rinal, odšel v palačo Madama, kjer ga je sprejel predsednik sei.ata Fa.ifuni, kateremu je spo-. :il ostavko vlade Pozneje je pila v senatu kratka seja, na teri Je predsednik senata sporočil osta j vlar’e Leone je pozneje obiskal tudi Poslansko zbornico in sporočil svojo ostavko predsedniku Pertiniju. Na kratki seji poslanske zbornice, k' ie sledila, je predsednik Pertini prebral kratko sporočilo o ostavki vlade. V zvezi s sejo vlade, na kateri 80 sklenili podati ostavko, je predsedstvo ministrskega veta objavilo 'rjavo, v kateri pravi, da je mi-0'strski svet predvsem ugotovil, da 1* vlada izpolnila svojo nalogo, ki le bila začrtana v vladnem programu. predloženem parlamentu, s tem oa j« odredila znatno število zakonodajnih ukrepov in prav tako dokončala pripravo drugin ukrepov (kakor na primer davčno reformo). Dalje ugotavlja ministrski svet, da nedavno stališče, ki ga je zavzela socialistična stra/ika, in stališče republikanske stranke ter usmeritev Krščanske demokracije, da sodeluje pri setavi koalicijske vlade, predstavljajo zaključni trenutek razdobja čakanja in razmišljanja za obnovitev razgovorov med strankami «na katerih je osredotočena odgovornost, da sestavijo vlado večine*. Izjava omenja zatem vrsto ukrepov, ki jih je vlada sprejela. V poslanski zbornici se je danes sestalo vodstvo skupine demokrist-janskih poslancev. Sprejeli so resolucijo, s katero se zahvaljujejo Leoneju in ministrom za njihovo delo in izrekajo mnenje, da ostavka vlade odpira pot za naglo obnovitev zavezništva strank leve sredine. Vodstvo si pridržuje, da bo ob primernem trenutku in po zasedanju vsedržavnega sveta in danes zaključek srečanja časnikarjev C| l/1 v • V I 1 * v' v otane Kavčič o stahscu do narodnih manjšin Posvetovanje treh delegacij o navezovanju še tesnejših stikov (Od našega dopisnika) Ljubljana, 19. — Jutri se bo zaključno uradno srečanje časnikarjev, ki delujejo ob italijansko-JUgoslovansko - avstrijski tromeji. predstanike mednarodnega tiska je dopoldne sprejel predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Stane Kavčič, ki je v svojem pozdravnem govoru dejal, da so pri-?k časnikarji Furlanije - Julijske krajine in Koroške v Slovenijo ravno v času, ko je politika med tretji sosednimi državami zelo intenzivna. ((Prepričan sem, da bosta lahko ugotovili, kako državljani naše dežele pozorno spremljajo ta razvoj odnosov med tremi sosedami državami in da jo podpirajo.« Na vprašanje časnikarja «Pri-thorskega dnevnika« o stališču vlade do manjšin, ki si v teh treh deželah prizadevajo prispevati k rhedsebojnemu sodelovanju in prijateljstvu je predsednik izvršnega sveta SRŠ dejal, da je včasih imel občutek, kako so nekateri krogi zahteve manjšin do uradnih oblasti tako v Istri, kakor tudi v Fur-'aniji-juiijski krajini in na Koroškem povezovali s centrifugalnimi silami v odnosu do države, v kateri živijo, in kot da so za temi zahtevami skrivni cilji, ne pa edinole rešitev nacionalnih vprašanj. “Prepričan sem, da sedanje ozračje deluje proti takšnim sumničenjem, in to je zelo važno Mi smo dobili načine, da eliminiramo meto v smislu, ko je to v korist vseh, ki tu živimo. Mi nimamo teženj, da bi jih premikali in jih ogradili z žico. To pa je že kva-htetna razlika.« Popoldne so bili na Bledu urad-m pogovori med tremi delegacija-5JU o možnostih navezovanja še polj tesnih stikov ob tej tromeji ter o objektivnem poročanju o dogodkih, ki se na tem prostoru pojavljajo. V tej zvezi se pripravka tudi protokol, ki bo predstavljal osnovo za izpeljavo teh zaključkov na prihodnjem srečanju naslednje leto v naši deželi Furlaniji-Joli.1ski krajini. G. V. žiti velik protest, ki obtožuje tiste, ki so v vladi pokazali nezanimanje in nesposobnost, da bi se odločno lotili problema, ki zadeva koristi vseh državljanov. Berivenu-to je obravnaval razne probleme, na koncu še problem zdravstvenega zavarovanja. Država naj za svoje uslužbence plača to, kar sama zahteva, da plačajo zasebni delodajalci za druge delavce. Lama pa je dejal, da se boj uslužbencev javnih ustanov ne bo končal z današnjo stavko in ne s to vlado. Boriti se bo treba naprej, dokler javni uslužbenci ne bodo dosegli tega, za kar se je že vlada obvezala. Po zborovanju so se stavkajoči mimo razšli. Z nekaterih postaj je odpeljalo nekaj vlakov, ki so jih vodili železničarji vojaki, vendar je bilo to število neznatno. Za prevoz ljudi pa je skrbelo večje število avtobusov, kjer so bili tudi zaposleni ( vojaki. osrednjega vodstva poglobil oceni-1 stranke, tev vseh razpoložljivih elementov Tajnik stranke Ferri se je se stal tudi z voditeljem struje «Im-pegno Socialista« Giolittijem. Ta je pozneje izjavil časnikarjem, da so po njegovem mnenju pogoji za obnovitev širše večine za vodstvo stranke. Danes sta se sestali tudi paria-mentarni skupini PSIUP, ki sta razpravljali o krizi vlade. V sporočilu je rečeno, da, če si bodo stranke leve sredine prevzele odgovornost nadaljevati dosedanjo pot, bodo naletele na najodločnej-šo opozicijo v parlamentu in v deželi. Predsednik vlade Leone je predstavnikom tiska v palači Chigi izjavil, da je vlada podala ostavko v prepričanju, da dežela potrebuje vlado, ki naj ima dogovorjen program, ki naj ga v parlamentu od ločno podpira večina. na smrt obsojenega Panagulisa Odvetnik grškega antifašista predložil priziv - Danes v vsej Italiji petminutna protestna stavka - Spopadi med demonstranti in policijo pred grškim veleposlaništvom v Rimu ATENE, 19. —■ Usoda Alekosa Panagulisa, ki ga je atensko vojaško sodišče v nedeljo obsodilo na smrt zaradi dezerterstva in poskusa strmoglavljenja obstoječega režima, je še vedno neznana. Vsa demokratična javnost upa, da bodo grški polkovniki upoštevali pozive, ki prihajajo iz vseh delov sveta za pomilostitev obsojenca, vendar ni baje do sedaj vojaška junta še ničesar odločila o Pana-gulisovi ustrelitvi.! Edini odmev na zahteve po Ps-nagulisovi pomilostitvi je bil Uradni proglas, ki so ga objavili dams v Atenah in ki govori o ((hrupu-proti neoporečni in nepristranski obsodbi«. Namerno se pretvarja resnica — pravi poročilo — da bi opravičili obsodbe vredno polemiko, ki jo vodijo komunisti in njihovi tovariši. Kljub temu pa vlada v atenskih krogih mnenje, da Panagulisa za sedaj ne bodo usmrtili. Zdi se, da so v sami vladi mnenja precej deljena: ministrski predsednik Papa-dopulos in ((zmerni« člani vlade naj bi bili za oprostitev, ker se bojijo, da bi napravili iz Panagulisa trpina in da bi si odtujili simpatijo nekaterih zaveznikov v NATO. Po drugi strani pa vztrajajo skrajno desničarski elementi pri zahtevi, da se mora razsodba izvršiti: s tem hočejo i pokazati -'Odločnost grške vlade, da zatre vsake poskuse strmoglavljenja obstoječega'.reda. Alekos Panagulis še vedno noče klonih fašističnemu režimu in podpisati \ prošnjo za pomilostitev. Tovrstno prošnjo je vložila danes njegova sestrična Anastasia Mela, vendar jb je kraljevi prokurator za rešitev krize. Jutri zjutraj se bo začelo zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije. S tem v zvezi so bili danes sestanki raznih struj v stranki. Zvedelo se je, da so na sestanku skupine «nove sile* znova poudarili stališče, da je potrebno ustvariti novo večino v stranki tudi s sklicanjem predčasnega kongresa. Komunistična parlamentarna skupina je po današnji seji sporočila, da so razpravljali o krizi vlade Jn o stališču, ki ga bodo obrazložili predsedniku republike med posvetovanjem. Komunistična senatorska skupina je tudi razpravljala o vladni krizi in poudarila, da se zavlačevanje začetka posvetovanj ne more upravičiti s potrebo, da je treba počakati na rezultate demokristjanskega vsedržavnega sveta. Senator Ter-raccini je nocoj izjavil, da je zvedel za pobudo, naj bi se posvetovanja začela šele v ponedeljek. Zato je na pristojnem mestu sporočil, da sta komunistični skupini presenečeni nad to pobudo, s katero se ne strinjata. Pozneje je izvedel, da je pobud; prišla od tajnikov demokristjanske, socialistične in republikanske stranke. Poslanec Pajetta je izjavil, da je nezaslišano, da tajniki strank mis- pogiavarju1 čas in ^način Ovajanja nejša od druge - Trdil je, da so sovjetske čete zasedle ČSSR «na podlagi medvladnega sporazuma* njegove ustavne dolžnosti MOSKVA, 19. — Demokratična, na ta razvoj. Senator A. Gore je iiiiiiiiiii(iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SOVJETSKO-AMERIŠKI ODNOSI Dolg pogovor Kosigina v Moskvi z dvema ameriškima senatorjema Kosigin je izjavil, da ne bo mogoče pomirjenje, če bo ena od dveh držav skušala biti moč- O krizi vlade je danes na kratko razpravljalo v palači Madama tudi vodstvo socialistične skupine ob navzočnosti tajnika Ferrija. Pozneje je Ferri izjavil časnikarjem, da bo vodstvo stranke proučilo v soboto razne plati sedanjega stanja. Zvedelo se je, da je Ferri potrdil obveznost socialistov za obnovitev vlade leve sredine, toda poudaril je potrebo počakati izid zasedanja vsedržavnega sveta demokristjanske stranke. Ferri je baje tudi izjavil, da je razširitev sedanje večine v socialistični stranki potrebna, toda treba je upoštevati sklepe socialističnega kongresa. Dalje je Ferri poudaril, da je treba vladni program jasno določiti in ga omejiti na temeljne probleme, ki bi jih morali rešiti v določenih rokih. Davi sta se na sedežu vodstva socialistične stranke pogovarjala predsednik Nenni in tajnik Ferri. Pozneje se je razširila govorica, da so se sporazumeli, da bodo De Martinu ponudili vodstvo socialistične delegacije v novi vladi leve sredine. Tanassi ni zanikal take možnosti, pripomnil pa je, da se v sedanjem trenutku zdi prezgodnja. De Martinova struja pa je poudarila, da še preden se prevzamejo obveznosti glede vlade, zahteva, člana zunanjepolitičnega odbora a-meriškega senata Albert Gore in Claiburne Peli, ki sta sedaj v Moskvi. sta zaprosila za sprejem pri Kosiginu. Kakor poroča Tass, ju je Kosigin sprejel danes in govorili so o nekaterih vprašanjih obojestranskega interesa in tudi o razorožitvi. Navzoč je bil ameriški po slanik v Moskvi Thompson. Popoldne sta senatorja na tiskovni konferenci poročala o pogovoru. Senator Gore je izjavil, da je Kosigin poudaril, da bo sovjetska zunanja politika stremela za tem, da se zagotovi pomirjenje in miroljubno sožitje med SZ in ZDA. Dodal pa je, da bi bilo težko doseči to pomirjenje, če bi ena od dveh držav hotela biti močnejša od druge. Po mnenju opazovalcev je Kosigin mislil pri tem nekatere izjave Ni-xo.na med volilno kampanjo, ko se je zavzemal za okrepitev in premoč ZDA. Senator Gore je povedal, da je s svoje strani izrazil mnenje, da bo zunanja politika ZDA ohranila znatno kontinuiteto ne glede na osebo predsednika. Dodal je, da je tudi rekel, da «bolj kot kdaj koli pozval Kosigina, naj ne stori nič takega, kar bi lahko poslabšalo stanje. Kosigin je odgovoril s trditvijo, da so sovjetske čete v ČSSR na podlagi medvladnega sporazuma. «Sicer pa, je dodai, so ameriške čete na enaki podlagi v Zahodni Nemčiji, v Okinavi in na Japonskem klj-ub ostremu krajevnemu nasprotovanju.* (lovorih so tudi o razorožitvi, zlasti o pogodbi proti širjenju atomskega orožja, ter o protiraketnih izstrelkih. Senator Gore je poudaril, da bi ZDA že odobrile pogodbo preti širjenju jedrskega orožja, če ne bi bilo češkoslovaških dogodkov. Na vsak način meni da bi utegnil ameriški senat pogodbo odobriti pred koncem leta. Glede protiraketnih izstrelkov je senator izjavil, da sedaj ni mogoča diskusija o sporazumu in to zaradi razburjenja, ki so ga izzvali dogodki v ČSSR med ameriško javnostjo. Kosigin in ameriška senatorja so govorili tudi o Vietnamu, toda Gore ni nič povedal, kaj so govorili. Senator Gore je med pogovorom vprašal Kosigina, kako bi se lahko v zgodovini kažejo ZDA in SZ vza; izognili spopadu med dvema sve- jemni interes*. Toda češkoslovaški naj se rešijo notranji problemi1 dogodki so imeli negativen vpliv PRIPRAVUALNI SESTANEK V BUDIMPEŠTI Predstavniki partij se posvetujejo o svetovni komunistični konferenci Resolucija CK KP ČSSR je razočarala ljudstvo - Predstavniki vlade sprejeli delegacijo študentov, ki zahtevajo, naj jih obveščajo o razvoju dogodkov BUDIMPEŠTA, 19. — Ob udeležbi 66 delegacij, ki predstavljajo enako število komunističnih strank, se je davi začela v Budimpešti pripravljalna konferenca za sklicanje svetovne konference komunističnih strank. Včeraj popoldne so delegati razpravljali samo o postopku in o dnevnem redu. Na jutranji seji se je zvrstilo dvanajst govornikov, med katerimi je bil tudi sovjetski delegat Pono-marjov. Govoril ni noben predstavnik velikih zahodnih partij. V glavnem gre za to, da bi se sporazumeli o pripravi svetovne konference komunističnih strank. O umestnosti te konference se vsi strinjajo, vendar pa nastajajo nesoglasja, ko gre za določitev datuma in postopka. Na splošno se opaža težnja po kompromisu. Na splošno se omenjajo trije datumi: februar, marec in april-maj. Najprej naj bi se sestala delovna skupina osmih članov, ki bi pripravila dokumente, ki naj se predložijo svetovni konferenci, in določila postopek konference. Tretja pripravljalna konferenca naj bi bila v Moskvi in delovna skupina bi ji predložila rezultate svoje dejavnosti. Potem bi se sporazumeli o datumu tretje svetovne konference Sedanje zasedanje se bo zaključilo jutri in bodo verjetno objavili tudi uradno sporočilo. Vzporedno s temi posvetovanji se nadaljuje tudi diskusija o glavnih svetovnih vprašanjih, kakor sla Vietnam in Srednji vzhod. Češkoslovaško delegacijo vodi član prezidija in tajnik centralnega komiteja Vasilj Bilak. V delegaciji sta že Oldrich Kaderka in Josef šedivy. PltAGA. 19. — Podpredsednik vlade Peter Čolotka in prosvetni minister Vladimir Kadlec sta sprejela danes predstavnike zveze univerzitetnih študentov Češke in Mo- Po včerajšnji stavki se bo še nadaljeval boj javnih uslužbencev , RIM, 19. — Splošna stavka uslužbencev javnih ustanov se je najbolj občutila na področju železnine in pošte, kjer so se uslužbenci tudi v največjem številu vzdržali bela. stavka železničarjev se je Pravzaprav začela že včeraj zvečer °b 21. uri (in se je danes ob 21. Pri nehala). Na splošno so bili kolodvori danes zapuščeni, saj so potniki raje potovanje odložili, kot fla bi tvegali, da se ustavijo kje Sredi poti. Z rimskega kolodvora sta dopoldne odpeljala samo dva vlaka, eden proti Neaplju drugi Proti Firencam. Na poštah se je v skladiščih nabralo na kupe pi-8?m in drugih poštnih pošiljk. Tu-®r telefoni so bili praktično blokirani. Svojevrstno sliko stavke Je da.ia-la šola, kjer so se osnovnošolski učitelji udeležili stavke v velikem Številu, medtem ko so člani avtonomnih sindikatov (predvsem profesorji) sklenili, da bodo stavkali novembra. Vendar ponekod ni bilo šole, ker so ostali doma dijaki in tako onemogočili pouk, tu hi če so bili profesorji navzoči. V Rimu je bilo v nekem gledališču zborovanje, na katerem so govorili tajniki CISL, UIL in CGIL; akciiskega odbora študen- ti'. LaSat0MeSd1Vd?ug®mnVienAmato tov iz Pragc in nekaterih fakultet, reforme, ki so omenjene, so fede-Poudaril, da hoče ta stavka izra-1 Predstavniki študentov so jima racija ceske in slovaške republike poročali o študentovskem gibanju in o političnem zadržanju študentov. Obrazložili so tudi svoje zahteve, naj bodo študenti konkretno in takoj obveščeni o stanju. Predstavnika vlade sta obrazložila sklepe centralnega komiteja KP ČSSR in sta pozitivno ocenila disciplino, ki so jo te dni pokazali študenti. Podpredsednik vlade je obljubil študentom, da bo vlada skušala bolje razumeti probleme študentov in bo proučila način, da se doseže pozitiven prispevek študentovskih in mladinskih organizacij dejavnosti vlade. Okoli akcije študentov višjih šol na Češkem in Moravskem, ki so napovedali tridnevno protestno zasedbo fakultet, da s tem poudarijo zahtevo, naj se nadaljuje pojanuar-ska politika, se razvija solidarnost drugih slojev prebivalstva. Na številnih delovnih mestih v Pragi so odobrili resolucije, ki izrekajo solidarnost s študenti. Mladinsko glasilo »Mlada fronta* piše, da so študenti nekaterih srednjih šol v Pragi začeli danes stavko, da podprejo študente. Tudi v Brnu se je v mnogih srednjih šolah začela stavka študentov. Centralni komite slovaške komunistične stranke se je sestal danes v Bratislavi in domneva se, da bo odobril resolucijo, ki jo je včeraj sprejelp predsedstvo češkoslovaške komunistične stranke. Ta resolucija zamenjuje akcijski program, ki je bil objavljen aprila, in določa novo politično linijo stranke. Mnogi voditelji KP ČSSR so se udeležili v raznih krajih zborovanj, da obrazložijo sklepe centralnega komiteja. Dodatno k temu, kar je bilo objavljeno že včeraj, poudarja sprejeta resolucija popolno nadzorstvo partije nad vsemi sektorji in tudi nad informacijskimi sredstvi. Edine in obljuba, da se ne bodo povrnili k stalinističnim metodam. S tem v zvezi poudarja resolucija, da ne bo centralni komite v nobeni okoliščini dovolili povratka h kršitvi socialistične zakonitosti in k potvorbam, ki so hudo škodovale socializmu. Partija ne bo v nobenem primeru nikomur dovolila, da bi se upirali politiki partije. Ne bo nikomur dovolila, da organizira skupine, izzivalne akcije, da objavi letake in organizira množično pošiljanje resolucij. Napoveduje se nadaljevanje gospodarskih reform, ki so se bile začele, toda ni govora o delavskih svetih, ki jih je omenjal akcijski program, temveč se govori samo o «demokratični udeležbi delavskega razreda pri vodstvu in nadzorstvu gospodarstva*. Nadzorstvo partije se bo razširilo na znanost, kulturo imela tovnima sistemoma. Kosigin je odgovori! z navedbo treh točk: 1. miroljubno sožitje; 2. popustitev napetosti; 3. ZDA in SZ ne smejo iskati položaja sile. Gore je izjavil, da je Kosigin zelo skrbno sledil njegovim besedam, ko mu je predočil, da bi se ameriška javnost zaradi razvoja mednarodnih dogodkov lahko oddaljila od pomirjenja in razorožitve in bi iskala oster antikomunizem. Senator Peli pa je izrekel mnenje, da je Kosigin «osebno zaskrbljen in prizadet zaradi razvoja dogodkov*. Dodal je, da se je Kosigin zelo ugodno izrekel o brzojavki, s katero se je Nixon zahvalil za čestitke Podgornega in zaželel skupne pobude obeh držav, da se zajamči svetovni mir. Van Thieu pripravlja delegacijo za Pariz? SAJGON, 19. — V južnovietnam-ski prestolnici se z vse večjo vztrajnostjo širijo govorice, po katerih naj bi washingtonski in sajgonski predstavniki dosegli sporazum, ki bi omogočal prisotnost južnoviet-namskih delegatov na pariških pogajanjih. Sporazum naj bi predvideval pogajanja «v dvoje*: na eni strani konferenčne mize bi sedeli delegati sajgonskega režima, ki bi imeli glavno besedo, in ameriški predstavniki, ki bi pa ne bili krat-komalo vključeni v južnovietnamsko delegacijo. Na drugi strani pa bi sedeli «komunisti», ki naj bi samo in umetnost in nartiia ho imela odločali o sestavi lastnega pred-vlogo «navdihovalca» Poudarja se stavnišbva Tovrstna formula bi do-ljudska milica. Resolucija poudarja Flfo^lme skovna agencija — da se njegova vlada še ni odločile za sodelovanje na pariški konferenci. Tudi v Parizu, kjer bo jutri odpadel običajni sestanek mirovnih razgovorov, so mnenja, da niso ZDA do sedaj še premostile bojkotiranja sajgonskega režima. V pariških diplomatskih krogih pa so izrazili u-panje, da bosta Van Thieu in ameriški veleposlanik Bunker kmalu izdelala primerno formulo, na podlagi katere bodo južnovietnamski predstavniki lahko sodelovali pri mirovnih pogajanjih. O tem, da ni bi! še dosežen sporazum med VVashingtonom in Saj-gonom, priča tudi današnja Johnsonova izjava, ki jo je podal na neki slavnosti v Beli hiši, na kateri so podelili odlikovanja bivšim borcem Vietnamu. Ameriški predsednik je namreč dejal, da bo pot za mir v Vietnamu še dolga in polna novih in trdih bojev. Nismo še dosegli miru — je še povedal Johnson — Liapls odbil, češ da je obtoženec ni podpisal. Z druge strani pa je Panagulisov odvetnik Karamfylides predložil proti obsodbi priziv na kasacijsko sodišče in zahteval, da se v pričakovanju novega procesa izvršitev obsodbe odloži. Priziv je odvetnik utemeljil z dejstvom, da je bila obsodba izrečena na podlagi lažnega dokumenta o Pa-nagulisovem pričevanju, ki ga ni obtoženec nikoli podpisal. Karam-f^lides je izrazil mnenje, da se bo kasacijsko sodišče v najkrajšem času sestalo in proučilo njegov priziv. Panagulisova mati Athena, ki f« zdravi v neki atenski kliniki, je danes podpisala prošnjo za odložitev izvršitve obsodbe, jutri pa bo zaprosila za sinovo pomilostitev. Odvetnik Karanfylides je povedal, da se je danes v celici sestal z obtožencem. Panagulis ga je zaprosil, da bi mu posredoval, da bi mu sneli lisice. Dejal je tudi. da hoče napraviti oporoko in poslati pismo komisiji za človeške pravice. Prosil me je tudi — je povedal odvetnik — da bi preprečil njegovi materi, da predloži prošnjo za pomilostitev, ali za odložitev eksekucije. Vendar je njegova mati to že storila. Odločitev o Panagulisovi usodi bi morala vsekakor pasti že jutri, ko zapade rok treh dni, ki ga predvidevajo grški izredni zakoni za izvršitev smrtne obsodbe. Za sedaj ni sploh znano, kjer je obsojenec zaprt. Verjetno je v vojaški ječi v Ghoudi, v bližini Aten. kjer bodo tudi, če ne bo prišlo do pomilostitve, izvršili obsodbo. Pobude, ki so jih sprožili po vsem svetu, da bi grškemu antifašistu rešili življenje, so brezšte vilne. V Atenah so se danes ločeno sestali s podtajnikom za zunanje zadeve Christopulosom veleposlaniki Italije, Avstrije in Zapadne Nemčije, ki so izrazili željo svojih držav, da bi iz humanitarnih razlogov ne prišlo do usmrtitve Panagulisa. Sam papež Pavel VI. je naročil kardinalu državnemu tajniku Cicognaniju, naj pozove grške oblasti za pomilostitev. Podobno je storil tudi italijanski ministrski predsednik Leone, ki je preko ve leposlanika v Atenah povabil Pa-padopulosa, naj prepreči izvršitev obsodbe proti Panagulisu. Leone je tudi dal svojemu grškemu kolegu razumeti, da bi Panagulisova usmrtitev negativno vplivala na italijansko . grške odnose- Na današnjem zasedanju senata ob priliki ostavke Leonejeve vlade so številni senatorji, ki so v preteklih dneh predložili vprašanja v zvezi s Panagulisovo obsodbo, poudarili nujnost, da ministrski pred-_ sednik ali zunanji minister sporo j čita obsojencu solidarnost večine jo, ki jo čuti vsak državljan, ko gre za rešitev človeškega življenja«. Fanfani je na zaključku izrazil u-panje, da bodo grški voditelji poslušali glas razuma in srca in naSU način, da rešijo Panagulisu Živite-nje. Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice je naročila predsedniku Carigli, naj izrazi odpor italijanskih poslancev proti smrtni obsodbi, «ki dokazuje popolno pomanjkanje spoštovanja za človeško dostojanstvo«. Sindikalne zveze CGIL, CISL tn UIL so proglasile za jutri, 20. novembra, petminutno splošno stavt.o v znamenje protesta proti obsodbi Panagulisa. Stavka bo od 8.55 do 9. ure. Sindikalne organizacije so tudi objavile proglas, v katerem poudarjajo val ogorčenja, s katerim so italijanski delavci sprejeli vest o smrtni obsodbi grškega redoljuba in demokrata Aleksandre Panagulisa. Zločin, ki ga pripravlja diktatura polkovnikov — je že rečeno v dokumentu — zahteva 04 vseh, da se obvežejo za boj v podporo grškim rodoljubom in demokratom in za osvoboditev ne samo Grčije, ampak Evrope, od režimov, ki so zakrivili tovrstna grozodejstva, ki žalijo demokratično zavest in državljanske pravice narodov. V Rimu je prišlo zvečer do hudih incidentov med policijo in demonstranti, ki so protestirali proti Panagulisovi obsodbi. Več ljudi je bilo ranjenih, medtem ko so na destine demonstrantov odpeljali na kvesturo na zasliševanje Do incidentov je prišlo po veličastnem shodu, ki so ga na Trgu Republike priredili Študentsko gibanje in mladinske federacije KPI, PSI, KD, PSIUP, PRI, radikalne stranke in ACLI. Pred kakimi 5.000 ljudmi je govoril senator Parri, nakar so se demonstranti v povorki napotili proti sedežu grškega veleposlaništva v Ul. Rossini. Tu je bilo zbrano veliko število policijskih agentov, ki so po poskusu skupine demonstrantov, da bi prebili kordon, navalili na množico in jo razpršili. Spopadi so se razširili na bližnje ulice in so trajali kako uro, medtem ko je bil promet v okolici popolnoma ustavljen. Kot smo dejali, je bilo več ljudi ranjenih, med temi tudi namestnik kvestorja Mirabile. Fio-testne demonstracije so bile danes tudi v Milanu, Genovi, Bariju 'n Palermu. pač pa samo upamo, da bomo lah ko vzpostavili mir. V severnovietnamskih krogih v go^je Tradi^obfodbe. Predsednik Fanfani je odgovoril, da lahko kljub ostavki obvesti senatorje o ukrepih italijanske vla- Parizu pa so danes izjavili, da misli FNO na prvi seji bodočih poga janj predstaviti delovni načrt, v katerem bi imel prednost problem umika ameriških čet iz Južnega Vietnama. Že četrti dan se medtem nadaljujejo ostri boji na področju Da Nan-ga. Osvobodilne sile so obstreljevale tamkajšnje ameriško oporišče z minometalci. Od 30 do 40 raket je zadelo bazo: en ameriški vojak je bil ubit, eden pa ranjen. V Sajgonu je ministrstvo za in formacije ukinilo še en časopis, ki je na neprimeren način poročal o sprejemu, ki ga je doživela v tujini neka južnovietnamska kulturna delegacija. Gre za trinajsti časopis, ki so mu v zadnjih treh tednih prepovedali izhajati de, ne da bi s tem prejudiciral debato o zunanji politiki, ki bo na sporedu ob priliki ustanovitve nove vlade. 2e od 9. novembra — je dejal Fanfani — je vlada v duhu, ki preveva našo ustavo in tradicije italijanske republike, naročila svojim diplomatskim predstavnikom, naj skušajo preprečiti, da bi se proces proti Aleksandru Panaguh-su zaključil s smrtno obsodbo. Ta naročila so spremili tudi pismeni in ustni posegi zunanjega ministra pri pristojnih organih. Predsednik senata je še dejal: ((Spoštovanje avtonomije posameznih držav — ki nedvomno spada med pravila, katerih se italijanska vlada drži — je možno uskladiti z zaskrbljenost- iMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiimiii URADNO SPOROČILO V BONNU Zahodnonemška vlada sklenila da ne bo revalvirala marke Uvedli bodo ukrepe za omejitev izvoza - De Ganile se posve-tuje z de Murvillom - De Murvillove izjave so razočarale tudi, da je za okrepitev političnega sistema potrebna okrepitev vodilne vloge partije. Zahteva se okrepitev ideološke akcije partije in «razvoj notranje partijske demokracije*. Resolucija pravi tudi, da je razvoj socializma med režimom No* votnega počasi potekal in je doživel vrsto hudih pretresov. Oblast partije in zaupanje v njegovo politiko sta ošibela in nasplošno sta se povečala nezadovoljstvo in napetost v družbi- Birokratizacija je imela za rezultat preveliko koncentracijo oblasti v rokah Novotnega. Januarske reforme so tako bile «naravna in neizbežna posledica krize v partiji in v naši socialistični družbi*. Glede zunanie politike obsoja resolucija revanšizem Zahodne Nemčije ameriško vlogo v Vietnamu in Tzraela na Srednjem vzhodu. Poudarja se «trdno zavezništvo, sodelovanje in koordinacijska politika v komunističnem taboru. niki ignorirali delegate FNO. Arne ričani bi se s svoje strani sicer pogajali s FNO, ki bi je pa uradno ne priznali. Južnovietnamski predsednik Van Thieu naj bi že pripravljal svojo delegacijo, ki bi lahko že v prihodnjih dneh, najpoznej ■ pa konec meseca, odpotovala v Pariz. Vodil naj bi jo — po nepotrjenih vesteh — sam podpredsednik Cao Ky. Zdi se, da bo prišlo ob začetku pogajanj do nekaterih sprememb v sajgonski vladi, ki naj bi okrepile moč režima v notranjosti države. Zdi se tudi, da je Van Thieu zahteval, da bi srečanja v Parizu ne bila več ob sredah, pac pa na kak drug BONN, 19. — Zahodnonemška vlada je nocoj sporočila, da ne bo revalvirala marke. Predstavnik vlade Diehl je časnikarjem izjavil, da je to sklenil danes kancler Kiesin-ger na sestanku, katerega so se udeležili glavni ministri in parlamentarni predstavniki dveh koalicijskih strank. Predstavnik je dodal: «Vlada bo s takojšnjimi ukrepi obdavčenja na sektorju uvoza in izvoza zagotovila notranjo ustaljenost cen. To bo hkrati učinkovit prispevek Nemčije k izboljšanju mednarodnih plačilnih bilanc.« Predstavnik vlade je dalje izjavil, da bo vlada v najkrajšem času predložila zbornici načrt zakona o novih davčnih ukrepih. V četrtek bo načrt predložen parlamentarnim skupinam dveh koalicijskih strank. Takoj zatem bo plenarna seja ministrskega sveta. Verjetno se bo zgornja zbornica sestala na izredni seji, da odobri nove davčne ukrepe. Pričakuje se, da bodo ukrepi odobreni prihodnji teden. Predstavnik je izjavil, da so te ukrepe sprejeli po tesnih posvetovanjih z zvezno banko in da so bile prizadete vlade že obveščene. Domneva se, da bodo uvedli da- AiSgsi m&m z Te optimistične vesti je delno de- pijance za približno 8 odstotkov mantiral južnovietnamski ministrski Glavni smoter teh ukrepov je predsednik Tran Va- Huong, ki je zmanjšati izredno velik izvoz iz izjavil — kot poroča sajgonska ti-, Zahodne Nemčije, ki bo letos ver- jetno dosegel 17 milijard mark. PARIZ, 19. — General de Gaulle se je davi sestal v Elizejski palači s predstavnikom vlade de Murvillom in s finančnim ministrom Ortolijem. Pogovor ie trajal približno eno uro. Zvedelo se je, da so govorili o skrčenju proračuna za prihodnje leto, ki ga bo napovedal de Murville v skupščini. Na pariški borzi se je danes kot reakcija na včerajšnji de Murvil-lov govor opazil padec vrednosti francoskih vrednotnic in zvišanje cene zlata. To je posledica absolutne tajnosti glede sklepov, ki so jih sprejeli predstavniki osrednjih bank skupine desetih v soboto in v nedeljo v Baslu. V Parizu so razočarani in zaskrbljeni po včerajšnjih de Mur-villovih izjavah v zvezi s finančno in valutno krizo v Franciji. V finančnih krogih ne prikrivajo, da so pričakovali od predsednika vlade jasnejše izjave o ukrepih, ki jih vlada misli sprejeti za ozdravljenje gospodarstva, ki se od letošnjega maja vedno bolj slabša. Pripominjajo da je de Murville samo ponovil diagnozo, ki je bila že večkrat postavljena, in je dal prebivalstvu zelo pičlo tolažbo: trditev, da kriza ni izključno francoska, temveč da jo je treba pripisati ((splošni bolezni valutnega sistema na vsem zahodnem svetu«, in zelo medla obljuba, da bo po sestanku desetih v Baslu dana Franciji vsa podpora, ki bi jo eventualno potrebovala. Državni udar v Maliju BAMAKO, 19. — Vojska je danes zrušila režim malijskega predsednika Modiba Keite in prevzela vso oblast. Radio je javil, da je posebni vojaški odbor prevzel davi oblast in uvedel policijsko uro. Vojska bo ostala na oblasti do sestave vlade «po svobodnih volitvah*. Tako je danes sporočil malijski radio. Vojaški udar je vodil poročnik Moussa Traore Vsi opazovalci v prestolnici Slonokoščene obale so popolnoma presenečeni nad tem u-darom, ker ni nic kazalo, da bi bila oblast Keite v nevarnosti. O u-sodi predsednika in drugih voditeljev se nič ne ve. Od poldne ponav lja radio samo dve kratki sporočili 0 državnem udaru. Promet na letališču v Bamaku je prekinjen. Državni udar proti Keiti je trinajsti vojaški udar v Afriki od 1. januarja 1966 dalje. Gospodarski in finančni položaj v Maliju se je v zadnjem času boljšal. Mali ni imel sporov s svojimi sosedi in tudi nje-1 govi odnosi s Senegalom so bili dobri. Leta 1959 sta se Mali in Senegal združila v federacijo, toda leto pozneje sta se ločila. Leta 1963 sta sklenila spravo 1 Modibo Keita je vodil socialistič-: no politiko in izvenblokovsko politiko. Mali se ni vključil v afriško- ' malgaško organizacijo in prav tako je spočetka odklonil pridružitev k evropski gospodarski skupnosti, kateri pa se je pridružil leta 1963. Včeraj je predsednik komisije evropske skupnosti Jean Rey zaključil obisk v Maliju. Mali je imel zelo _ dobre odnose s socialističnimi državami. Enako kakor Gvineja ni zavzel nobeneg,, stališča v zvezi s sovjetsko zasedbo Češkoslovaške. Kar se tiče notranje politike, je imel Keita opravka z opozicijo nekaterih plemen. Po notranji politični agitaciji je narodni odbor za o-brambo revolucije odstranil voditelje političnegr urada sudanske zveze (edina stranka na oblasti), češ da so preveč zmerni, ter je prevzel oblast. Ktit,- je ostal na vodstvu tega odbora Skušal je doseči pomirjenje Politični opazovalci si ne znajo tolmačiti razlogov današnjega vojaškega udara in namenov voditeljev tega udara. D...................... SESTANEK V UMAGU Za nadaljnje poglobljeno medsebojno spoznavanje Jugoslovanski in italijanski likovniki so se dogovorili za razstavi na Reki in v Milanu UMAG, 19, — Danes popoldne se je tu zaključilo dvodnevno prijateljsko srečanje jugoslovanskih in italijanskih likovnih umetnikov in umetnostnih kritikov Srečanje sta sklicala milanski publicist dr. Giuseppe Piccolo in glavni urednik reške italijanske revije «Panorama» Lucifero Martini. Na današnjem zasedanju, ki se ga je udeležilo kakih 20 umetnikov iz obeh dežel in na katerem so se obravnavala najrazličnejša vprašanja, ki so povezana s poslanstvom likovnih ustvarjalcev ter z medsebojno izmenjavo misli in izkušeni, je bilo sklenjeno, da bodo temu prvemu takšnemu srečanju sledili še drugi podobni delovni sestanki za nadaljnje poglobljeno medsebojno spoznavanje- Hkrati so se jugoslovanski likovni umetniki obvezali, da bodo poskrbeli za to, da bo septembra prihodnjega leta v Moderni galeriji na Reki razstava del skupine italijanskih slikarjev in kiparjev. Tej razstavi pa bo nato sledila podobna razstava del jugoslovanskih likovnikov v Milanu. ...........................................i..... Izidi nedeljskih upravnih volitev Ni prišlo do resnejšega premika glasov, razen med strankami levega centra RIM, 19. — Danes so bili objavljeni dokončni uradni izidi o nedeljskih upravnih volitvah v občinah z več kot 5.000 in v občinah z manj kot 5.000 prebivalci. V občinah z več kot 5.000 prebivalcev obstaja proporcionalni sistem, pri čemer gre pri teh volitvah za 89 občinskih svetov, kar zanima nekaj manj kot milijon in pol prebivalcev in so volilni Izidi naslednji: KD 301.571 glasov, 36,2 odstotkov, 920 mest: mešane liste levega centra 8.736. 1.18; PSU 109.709, 13,2, 347; PRI 42.528, 5,1, 46; Partito Sardo d’Azione 1058, 0,1, 3; KPI 160.622, 19,3, 391; PSIUP 23.477, 2,8, 56; KPI-PSIUP 32.382, 4,7, 150; razne levice 86.440, 8,2, 166; PLI 21.545, 2,6; PDIUM 456, 0.1, 0; MSI 22.847, 2,7, 48; MSI-PDIUM 2.286, 0,3, 4; razne desnice 3.753, 0,4, 12; in še razne liste desnice. Predhodne upravne volitve; KD 279.631, 34,5, 901; razne levega centra 2.551, 0,3, 11; PSI 61.288, 7,6, 190; PSU 39.891, 4.9, 104; PSDI 27.413, 3,4, 64; PRI 30.691, 3,8, 29; Partito Sardo d'Azione 1004, 0,1, 3; KPI 242.929, 30, 626; PSIUP 25.712, 3,2, 53; KPI-PSIUP 1087, 0,1, 8; razne levice 16.171, 2,0, 89; PLI 31.834 da se je ponovno zmanjšala teža desnice, odnosi med levim centrom in levico pa niso bistveno različni, saj ima levica sedaj dejansko 35 in nekaj odstotkov, kot jih je imela tudi na prejšnjih volitvah. Bistvene spremem.be so se dogodile v okviru levega centra samega, kjer so demokristjani napredovali za skoro 2 odstotka in za prav toliko republikanci, vsi skupaj pa na škodo združene socialistične stranke, ki je imela na prejšnjih upravnih volitvah skupno 18,9 odstotkov glasov, sedaj pa jih ima 13,2 odstotka. Seveda pa gre pri tem tudi za podatke, ki jih je medseboj dokaj težko vzporejati, saj so se liste na različne načine formirale. Na nedeljskih volitvah so Izvolili 90 občinskih svetov v občinah, ki imajo manj kot 6.000 prebivalcev in pri čemer je zainteresiranih nekaj več kot 190 tisoč prebivalcev. V 51 občinah ima KD čisto lastno večino, v 15 občinah je zagotovljena večina levega centra, v treh večina socialistične stranke, v treh razne desničarske večine, v 16 pa je položaj nekoliko bolj zapleten. V istih občinah na prejšnjih volitvah je KD imela večino v 44 ob- MILAN, 19. — Civilno sodišče je ugotovilo, da «pešec nima vedno prav in da ni rečeno, da ima prav, kadar prečka cesto izven zebrastih črt. Slo je za sodni spor, ko je 17. novembra 1966 prečkala cesto gospa Concetta Piselli, ki je takrat imela 66 let in katero je «podrI» s svojim avtomobilom fiat 600 Pie-tro Stivanelli. Ženska je bila hudo ranjena in se je morala zdraviti v bolnišnici sedem mesecev. Sodišče je ugotovilo, da ženska ceste ni prečkala na predpisanem prehodu in da je zato resno kršila cestno-prometne predpise in da je edino sama odgovorna za nesrečo. mnenju nekaterih, med njimi tudi dežurnega inženirja cestne službe ANAS Sardina, drsečo ploskev. Kos zemlje z odsekom cestišča in dei hiš ob cesti so se tako premaknili v dolino jn se počasi še vedno premikajo. . ..Gasilci, katerim...so prihiteli na pomoč še mestni stražniki, orožniki in agenti javne varnosti, so najprej poskrbeli za izselitev ljudi iz hiš pod cesto. Prizadeti sta dve družini, skupno sedem ljudi. Občinske oblasti so sicer ponudile nekaterim neko začasno barako, toda vsi so se raje zatekli k sorodnikom in znancem. Nad cesto stanuje prav tako več ljudi in gre za slovenske družine. Zaskrbljeni so zaradi usada, saj so razpoke vidne tudi v stenah njihovih hiš in se boje, da bi ne povzročilo še večje škode, ali celo uničilo njihovo premoženje, pohištvo in druge stvari, ki so v hišah. čeprav jim tega izrecno ni nihče svetoval, so pa vendar vsi poiskali zatočišča pri drugih družinah ali sorodnikih v Podlonjerju in drugod. Bili smo na samem kraju usada in opazili, kako se je, na primer, odprla razpoka v zidu neke hiše nad cesto. Jasno je videti, da so se tla premaknila in da se je hiša nagnila, oziroma, da so začeli zidovi pokati. Največja razpoka je nastala na stopnišču, ki vodi v hišo dveh priletnih zakoncev, k) ju je hčerka vzela k sebi na dom. Razpoka je dobesedno odmaknila stopnišče od hiše, tako, da je brezupno misliti na kakršnokoli popravilo. Agenti cestne policije, karabinjerji in mestni stražniki so medtem zagradili dostope na «novo cesto« od križišča cest, ki vodijo na Opčine In Bazovico do mitnice nad Ključem. Promet so preusmerili čez Katinaro in čez Opčine. Posledice zaprtja ceste bodo občutili največ na Bazovici, ker se morajo vaščani posluževati avtobusa, ki pelje sedaj preko Katinare, mimo konjskega dirkališča v mesto in porabi po tej poti skoraj dvakrat več časa. To noč so na samem kraju u- rada cestnega podjetja ANAS In drugih služb, ki so bile včeraj zaradi stavke paralizirane. Ministrstvo za zunanjo trgovino razpisuje tudi letos natečaj za podelitev 45 štipendij absolventom univerzitetnih fakultet, kf bf se radi specializirali na pod Ravnatelj tržaškega radia dr. Candusst govori ob razglasitvi izida ročju zunanje trgovine. radijskega natečaja za izvirne slovenske radijske enodejanke ............................................................................................... GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE .na pobudo odbora za mi* Tudi v Trstu manifestacija za Vietnam Odbor za mir ln neodvisnost Viet" nama v Trstu poroča, da je na svojem sestanku soglasno skleni udeležiti se vsedržavne manifesta* cije «Italia za Vietnam«, ki bo_ v soboto 30. novembra po vsej drža* vi. Ta pobuda hoče poudariti nuj* nost nadaljevanja borbe za prenehanje ameriške agresije in za dosego miru in neodvisnosti Vietnama. Prenehanje bombardiranja, K* predstavlja prvi korak za pozitiven izid pogajanj, ki so v teku (in ki so podvržena stalnemu sabotiranju), mora takoj slediti sporazum, ki bo Vietnam osvobodil prisotnosti tujih čet. Na sestanku je bilo tudi skl e-njeno, da bo istega dne v Trstu javna manifestacija o kateri boao podrobnosti sporočene kasneje Odbor vabi meščane, naj pristop:.’0 k tej pobudi in najavijo svoj pristop na spdežu v Ul. Torrebianca 13- v Tudi v Skednju lep uspeh Goldonijeve «Tast po sili» Danes bo gostujoče gledališče, ki ga vodi Jože Babič, nastopilo na Opčinah čeprav bi komedije «Un curioso accidenten. ki nosi slovenski naslov «Tast po sili», ne mogli pri- števati med Goldonijeva vrhunska dela. se vendar upamo trditi, da je to veseloigro Jože Babič zelo dobro prenesel v slovenščino, toč neje povedano sta dve vlogi prevedeni v knjižno oziroma govorno slovenščino, ostalih pet vlog pa je prirejenih za našo tržaško bolj konkretno brežansko govorico. če bi hoteli sinočnjo predstavo goričkega gledališča v škedenjski kinodvorani oceniti z eno besedo, bi mogli reči. da je bila odlična. Začenši z odličnim Filibertom, ki ga je tako pristno upodobil Stane Leban, pa vse dalje do častniškega sluge Guascogne, ki ga je igral Sergej Ferrari. Prostor nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrobno oceno vseh vlog in vendar ne moremo mimo tega, da ne pohvalimo Metke Ferrarijeve kot Giannine, ki ji je uspelo prelisičiti očeta in se poročiti z lepim francoskim častnikom Dg la Corterie, ki ga je poosebil Alojzij Pregare. Prav nič ni zanjo zaostajala Teja Glažarje-va, ki je igrala za ljubezen opeharjeno Costanzo, hčer skopega bankirja Riccarda, ki ga je prav tako dobro igral Ernest Z ega. Navihano Filibertovo hišno Marjano pa je tudi zelo dobro poosebila Berta Mlakarjeva. Lahkotno In goldonijevsko prijetno delo v tako dobri režiji in dobri izvedbi je logično navdušilo občinstvo; ki je skozi vso predstavo s sproščenim smehom sledilo razpletu dogajanja na odru, tako da je tistim Skedenjcem, ki zaradi slabe reklame za predstavo niso vedeli, lahko žal, ker so bili prikrajšani za dve res prijetni uri. Upajmo, da se to ne bo ponovilo danes na Opčinah kamor pride go-riško gledališče gostovat ob 20.30 v Prosvetnem domu. PROTESTNA AKCIJA TRŽAŠKIH V1SOKOŠOLCEV V Študentje še vedno vztrajajo v zasedenem študentskem doma Od rektorja zahtevajo izpolnitev obljube, da bodo začeli z gradnjo novega študentskega doma Zaradi nesmiselnega zavlačevanja z začetkom gradnje novega študentskega doma pri univerzi so lllliililiiiiiiililiiililiiiiiiiiilniniiiiiiiiiiiiniili,Hlinili,niiiiillliiilliliiiiniiiliiii,,,,,,,,,,,||||||tllllllllllllllmllll||IM||l|||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||||||||| S sobotne otvoritve prenovljene «Tržaške knjigarne» 3,9. 69; PDIUM 736, 0, 1, 0; MSI činah, levi center v 7, komunisti 26.671, 3,3, 63; MSI-PDIUM 273; , v 5, levičarske liste v 8, centri-0, 0; in še razne liste desnice. stične v eni, v 12 pa je bil polo-Iz delnih volilnih izidov izhaja,1 žaj zapleten. študentje zasedli dom v katerem sedaj živi komaj 121 vseučiliških študentov od skupno 4000, ki W za to imeli pravico. Toliko je namreč študentov, ki prihajajo iz drugih pokrajin naše dežele ali četo iz drugih dežel. Od teh Je 120° študentov še posebno potrebnih, ker so otroci revnih staršev. Dežela je že pred petimi leti izdala potrebna finančna sredstva, ki krijejo polovico vseh stroškov za dograditev novega študentskega doma, kjer bi lahko stanovalo novih 260 študentov. Res bi tudi ta gradnja ne rešila težkega položaja furlanskih študentov, ki morajo sedaj živeti v podnajemu ih trošiti velike vsote denarja za os-be, ki jih večkrat delijo z enim ali več kolegov. Študentje protestirajo tudi zato, ker niso v Trstu vpeljali vsaj sistema, ki se ga poslužujejo druga vseučilišča v Italiji. v Benetkah na primer, pomaga univerza študentom, ki bi imeli pravico do stanovanja v študentskih domovih, na tak način, da jim plačuje stanarino v zasebnih sobah ali hotelih vsaj toliko časa. dokler ni na razpolago potrebnih sob. V Trstu pa, piše na nekem letaku, ki so ga delili študent.!«-mora iz spiskov natečaja za bornih 121 mest izpasti skoraj polovica konkurentov, čeprav imajo do teh mest vsi pravico in pogoje, Ko pišemo, se seja tistih, ki »° zasedli študentski dom nadaljuje-Študentje razpravljajo o načinu, kako prisiliti rektorja, da bo držal dano besedo, kajti obljub je do sedaj bilo izredno veliko, dejstev pa nekoliko manj. primorski dnevnik — 3 - HAJAKOVICH TOŽI VVIESENTHALA Judovski center ima težave pri zbiranju dokazov Pregonljivost nacističnih zločincev ne sme zapasti DUNAJ, ID. — Bivši esesovski Častnik Erich Rajakovich-Raja, nekdanji tesni sodelavec Adolfa Dichmanna je tožil direktorja dunajskega centra za dokumentacije nacističnih zločinov proti Judom inž. Simona VViesenthala. Sodne oblasti se bodo morale u-parjati z vprašanjem ali je Ra-Jakovich zares že 1941. leta vedel, na nameravajo nacisti »dokončno rpšiti» judovsko vprašanje, to se Pravi, da jih nameravajo v celoti »likvidirati*, kar jim na srečo ni J" celoti uspelo. V članku, ki ga je holandski tednik «Elsiviers» objavil, je inž. Wiesenthal zatrdil, da jo za «dokončno rešitev* Judov °ajakovich vedel že 1941. leta in J zvezi s tem je tudi predložil dunajskemu sodišču fotokopije dokumentov, iz katerih je jasno raz-vidnu, da govori Rajakovich o »dokončni rešitvi*. Odvetnik nacističnega zločinca pa pravi, da je njegov varovanec — zločinec Rajakovich z »dokončno rešitvijo* toislil le na preselitev Judov na Madagaskar, ne pa na njihovo Popolno uničenje. Ko že govorimo o sodnem sporu med bivšim nacističnim zločincem in direktorjem judovskega centra na Dunaju, torej o sporu tPcd zločincem in njegovo žrtvi-J9' se bomo ustavili še pri tiskovni konferenci, ki jo je inž. Simon "iesenthal imel v Strassbourgu ‘n kjer je med drugim izjavil, da Po zadevi Eichmann veliki nacistični zločinci, ki so še vedno na svobodi, niso več tako mirni, pač pa močno zaskrbljeni in stalno menjujejo svoje bivališču, Ker Pa ti ljudje razpolagajo z izredno Velikimj vsotami, jim je težko Priti do živega in zato je njegova organizacija brez moči in bo tako tudi g naprej, dokler se v zadevo ne bodo vmešale same etolasti. , Tiskovno konferenco inž. Simona VViesenthala, je organizirala Brith’. Tema tiskovne konference, ki se je vršila na pravni fakulteti univerze v Strassbourgu, Je.dmela naslov »Ali naj se nacistični vojni zločinci še nadalje Preganjajo. VViesenthal je povsem logično rekel, da na to vprašanje ne more biti drugega odgovora kot da je treba nacistične zločince še vedno sodno preganjati, vendar pa ne v smislu maščevanja, Pač pa zaradi pravične kazni, zaradi pravice same*. Ko je govoril na primer o nacističnem zdravniku ," dr. Josephu. Mengeleju, ki je vršil svoje »znanstveno. eksperimente* v koncentracijskem taborišču Auschwitz, je fekel, da ima zelo podrobne podatke o tem, da se ta zločinec krije v Paragvaju, kjer ga je dal tudi fotografirati. Judovski inže-n>r je dodal, da je nacistični zločinec Mengele prevzel paragvajsko državljanstvo in da ga ščiti Točna telesna straža. VViesenthal Jc podrobno poročal tudi o Hitlerjevi desni roki Martinu Bormanu ter o nekdanjem načelniku gesta-Pa Heinrichu Miillerju. Ta dva ve-ijka zločinca, podobno kot dr. Mengele, živita v odročnih krajih Južne Amerike, nekje v bližini tromeje med tremi latinskoameriškimi državami, in imajo na raz-Polago svoje telesne straže za Neposredno obrambo, hkrati pa tudi svoje agente, ki jih na daljših relacijah po radiu obveščajo °. vsem, kar bi jih neposredno zanimalo. Ti trije vojni zločinci so si mogli privoščiti tolikšno varnost zato, ker so zelo bogati in hkrati dobivajo še vedno pomoč lz raznih krajev, tako da je nemogoče jim priti do živega. Če bi dejansko hoteli te zločince prije-P. in jih postaviti pred sodišče, .' bila potrebna akcija samih za-lr>teresiranih vlad, ki bi dale na voljo vojsko. , Mž. Simon VViesenthal je v nadaljevanju tiskovne konference po-Mal, da se sedaj ukvarja kar s Joo primeri večjih vojnih zločinov in da pri tem sodelujejo z NJim tudi nekatere sodne oblasti fahodne Nemčije. V zvezi s tem Je izrazil upanje, da se zapadlost Pfegona vojnih zločincev v Zahodni Nemčiji ne bo uveljavila pri-N°dnje leto sat je bilo sklenjeno, :®ko da bo možno zahodnonem-ijkini komisijam medtem zbrati v Moskvi razne dokumentacije iz velikanske gore najrazličnejših dokumentov, ki so jih zbrali v Sovjetski zvezi in ki doslej še niso Nih vsi pregledani. Po njegovem NNienju bo vse do zapadlosti pregona vojnih zločincev in zločinov Ostalo upanje, da bo možno priti do dokumentov, ki jih imajo tako Y. Moskvi, kot tudi v Vzhodni pemčiji, češkoslovaški in Poljski N ki se pogosto uporabljajo sedaj J? . v politične namene, ne pa za dejanski pregon vojnih zločincev. Inž. Wiesenthal pri tem meni na dokumente, ki jih vzhodnonemška in druge vlade pogosto objavljajo, da bi z njimi dokazovale, kako je v zahodnonemški upravi veliko bivših nacističnih zločincev, za katere se ve, kaj so bili, kljub temu pa ohranjajo svoje položaje, celo visoka ali najvišja mesta, kamor lahko prištejejo celo samega predsednika Zahodne Nemčije ing. Luebkeja, za katerega so na primer objavili fotokopijo načrtov koncentracijskih taborišč z njegovim podpisom. Inž. VViesenthal je na koncu tudi rekel, da namerava s svojo dejavnostjo razkrivanja vojnih zločincev nadaljevati in da bo v ta namen izkoristil «vso svojo potrpežljivost*, vendar pa je hkrati poudaril, da imajo on in njegovi sodelavci težave pri zbiranju podatkov in dokumentov predvsem v Vzhodni Nemčiji, kjer se je tudi ugotovilo, da je na položajih nekaj ljudi, ki tudi nimajo popolnoma čiste preteklosti. IZ UMETNOSTNIH UAEEUIJ Sponzove pokrajine v Občinski galeriji Tokrat bo razstava pokrajinskih slik v Občinski galeriji gotovo u-gajala večini obiskovalcev tega razstavišča. Tam nam namreč znani pokrajinar Nicola Sponza prikazuje v oljnatih podobah mno-gostransko lepoto bližnjega Gradeča. To pa tako, kot jo je doživljal v mesecih preteklega poletja, polnega sonca" in vedrine neba. Je pa Nicola Sponza eden izmed tistih redkih tržaških slikarjev, ki mirno hodi svojo pot, ne meneč se za to, kaj pišejo o njegovem slikarstvu umetnostni o-cenjevalci. Zato tudi to pot, kot vedno, ga v katalogu predstavlja le posnetek pokrajinske slike. Zaveda se pač, da njegove podobe ugajajo ljudem brez posebnih vi-sokodonečih priporočil. Niso pa, zaradi tega, kljub poštenosti dela, nič man je umetniško dodelane, čeprav je v njih narava taka, kot se nam stvarno predstavlja, ker Sponza ni nikdar iskal novih načinov likovnega izražanja, še manj pa cenenega presenečenja občinstva. Njegov realizem je sicer obogaten z rahlostjo impresionistične igre potez čopiča, ni pa nikakor golo posnemanje videnega. Barve so mu vsepreveč važno gibalo pri ustvarjanju slike. Tako nastajajo le-te predvsem kot pesem skladnih barv, ki jo sproži v slikarju zavzetnost pred lepoto izrezov njegovega okolja. Letos ga je doživljal pretežno v Gradežu, kjer je tudi odprl lastno slikarsko galerijo. Zdaj se slikovitosti tega letoviškega mesteca vrste pred nami v mojstrskih podobah. Velike in male hiše, trgi, ulice in uličice starega mesta, drevoredi, lagunski otočki in iz bičja pletene ribiške koče na njih, obrežja z ladjami in barvitimi čolni, vse to se tu urejeno odvija pred nami kakor v barvnem filmu dobrega režiserja. MILKO BAMBIČ Dr. Vladimir Orel Nocoj ob 21. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma recital violinista Zr.rka Hrvatiča ob spremljavi pianistke prof. Neve Merlak-Corradove. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiM,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMUliMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiuiim PD «SLAVK0 ŠKAMPERLE» PRI SV. IVANU Proslava 25-letnice vstaje na Primorskem Poleg domačih recitatorjev nastopil tudi zbor «V csna» Občinstvu je govoril bivši komisar Vladimir Kenda TAKO PIŠE REVIJA «LITERATURNAJA GAZETA» Sovjetsko dekle se danes pozneje poroči kot nekoč Ne držijo očitki starejše generacije, da dekleta letajo za -možem - Isto velja tudi za mladeniče, ki se bolj zreli ženijo Recitatorji na proslavi. Na proslavi je nastopil tudi zbor «Vesna» iz Križa Kot smo že poročali, je bila prejšnjo soboto zvečer v mali dvorani na stadionu «1. maj* u-spela prireditev ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva, ki jo je priredilo prosvetno društvo tSlav-ko Škamperle». Stari borci in aktivisti, možje in žene, so se srečali v pristnem vzdušju junaške borbe proti fašistom in nacistom skupaj z do-raščajočo mladino, ki je poklicana, da prevzame nase dediščino desetletne in desetletne borbe našega ljudstva za svoje pravice. Proslavo je odprl pred polno zasedeno dvorano predsednik društva Niko Škamperle, ki je v svojem uvodnem govoru poudaril veliki delež primorskega človeka v osvobodilni borbi ter še posebej Svetoivančanov. Od teh jih je 47 žrtvovalo svoja življenja za svoje ljudstvo v borbi proti okupatorju. Po enominutnem molku v počastitev njihovega spomina je moški pevski zbor «Vesna* iz Križa zapel pod vodstvom Frančka Žerjala Medvedovo »Ljubezen in pomlad», Krnjakovo Mojce j* in Venturinijevo «Lovsko*. Nato je spregovoril bivši po- litkomisar «Tržaške brigade* Vladimir Kenda, ki je v svojem kratkem govoru poudaril vlogo slovenskega primorskega ljudstva v borbi proti vsem nazadnjaškim režimom od stare Avstrije preko fašizma, tja do narodnoosvobodil- (Nadaljevanje na 6. strani) MOSKVA, 19. - Kot povsod, tudi v Sovjetski zvtzi, starejša generacija očita mlajši, da je razbrzdana, ker da je bila nekoč mladina boljša. Pa ne gre za vprašanja, na kakršna smo v letošnji spomladi doživljali v Zahodni Nemčiji, Franciji, Italiji in tudi drugod, pač pa gre za bolj omejene, vendar pa značilne očitke ko starejše ruske ženske očitajo mladim dekletom, da izkoristijo vse dovoljene in nedovoljene možnosti, da bi prišle do — moža. Zadeva se zdi na videz enostavna, vendar se je s tem vprašanjem ukvarjal tudi zelo resen sovjetski list »Literaturnaja gazeta*. Statistični podatki pa govore povsem drugače in dokazujejo, da se danes v Sovjetski zvezi ženska pozneje moži kot se je nekoč. Pred oktobrsko revolucijo, to se pravi pred letom 1917, kot dokazujejo statistični podatki in sociologi, je rusko dekle zares storilo, kar je bilo v njeni moči, da bi prišla čim prej do moža. S tem »problemom* so se ruska dekleta tedaj začela ukvarjati že s 16. letom starosti in nad 50 odstotkov ruskih deklet se je v predrevolucijski Rusiji poročilo pred 20. letom starosti. Še leta 1926 se je na tisoč deklet kar 54 omožilo pred dopolnjenim 17. letom, 70 odst, deklet pa se je omožilo pred svojim 24. letom. Danes pa, kljub v začetku omenjenim očitkom starejše generacije, se le eno od petih deklet omoži pred svojim 20. letom in nad polovico mladih nevest je ob možitvi starih vsaj 24 let. Poleg tega je nad 50 odst. sovjetskih nevest že pred poroko končalo kako višjo šolo ali tečaj. To, kar velja za sovjetska dekleta, velja tudi za mladeniče. Leta 1926 se je poprečna doba mladih ženinov vrtela okoli 23. leta, danes pa je poprečna starost sovjetskih mladoporočencev že 26 let. Hkrati s tem naraščanjem starosti ob dnevu poroke pa se je začela krčiti tudi razlika v starosti med ženinom in nevesto. V začetku stoletja so ruska dekleta bila pripravljena poročiti se ali so celo iskala nekoliko starejše ženine in to iz enostavnega razloga, da bi jim mogel -mož- zagotoviti boljšo eksistenco-, -niso mogla veliko pričakovato od mladih- ženinov oziroma mož. Danes pa je starostna razlika med ženinom in nevesto zelo majhna, komaj dve leti. Seveda velja to v poprečju, kajti še vedno najdemo primere, ko je mož veliko starejs' od žene in v nekaterih primerih tudi ko je žena starejša od moža. Leta 1966 npr. so v Sovjetski zvezi imeli okoli 50 porok med zakonci, kjer je mož bil star od 45 do 50 let, žena oziroma nevesta pa je bila pod svojim 20. letom starosti. Bilo pa je tudi deset primerov, kjer so ženini bili stari komaj 20 let, neveste pa že 40 ali celo 45 let. Toda ne glede na te izjeme se sovjetska ženska danes moži pozneje kot se je njena mati in habica. Kakor pravijo sociologi v sovjetski reviji «Literaturnaja gazeta*, je glavni razlog za to treba iskati v izobrazbi, ki postaja v Sovjetski zvezi vedno višja in ki zajema vse prebivalstvo, torej tudi ženske, oziroma dekleta pred njihovo odločitvijo za poroko. V razdobju med 1939. in 1959. letom, torej v 20 letih se je število so- Gradišča na Krasu illl>l||||l„|„|||||||t||||||||||||n|||„|,|,„|„||M||nl|l,|||l,||,||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllli||||||||||||HII HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čutili se P°ste poklicane voditi vso dejavnost ’N zato boste zgrešili. Nekdo vas a°Nf<> razume. “IK (od 21.4. do 20.5.) Zelo dela-je.n dan, ki pa ne bo dal vseh zaklenili rezultatov. V novi družbi se Primerno obnašajte. . PVOJčKA (od 21.5. do 22.6.) Skupite uresničiti svoje načrte, ker še •?jto bo bera boli pičla. Nekoliko lhtavi boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Neka seba bo skušala vaše uspehe privezati kot svoje Naj vas to ne jezi. Mir v družini LEV (od 23.7. do 22.8.) Izognite ■ e naglici v resnih zadevah. Niste P finančno tako močni. Večer po-V^e sebi in svojcem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S primerno vsestransko zmernostjo boru .P.rPdrli. kamor želite. Tudi v U1’uzbi imejte pravilen odnos. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vašim poslovnim tekmecem ne bo lahko z vami. Toda tudi vam ne bo lahko. Srečanje, ki vas bo razveselilo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neka oseba skuša na vsak način spodkopati vaš položaj Na pot boste morali in ne bo vam žal. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V primernem vzdušju se da veliko več napraviti kot v živčni napetosti. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Korist boste imeli le tedaj, če bodo delovne moči primerno vložene. Vaša duhovitost bo prišla do veljave. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S podvojenimi silami se lotite težjih poslov. Utrujeni boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zvezde so vam naklonjene vprašanje pa je, če ste vi pripravljeni na večjo žrtev. Počutili se boste srečne. \wm\ RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.40 Šola - 12.10 Liki iz naše preteklosti: V. Parma - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Safred -17.35 Poljudna enciklopedija - 17.55 Ščepec poezije - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Šoia - 19.10 Higiena in zdravje - 19.15 Melodije - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - 21.20 Za vašo knjižno polico. TRST 12.05 Pacchiorijevi solisti - 12.25 Tretja stran - 13.15 Tržaške popevke - 13.55 Verdi: «Sicilske večernice*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glas- ba - 8.00 Prenos RL 10.15 Orke^ ster - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Ritmi - 15.30 Dva pevska zbora - 16.30 Otroški kotiček 16.45 Operna glasba 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Orkester - 22.10 Jazz - 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 14.45 Nove pesmi - 16.00 Program za najmlajše - 17.10 Spored za mladino - 19.13 Renzo Ricci in Eva SREDA, 20. NOVEMBRA 1968 Magni - 20.15 Radijska priredba -21.45 Simf. koncert. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Valčki in polke - 10.40 Glasba po željah 11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.15 Koncert - 17.10 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred -18.20 Poljudna enciklopedija - 20.01 Nagradno tekmovanje - 21.10 Jazz - 22.40 Ameriške plošče. III PROGRAM 10.00 Operna glasba - 10.55 Janaček in Schumann 12.50 Simf. koncert - 14.30 Rossini, Sonata štev. 4 - 14.40 Basist A. Diakov - 15.30 Schubertova Fantazija, opus 15 - 16.15 Sodobni ital. skladatelji - 17.20 Nemščina 17.45 Beethovnova Sonata, opus 14 • 18.30 Lahka glasba • 19 15 Koncert 20.30 Filozofija v Italiji - 21.00 Rossini jeve proslave. RLODIFUZIJA 8.00 Skladbe za klavičembalo • 8.25 Rousselov Trio. opus 40 in Šostakovičev Trio, opus 67 10.20 Debussyjev balet - 11.10 Violinist A. Gertler - 13.30 Čajkovski, Trio opus 50 - 14.40 Vivaldijev koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas • 7.25 Telesna vzgoje 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja -8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Skladbe za mladino - 9.30 Orkester Conniff - 9.45 Komorni zbor RTV - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Arija in concertino - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Koncert za oddih - 15 20 Glasbeni intermezzo - 15.40 Voranc: Doberdob - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18 15 Dela K. Szy-manowskega - 18 40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 «Ti in opera* - 22.15 Nemški jazz - 23.05 J. Lopez Pacheco: Pesmi -23.15 Jug. pevci. ITAL (FLEVIZIJA Od 10.30 do 12 09 Šola - 12.30 Primitivni narodi - 13.00 Pisatelj A. Bevilacqua 13.30 Dnevnik -15.00 Ponovitev šole - 17.00 Gio-cagio - 17.30 Dnevnik • 17.45 Program za mladino 19,00 Četrt ure z M. Sechnerjetr. - 19.15 Einstein 19.45 Šport i.. ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21 00 Od Kobarida do Vittoria Veneta 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. It KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 «A propo-sito di tutte questo.. signore* - 22.35 Paganini (dokumentarec). JUG TELEVIZIJA 17.20, 20.00 in 22.40 Poročila • 9.35 TV v šoli - 17.25 Oddaja za otroke - 17.45 Pisani trak 18.20 Dvajset slavnih • 19 05 Od baleta do veselja 19.45 TV prospekt -20.50 Razpotja in odločitve: I. svetovna vojna - 21.35 Lajovic: Begunka pri zibelki in Švara: Bazovica - 21.50 Pevka Leewiley. vjetskih žensk, ki so prišle do univerzitetnih diplom, povečalo za petkrat. To je velik napredek. Vendar je treba priznati, da marsikatera sovjetska ženska ni prišla do univerzitetne diplome na lahek način. Pri tem ne jemljemo v poštev težav in zahtevnosti šole, pač pa življenjske težave, kajti mnoga dekleta se poročijo in nadalje študirajo, še več pa je deklet, ki so hkrati zaposlene in vpisane na visokih šolah in morajo torej hkrati vršiti svoje delo in študirati. Iz analize, ki jo prinaša »Lite-raturnaja gazela*, glasilo sovjetskih pisateljev, zvemo, da je v Sovjetski zvezi na dan okoli 6500 porok, kar pomeni, da se na leto pridružita dva milijona novih družin k obstoječim 60 milijonom družin. Kar štiri petine teh porok odpade na «prve zakonske zveze*, to se pravi na zakonske zveze, kjer si obljubita večno zvestobo še neporečen moški in še neporočena ženska. Toda vse kaže, da se bomo tudi v Sovjetski zvezi v bližnji bodočnosti vedno pogosteje srečavali s tako imenovanimi »drugimi zakonskimi zvezami*, in to na račun novega zakona o razporoki, ki je bil sprejet leta 1956 in k' je nekoliko bolj liberalen od prejšnjega. Leta 1966 so označili kot »leto raz porok*, kajti od treh novih zakonskih zvez, ki so bile v tem letu sklenjene, se je ena že »razšla*. To se pravi, da je kar obilnih 30 odstotkov sklenjenih zakonov bilo zgrešenih? To je bil zelo visok odstotek, ki ga ne zasledimo nikjer na svetu, vendar je treba tu še dodati pojasnilo, da til šla po zlu vsaka tretja poroka, sklenjena v letu 1966 pač pa moramo to razumeti v naslednjem smislu: ker so bile do tedaj razporoke malone nemogoče, se je vsak dan sicer poročilo nekaj nad 6000 parov, razporok pa je bilo kar 2000, ker so mnogi stari zakonski pari izkoristib priložnost novega bolj liberalnega zakona in se razšli. Sedaj računajo, da bodo mnogi zakonci, ki so se na osnovi novega zakona ločili, sklenili nove zakonskp zveze in od toa domneva, da se bo tudi v SZ uveljavila navada »drugih zakonskih zvez*, ki jo tako pogosto srečujemo drugod po svetu, kjer je razporoka dovoljena. R. E. Omeniti je treba tudi Pečnikov članek »Pogled na kranjska gradišča» v »Izvestjin muzejskega društva* v Ljubljani leta 1898. Kjer je stalo na Kranjskem gradišče, običajno ni bilo gradu. V tem primeru so napravui nasip. Kole so postavili v obrobju nasipa. Pri obilici kamenja pa so med koli zgradili kamnite hiše. Manjša gradišča so postavljali na strmih vrhovih in so bila samo z ene strani dostopna. Ta vhod je bil zavarovan z visokim nasipom. Na vseh drugih straneh je bil dostop težaven. Na sredi gradišča so imeli prostor za živino. Na Notranjskem so bila gradišča okrogla ali jajčasta z velikimi nasipi iz kamenja. Gradili so gradišča tako, da so zlagali kamenje ob zabite kole v zemljo. Kjer gradišča nimajo planote na vrhu griča, so zidali hiše v rob rta. Stopnice so bile izdolbene tla brez oblog. Gradišče Ulaka pri Ložu je bilo zgrajeno kot trdnjava s kupi kamenja na vrhu, hiše pa so bile še vedno zidane «na suho*, brez malte. Na Gorenjskem pa si že malta utira pot. Tu so našli pri izkopavanju mnogo človeških lobanj. Dalje pravi Pečnik, da je v Knežaku, v istrskih in kraških gradiščih že več najdišč denarja in predmetov, n.pr. zvoncev, tehtnic, žag ir. podobno. Grobov ni bilo, najbrž so tam mrliče sežigali. Sploh so na Slovenskem našli precej lepih dragocenih predmetov. Verjetno je še vedno kaj takih predmetov pod zemljo. Opis posameznih gradišč Zgodovinar Simon Rutar je obširno pisal o grobiščih (nekropolah), odkritih svoj čas pri Mostu na Soči (Sv. Lucija). Gradišča na Tolminskem so redka, pa tudi na Vipavskem niso prepogosta. Na kraškem svetu so nastajala daljšo dobo in jih je treba tako tudi obravnavati. Imamo več skupin. O-balna skupina teče od goriške meje do Dragonje, notranja, kraška skupina od Trsteljskega pogorja do Razdrtega in slednjič tretja skupina od Sežane do gradišč pri Jelšanah. S tem bi omejili predmet obdelave na tri skupine, ki so skupno preživljale vse preobrate, ki so jih s seboj prinesla dolga stoletja. Vse preseljevanje narodov v zgodnjem srednjem veku je šlo skozi ozka kraška vrata, ki bi lahko bila Vipavska dolina ali pa Razdrto na Krasu. Brestovec Protirasistična revija v New Yorku Pred dnevi je izšla v New Yorle« prva številka revije «The Manhattan Tribune*. Kakor piše v uvodni besedi, hoče ta revija zapolniti prepad, ki loči belo skupnost od črnske skupnosti v ameriški metropoli. Značilnost revije je ta, da na strani, ki sprejema uvodnike, ima dva povsem ločena predela in sicer prostor za različna gledišča dveh različnih struj, bolje povedano «dveh ras*. Na tej strani se direktorja revije Rog Innis in William Haddud pojavljata pred bralci v svojimi različnimi gledišči. Roj/ Innis je črnec, William Haddad pa je bele polti. Poleg tega pa sta tudi njuni stališči povsem ločeni, ker Innis zagovarja ekstremistično politiko črnske oblasti, medtem ko Haddad zagovarja mirno sožitje med obema rasama. Prvo gradišče srečamo po prehodu v dolino Dol od Gabrij do Štivana in se imenuje Brestovec. Bilo je postavljeno kot branik v tej ozki dolini, obdani z obeh strani od manjših gričevnatih grebenov. Gradišče sicer m veliko, stoji na vzpetini pri križišču ceste, ki prihaja iz Kostanjevice. Zaščiteno je po naravi v navpičnimi skalnatimi stenami, na drugi strani pa je bilo obdano z obzidjem. Na vrhu stoji naselje zahodno ob Brestovca imenovano Sv. Martin nad Zdravščino od zahodne strani na robu Krasa. Ni vidnih znakov o bivšem gradi šču. Od Doberdoba zahodno proti Furlaniji na hribu na meji furlanske ravnine je bilo gradišče Sre-dipolje. Oblika tega gradišča je bila četverostranična- zunanje obzidje meri 700 m, notranje 450 m. Od gradišča je kaj malo še ostalo, ker sta opekarna in ogromno grobišče italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni, prejšnjo obliko spremenili. Prostor, kjer so nekropole vojakov, so razkopavali še pred ureditvijo kanalov za na makanje furlanskih zemljišč. Pri tem delu so izkopali mnogo predmetov: lonce, peščene bruse, tol-kače, živalske kosti in podobno, ki so bili važni za arheologa in so jih prenesli v muzej. Po dolini Dol pridemo do Dober-dobskega jezera in takoj blizu je doberdobski grad. Obkoljen je treh strani od strmega pobočja. Grad stoji tam, kjer je bilo staro gradišče. Zavoljo varnosti, ki jo je nudil, so vedno nivali v njem ljudje. Novi zid je na odprti strani, kjer ni po naravi zaščiten in je 500 m dolg. Takoj pri Jamljah pri križišču ceste, ki prihaja iz Brestovice, je gradišče Vrtača, na griču z imenom »Nad Kerupa Kopa* med Do-berdobskim jezerom in jezerom Pie-tra rossa. Zemljišče okoli gradišča je travnik in gozd. Obzidje obsega 1000 m. Proti Tržiču naletimo na 3 gradišča: Rocca (88 m) proti zahodu, stara trdnjava iz časov gotskega kralja Teodorika, Forcata z obzidjem, Gradiscata z dvojnim obzidjem (510 m zunanje, 300 m notranje) in tudi močan nasip kažejo trdnost gradišča Zadnje gradišče okoli Tržiča Golas nima več kaj pokazati, ker je od vsega ostalo le nekaj nasipa. Južno od Jamelj (kaka 2 km) je gradišče Flondar, ki ima notranje obzidje 37J m, ima ogromen nasip, na eni strani pa je le delno ostal tudi zid. Povsod pa je gozd. Pod Brestovico ja veliko gradišče, vidno od daleč zaradi velikosti, z nasipom in dvojnim obzid jem. Zunanje obzidje meri okoli 700 m, notranje je manjše. To gradišče se imenuje »Nad Ulinco» in je prava trdnjava ne samo po obsegu obrambnih naprav, ampak tudi po obsežnost prostora. Severno od tega gradišča imamo na Grmadi dva vrha in na vsakem je bilo gradišče. Na višjem vrhu je malo gradišče in je vse pogozdeno, drugi vrh pa je širok in ima 800 m dolgo obzidje, od katerega je ostalo samo še 500 m. Stranskega nasipa ni. Pod vasjo Slivno na vrhu viso- kem 200 m je gradišče istega imena z obzidjem 380 m. Obzidje in nasip sta dobro ohranjena. Za zaselkom stoji gradišče Gra-dina na višini 340 rn in obzidje in okop manjših dimenzij. Bolj pomembno je gradišče Sv. Lenard nad Samatorco (463 m) z močnim nasipom obkroženim z dolgim zunanjim obzidjem. Kapela na vrhu hriba je v ruševinah. Oblika planote je terasasta in dobro ohranjena. Pri Saležu sta dve gradišči, in sicer: eno severno imenovano Gradišče na vzpetini 300 m takoj nad Saležem, drugo malo dlje od Sa-leža na vrhu 407 m imenovano Gradec. Obe sta pogozdeni, prvo ima še sedaj ohranjeno obzidje. Gradišče Njivice, imenovano tudi Ajdovski grad, stoji na hribu Vol-nik (545 m) in je vse pogozdeno z izjemo planote na vrhu hriba z dvojnim obzidjem. Okop je še vedno v redu. Ker je bila v Malem Repnu precej razgibana kamnoseška industrija, so se sledovi gradišča porazgubili. Proti severu se je ohranilo obzidje in je še vidno, kako skrbno je bilo gradišče zaščiteno z velikimi blok. pri vhodu. Gradišči Veliki Repen in Col imata enaki obeležji kot druga gradišča: nasip precej visok in širok čez 2 m je iz večjih kvadrov; konica hriba je skalnata in izravnana kolikor dopuščajo skale. Med obema gradiščema so zgradili cerkev in župnišče in ju obdali z zidovjem starega gradu. Col ima malo gradišče oble oblike nasproti Velikemu Repnu z nasipom. Okoli je gozd. Mali Repen ima v dobrem stanju obzidje in nasip. Na strani, ki ni že po naravi zavarovana (skala ali strmina), se vzdiguje velika gomila zemlje. Na hribu Sv. Primož (279 m), blizu Križa, ima gradišče obzidje le do polovice, proti morju pa je strmo pobočje. V tržaški okolici se lahko opazi v razvrščanju gradišč neko pravilo. Po naravi ustrezen teren so izbirali, kot je bila navada, na zgornjem Krasu. Od dveh nadaljnjih gradišč na vrhu Griža (371 m) pri Kontovelu ima prvo za obrambo terasaste skale, ki spadajo navpično k morju, na drugih straneh pa so tri koncentrična obzidja v manj strmih presledkih. Na hribu Kal (447 m) ima gradišče obzidje 330 m obsega opremljeno še z nasipom, širokim 15 m. Tudi Kontovel in Konkonel sta imela svoji gradišči. Za raziskovalca je težko med vinogradi najti sled za izkopavanje. V okolici večjega mesta je iskanje nekdanjih gradišč, grobišč, gomil in grobov zamudna pa tudi lahko brezuspešna zadeva. Gradišče na Katinari je na 256 m visokem griču: strokovnjaki so pred leti ugotovili, da so prebivali tod ljudje že v prazgodovinski in tudi pozneje v rimljanski dobi. Sicer pa je tudi gradnja železnice v letih okoli 1908, precej spremenila podobo kraja, ker so takrat prekopali in izkopal' mnogo zemlje in tudi kar je bilo v zemlji. Nedaleč od tod je gradišče Sv. Mihaela pri Bul juncu. Strina lega skal ni zahtevala večjih obrambnih del. Gornje in spodnje obzidje se da najti. Gradišče v Starin Miljah je bilo v XII. stoletju porušeno. V Milj-skih hribih pri Elerjih je bilo gradišče imenovano Kašteljer c 165 m). Nasip lahko se delno spoznamo. Kjer se ugreza zemlja je polje obdelano. Nad izlivom Rizane v morje na griču Sermin (85 m) stoji zelo skromno gradišče, ker je vsa zemlja naokoli obdelana. Koprčani hodijo radi na Markov hrib (221 m), toda gradišča ni vec, ker je okoli gradišča, kjer so pred leti še izkopali ostanke človeških kosti, razmetano mnogo kamenja, iz česar bi se dalo domnevati, da je nekdaj bilo tu gradišče. Grad pri Mirnu Po pasu obalnih gradišč, ki imajo svoje izhodišče južno od Gorice, pride na vrsto pas od Trsteljeve-ga pogorja proti jugu. Kot prvo gradišče naj omenimo Grad pri Mirnu ob Vipavi. Znakov srednjeveških obrambnih gradenj ni videti ali pa niso zaznavni, toda v obzidju so našli strokovnjaki, kljub obnovljenemu zidovju po zadnjih dveh vojnah, kamne, ki pripadajo starejši dobi srednjega veka ali pa so še starejši. Proti vzhodu naletimo na gradišče pri Kostanjevici z dvojnim obzidjem, ki je dobro ohranjeno in se proti vzhodu združi z više stoječo planoto, na nasprotni strani pa se rahlo spusca k dolini. Notranji nasip je šibkejši od zunanjega. Zemljišče je pogozdeno. Zaznava grobišč v Vojščici je otežkočena zaradi poznejšega pri-zidavanja v srednjeveškem gradu. Pozneje pa so ga uporabljali za župnišče. Zelo maic je znamenj, kje je bil nasip Severno od Škrbine na hribu Li-povnik je precej veliko gradišče. Nasip je iz močnih kvadrov Tla so izdolbena v skalo. Na bližnji vzpetini so razvaline kapele sv. Martina. Na pobočju tega hriba najdemo precej globoko in lahko dostopno jamo. Med Lipo in Temnico, vidno po svojem ogromnem obzidju stoji gradišče z imenom Sv Ambrož (534 m) na vrhu Trstelja z nasipom od 470 m. V kapelo (sedaj porušeno) so se nekoč zatekali ljudje, kadar so iskali obrambo za časa vojn ali elementarnih nesreč, kot pravi izročilo Sedaj je tu bujen gozd in pašniki. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10.6, najnižja 6,6, ob 19. uri 8.4 stop., zračni tlak 1009,7 rahlo narašča, vla-S3 62%, veter 37 km severovzhodnik, sunki burje 65 km, nebo 8/10 poobia-čeno, morje razburkano, temperatura morja 15.2 stopinje. Tržaški dnevnik PROTI ZAVLAČEVANJU REŠITVE SINDIKALNIH IN MEZDNIH VPRAŠANJ Popolnoma uspela 24-urna stavka nameščencev vseh državnih ustanov Slovenski učitelji so stavkali skoraj stoodstotno - Iz Trsta je odpotoval samo en vlak ■ Pismonoše niso raznašali pošte Danes, SREDA, 20. novembra SREČKO Sonce vzide ob 7.12 in zatone OD 16.30 — Dolžina dneva 9.18 — Luna vzide ob 7.28 in zatone ob 16.H Jutri, ČETRTEK, 21. novembra MARIJA Včerajšnja stavka državnih uslužbencev je zelo dobro uspela. Stavkali so uslužbenci državne uprave, železnic, pošte, brzojava, državnega telefonskega podjetja, državnega monopola, ustanove za ceste ANAS in šol. Stavko so proglasile vse tri velike sindikalne organizacije, katerim so se pridružili tudi nekateri avtonomni sindikati. Državni uslužbenci so stavkali predvsem v protest proti zamudi in zavlačevanju pri uveljavljanju pooblaščenih norm v zvezi s preureditvijo prejemkov ter s priznanjem sindikalnih pravic in svoboščin. Poleg tega so stavkali za zahtevo po neposredni zdravstveni oskrbi, ki jim je doslej niso hoteli priznati. Solniki pa so stavkali še za nekatera posebna vprašanja svoje stroke. Na slovenskih osnovnih šolah je stavka zelo dobro uspela, saj je stavkalo skoraj sto odstotkov učiteljev z izjemo nekaterih šolnikov v nabrežinskem didaktičnem okrožju in ene učne moči v dolinskem didaktičnem okrožju. Stavkala je tudi ogromna večina učiteljev na italijanskih šolah, tako da je bil pouk dejansko povsod ukinjen. V Trstu in drugod po državi so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL proglasile tudi stavko profesorjev srednjih šol, toda ker imata po vsej državi in tudi v Trstu večino članov med profesorji sindikata SASMI in SNSM. ki sta avtonomna in ki nista proglasila stavke, se je pri nas kot drugod udeležilo stavke zelo malo profesorjev. V slovenskih srednjih šolah sploh ni bilo stavke. Sinoči so se na svojem sedežu v Ul. Pondares sestali člani šolskega sindikata CGIL, ki so predvsem ostro obsodili ravnanje avtonomnih sindikatov profesorjev, kateri so izjavili, da bodo napovedali stavko 27 .t. m., kar pa zveni kot nekakšna pretveza, saj bomo ravno takrat med popolno vladno krizo, ko se ne bo vedelo, proti komu naj se stavka. Zaradi stavke so bili zaprti državni uradi in pošta ni delovala, f ,,' da včeraj sploh niso pismo-a prinesli poštnih pošiljk na dom. Prekinjeni so bili tudi medkrajevni telefonski pogovori. Stavkala je tudi ogromna večina železničarjev, zaradi česar je bila postaja dejansko ves dan popolnoma zapuščena. Iz Trsta je odpotoval zjutraj samo en vlak, ki se je vrnil proti večeru. Železniško ravnateljstvo je sicer pripravilo namesto vlakov številne avtobuse, ki pa niso vsi odpotovali zaradi pomanjkanja potnikov. Stavka železničarjev se je končala sinoči ob 21. uri, drugih državnih uradnikov pa opolnoči. Zaradi stavke osebja ANAS so bile na nekaterih cestah težave in med drugim je bila zaradi tega zaprta za promet tudi cesta čez Predel, ker niso na italijanski strani prelaza odstranili plazu, ki je prekril cesto. Zaradi Cankarjeve proslave Predstavniki SPZ pri prof. Angiolettiju Včeraj je šolski skrbnik prof. Angioletti sprejel zastopstvo Slo venske prosvetne zveze, ki so ga sestavljali predsednik dr. Robert Hlavatp, tajnik Edvin Švab in referent za šolstvo Edmund Košuta. Šolskega skrbnika so seznanili z namenom zveze, da razpiše v počastitev 50-letnice Cankarjeve smrti natečaj za učence in dijake slovenskih šol, ki delujejo na ozemlju italijanske republike. Šolski skrbnik je pozorno sprejel pobudo in zagotovil svoje zanimanje, za stvar Dokončni odgovor bo lahko dal potem, ko bo po običajni praksi, ki veljajo za te vrtte pobud preveril šolske zakone. ske komunistične mladine V proglasu pravijo, da ‘je nezakonita vlada grških polkovnikov, ki se hlapčevsko vdinja mednarodnemu kapitalu, obsodila z lažnim procesom na smrt Aleksandra Pa-nagulisa. ki se je bojeval za svobodo svojega naroda. Omenjene organizacije vabijo meščane, zlasti pa mladino, na predavanje z razpravo, ki bo v petek 22. novembra ob 20. uri v krožku «Salvemini» v Ul. Mazzini 32. Pokrajinska federacija CISL pa je izdala poročilo, v katerem pravi, da je smrtna obsodba Panagu-lisa pretresel ves svet ter obsoja umor človeškega bitja in izrabljanje sodnih ustanov v maščevalne namene. CISL izraža v tem tragičnem trenutku čustva vseh delavcev ter jih poziva, naj v znak solidarnosti s Panagulisom stavkajo pet minut, danes od 8.55 do 9. ure. Na tržaški železniški postaji med stavko itiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiMimiMiiiiHiMiiMiiMiMimiiiiiiiimniiMiiimMiiiiimiiiitiiiiiimiiiimiiiiHiimiiimiiitiiimiimiiiimiiMiMMiiiiiiiiiiinMiitiiiiHiiiiiiniiiiiiitit RAZPRAVA 0 PRORAČUNU V DEŽELNEM SVETU Protest proti smrtni obsodbi Panagulisa Pokrajinska odbora vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev in političnih deportirancev v nacističnih taboriščih sporočata, da sta njuna izvršna odbora na skupi seji ostro obsodila grško vojaško sodišče, ki je obsodilo na smrt grškega rodoljuba Aleksandra Panagulisa, ter odločno protestira proti tej obsodbi, ki ponovno dokazuje, da v Grčiji vlada vojaška - fašistična diktatura. Izvršna odbora zahtevata v imenu tržaških antifašistov, političnih de-portiranecv, umrlih v koncentracijskih taboriščih in njihovih svojcev, da se prepreči nasilni umor mladega grškega antifašista. Mladinske demokratične organizacije so izdale skupen proglas, v katerem pravijo, da je treba Pa-nagulisu ohraniti življenje. Proglas so podpisale Grška antifašistična fronta (AMA), mladina ACLI, Republikanska mladinska federacija, Mladinska socialistična federacija PSI, Mladinska socialistična federacija PSIUP in federacija Italijan- Pravice narodnih se ne dajo meriti ® v • manjšin na vatle Čudno in nedosledno stališče svetovalca Ramanija (KD) do vprašanja pravic Slovencev - Nagel in učinkovit odgovor komunista Cuffara - Coghetto KPI o nizki življenjski ravni v Beneški Sloveniji Včeraj se je v deželnem svetu tudi v vsakdanjem življenju s svo- i re pridejo ob vseh prilikah v oo-nadaljevala razprava o proračunu ----------------' • • • 1 ■■ - ■ ■ za leto 1969 in o obračunu za leto 1967. Spregovorili so demokristjan Ramani, komunist Cuffa-ro, demokristjan Di Gallo in komunist Coghetto. Demokristjan manjšine in to njegovo obj< nost smo mu tudi rade volje ._ nali in nas je tudi razveselila. Toda tega ne moremo reči o njegovem včerajšnjem govoru, saj še .ie zdelo, kot da se je predal neki primarni čustvenosti in da se v njegovih besedah še čuti retorični vpliv nedavnih proslav. Seveda ni proglašanje načel, tudi kar se pravic naše manjšine tiče, samo po sebi že dovolj, pa naj jih proglaša kdor koli, marveč je mnogo bolj tehtno, in to velja za vse, da jim ravnanjem prispevajo k uresni- štev. Ramani je torej, upamo da v čevanju teh pravic in jih uresni- dobri veri, zamenjal vprašanje in-čujejo tudi sami, kolikor je pač! dustrijske šole, ki naj zapolni to mogoče. To pomeni, da je treba | vrzel, katera je nastala z ukinitvi- ol OonvtrtAfnt .. J 1 nU in _ 1 X 11i 1_______' 1_ 1 predvsem slovenščini priznati ob vseh prilikah tisti delež, ki ji gre, Ostale vesti iz tržaške kronike berite na II. strani. ..1............immniiinni.iiiiiiiiiimi.. ii viiiif J i(8^l|l|lyi ■iiiiiiiinii limit ii^m, im, iiiii,i,i,%,lla URADNI OPTIMIZEM BREZ STVARNE OSNOVE Vznemirjenje tržaških operaterjev zaradi upadanja blagovnega prometa Tudi gradbeništvo nikakor ne more iz krize - Lani so jugoslovanski kupci nakupili v tržaških trgovinah za 1 milijardo 488 milijonov lir pralnih strojev Medtem ko veje iz uradnih statistik optimizem, češ da se blagovni promet v našem pristanišču naglo dviga, tako da bomo menda kmalu zasedli drugo mesto med vsemi italijanskimi lukami, prihajajo iz raznih treznih krogov tržaških operaterjev vse drugačne, vznemirljive vesti. Tako je predsednik združenja tržaških trgovcev na debelo in operaterjev s tujino Giacomo Grioni na nedavnem občnem zboru stanovske organizacije jasno opozoril na nezadržno nazadovanje tržaškega emporija. Če izvzamemo promet s petrolejem in derivati, je znašal pristaniški promet v letu 1966 3,244.058 ton; lani pa smo dosegli le 3,138.316 ton. To se pravi, da je v istem času, ko so druga pristanišča v Italiji zabeležila znatno napredovanje, naše pristanišče zabeležilo nazadovanje prometa za 3 ud sto. Tudi v ostalem je tržaški emporij v zadnjem času zašel v velike težave. Avstrijski tranzit odhaja na Reko in v druge konkurenčne luke, pri gradnji infrastruktur — kolikor jih je, predvsem pa pri gradnji avto ceste Trst Benetke in pri polaganju drugega železniškega tira na isti relaciji — pa preti nevarnost, da bodo finančna sredstva, ki se vlagajo v ta namen, ostala brez pravega haska, če ne bo primerno potencirano tudi tržaško pristanišče, kateremu so končno te infrastrukture namenjene. Druga nevarnost, ki se nadalje že konkretizira, je gradnja avto ceste iz Jugoslavije v Gorico, kar bo lahko postalo usodno za Trst in za njegovo gospodarstvo. Kriza v tržaškem ladjedelstvu je potegnila za seboj zelo širok krog pomožnih aktivnosti Tudi gradbeništvo se pri nas nikakor ne more rešiti iz težav: v letu 1966 so na Tržaškem zgradili 261 stavb s skupno 2.139 stanovanji; lani pa so jih zgradili le 172, skupno število stanovanj pa ni preseglo 1.305. Predsednik Grioni je ob tej priliki omenil še vrsto drugih področij na Tržaškem, ki se ne razvijajo tako, kakor bi morale tudi spričo splošnega razvoja v državnem merilu. Govoreč o redkih pozitivnih postavkah v gospodarski bilanci zadnjih let pa je omenil, de je ena izmed najvažnejših prodaja raznega blaga jugoslovanskim kupcem V tej zvezi je navedel tudi vrsti zanimivih podatkov, med katerimi naj zabeležimo le naslednjega: v lanskem tetu so jugoslovanski kupci nakupili v tržaških trgovinah za 1 milijardo 488 milijonov lir samo pralnih strojev! (Mimogrede naj omenimo prav tako zgovoren podatek z druge strani medalje: po ugotovitvah tržaške trgovinske zbornice je lani v na- šem mestu nehalo poslovati 69 trgovin z jestvinami. Prizadeti trgovci radi zatrjujejo, da se je to zgodilo zaradi nakupov Tržačanov na jugoslovanskem obmejnem področju, kjer naj bi v enem letu potrošili okoli 5 milijard lir. V resnici pa to drži le do neke mere, saj se stare trgovine z jestvinami, ki poslujejo še po tradicionalnem načinu, zapirajo povsod v Italiji in na njih mesto se čedalje bolj uveljavljajo samopostrežne in podobne, sodobno zamišljene prodajalne. Natečaj za oddajo novih del pri Boljuncu Tiskovni urad vladnega komisariata za deželo Furlanijo-Julijsko krajino obvešča, da bo na njegovem oddelku za dela 4. decembra 1968 ob 11. uri natečaj za oddajo drugega odseka del, potrebnih za postavitev tovarne Grandi Motor: Trieste, pri Boljuncu. Vrednost predvidenih del znaša 1 milijardo 294,5 milijona Ur. padcu se je pobil po obrazu in si opraskal dlani. S ceste ga je pobral šofer nekega avta, ki je tedaj privozil in ga odpeljal v bolnišnico. Tu se bo moral zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku. Na poti v šolo pa se je ponesrečil Roberto Benolli iz Ul. Cologna 75, prav tako dijak. S svojim motociklom je vozil po Ul. Roma proti Trgu Ponterosso. ko je iz Ulice Torrebianca na njegovi levi privozil avto 1100, v katerem je bil 67-letni Augusto Resa iz Drevoreda XX. septembra 75. Fantu ni uspelo, da bi se pravočasno izognil avtu in je trčil vanj. Pri tem se je pobil po kolenu in bedru. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ga samo obvezali in odpustili; popolnoma pa bo okreval v štirih dneh. saj dejstva vedno več veljajo kot besede. Zato nam je resnično žal, da smo opazili pri svetovalcu Ra-maniju, ki velja za levo usmerjenega krščanskega demokrata, v odnosu do vprašanj naše manjšine korak nazaj, pa naj je treba to' pripisati polemičnemu zanosu ali ne-poznanju stvarnega položaja. Za vse pripadniku pokolenja, ki je šlo skozi šole za časa znane nesrečne dobe, je pač nujno, da premagajo v sebi nekakšen fatalistični občutek, da je treba določene ukrepe bivšega fašističnega režima sprejeti kot nekaj skoraj naravnega in za večno danega, tudi kar se stvari, ki posegajo celo v družinsko življenje, tiče- Proti tej «danosti» in usodnosti se je treba odločno boriti v sebi in v družbi. Poleg tega menimo, naj vsakdo opravlja tudi v deželnem svetu svoje naloge In naloga kratenja pravic slovenski manjšini, naj pripada misovcem in kvečjemu še liberalcem, kajti vsem drugim, ki se sklicujejo na demokracijo, to ni v čast. V polemiki s svetovalcem Lovrt-ho je svetovalec Ramani skušal tudi dokazati, da Slovencem na Tržaškem ni potrebna industrijska šola, češ da se lahko izučijo raznih poklicev v raznih tečajih, kot n. pr. v centru CIFAP v centru ENALC itd.. Kar mu pri tem lahko najmanj očitamo, je to da je pokazal, da ne pozna te zadeve. Sam tržaški občinski svet je svoj čas skoraj soglasno z izjemo desničarjev, ki so se vzdržali, odobril stroške, ki jih bo imela občina z ustanovitvijo te šole. Torej so bili krajevni organi za to šolo in le muham nekega bivšega zunanjega ministra, ki je dal za to šolo «veto« z zahtevo o neki recipročnosti, katera ne more veljati za slovensko manjšino, ker ni tu v vlogi talca, je treba pripisati, da čakamo na to šolo že štiri leta. Kar pa se samega centra CIFAP tiče, vemo, da slovenski fant, ki dokonča to šolo, ne dobi v Trstu zaposlitve, marveč jo mora iskati drugje, ker imajo prednost pri zaposlitvi določene kategorije, kate- Usposobljenostni izpiti za poučevanje leposlovnih ved Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo izpiti za usposobljenost v učenju leposlovnih ved (I. razred), ki so bili razpisani z ministrskim dekretom od 15. 8. 1968, na sedežu gimnazije «Dante Alighieri* v Ul. Giustiniano št. 3, in sicer: pismena naloga v italijanščini 3. decembra, pismena naloga v latinščini 4. decembra in pismena naloga v grščini 5. decembra letos. Kandidati naj pridejo na izpite v omenjenih dneh in naj prinesejo s seboj veljaven dokument o istovetnosti. Šolsko skrbništvo obvešča prizadete, da ne bodi dobili na dom nobenega sporočila ali vabila za izpite. Nesreči motociklistov Včeraj sta se v Barkovljah in pri Trgu Ponterosso pripetili lažji prometni nesreči V obeh primerih sta se ponesrečila vozača dveh malih motociklov, ki so med mladino še posebno razširjeni Hujše se je ranil 15iletni dijak Gerardo Cicone iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii m iiiniit 11111111111)111 im iiiiiiiiiiimimiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiimni UVALE VREDNA POBUDA TRŽAŠKE HRANILNICE Brezobrestna študijska posojila za tržaške visokošolce Posojilom namenjen sklad 50 milijonov lir - Rok za izročitev prošenj zapade konec novembra 1968 Tržaška hranihrea je za šolsko | več osem let. V primeru, da bi kdo dijak iz Miramarskega drevoreda 273. ... . , .... Vračal se je iz šole domov na ko- Pa. J.1/1 bodo pričeli vračati v me- leto 1968/69 ustvarila sklad 50 milijonov lir za podeljevanje »študijskih posojil« revnim univerzitetnim študentom, ki se bodo v tem šolskem letu vpisali na katero izmed tukajšnjih fakultet ali na drugo uj strežno šolo, ali pa na katero drugo domačo univerzo kolikor bi na naši ne bilo izbrane fakultete. S posojilom bodo študentje lahko krili le stroške za vpis, šolske takse, prevozne stroške, stroške za stanovanje in hrano ter za nakup potrebnih učbenikov. Pogoj za podelitev posojila pa je vsekakor redno obiskovanje predavanj. Hranilnica bo izplačevala študentom študijska posojila v mesečnih obrokih, in sicer preko posebnega tekočega računa. Posamezno posojilo bo lahko doseglo največ do 500.000 lir na leto Redno študirajoči slušatelji bodo lahko prejemali posojila tudi v prihodnjih letih. Po sojila bodo brezobrestna, študentje silo, ko je malo prei orožniško po stajo v Barkovljah nenadoma izgu bil ravnotežje in se prevrnil. Pri sečnih obrokih najkasneje dve leti po opravljenem doktorskem izpitu. Povračilna doba bo trajala naj- izmed uživalcev prišel ob italijansko državljanstvo ali se kakorkoli izpridil, bo hranilnica zahtevala pospešeno povračilo izposojene vsote (največ bo v tem primeru dovolila tri leta časa), ter zahtevala poleg tega tudi določene obresti. Kdor namerava zaprositi za študijsko posojilo, naj izpolni ustrezen obrazec, ki ga prejme v uradu za šolsko pomoč na tržaški univerzi, ter naj ga izroči — najkasneje do 30. novembra — hkrati z drugimi zahtevanimi listinami Študentje, ki so že zaprosili za državno študijsko štipendijo v smislu zakona št. 80 z dne 14. februarja 1963, naj to navedejo v omenjenem obrazcu. To velja tudi za primer, če je kdo zaprosil za deželno študijsko podporo. Kolikor bi kdo že prejel prvo ali drugo štipendijo oziroma podporo, mu bo hranilnica primerno znižala svoje posojilo. Kdor bo s pomočjo hranilničnega posojila doktoriral iz pravnih ali gospodarskih ved, bo imel prednost pri zaposlitvi pri Tržaški hranilnici. jo nižjih strokovnih šol, z navadnimi tečaji, kot n. pr. s tistim za bolničarke, za katere nismo nikoli zahtevali pouka v slovenščini. Ramani je v svoji polemiki tudi očital, da je slovenska šola pravzaprav privilegirana, ker pride poprečno na posamezni razred samo 10 učencev, medtem ko je poprečje za italijanske šole mnogo višje. Pri tem je med drugim pozabil, da so te šole večinoma na podeželju, kjer je nujno manj otrok in kjer velja tudi za italijanske učence drugačen kriterij kakor v mestu o čemer ga bodo lahko bolje poučili pristojni šolniki. Tudi njegovo pogrevanje medvojnih in povojnih dogodkov res ni spadalo med razpravo o proračunu, zlasti še, ko je sam na koncu dejal, da je treba vendar pozabiti na preteklost in gledati v prihodnost. Takšno ravnanje je namreč bolj prikladno za učenca (paglavca) kakor za profesorja. Ramani je polemiziral tudi glede zaščite Krasa in glede velikega urbanističnega nereda na njem, ter pri tem dejal, da je tudi demokristjanom zelo pri srcu ta zaščita, saj je njihov poslanec Belci predložil glede tega v parlamentu celo zakonski načrt. Pri tem pa je nekake) pozabil na številne razlastitve in na sam urbanistični nered, zaradi katerega ni nobene načrtnosti in rastejo na Krasu razne vile kot gobe po dežju. Omenil je tudi, da deluje v škodo Slovencev dejstvo, da je meja skoraj tik ob mestu in da zato ni priliva Slovencev onstran z nje. To naj bi torej bila nekakšna teorija naravne asimilacije, a dolžnost vsake demokratične države je, da še posebno zaščiti manjšine, ki so v nevarnosti za svoj obstoj. Pri tem bi lahko služila za zgled Švica Na koncu je dejal, da je Krščan ska demokracija v Trstu vedno pospeševala mirno sožitje in sporazumevanje med Italijani in Slovenci, čeprav je to težka naloga. Pri tem se je, kot učen človek, skliceval celo na Oglej In rižanski «Placitum». Zagotovil je, da ne preveva demokristjanov volja po raznarodovanju nikogar, niti po neboleči asimilaciji, marveč da pridobi Slovence za popolno lojalno vključitev v politično telo, ki mu je smoter blaginja vseh in ki premosti vsakršni partikularizem Komunist Cuffaro, ki je spregovoril za Ramanijem, in ki je v svojem govoru obširno obravnaval razna gospodarska in socialna vprašanja, je odločno pobijal Rama-nijeve trditve glede strokovne šole in dejal, da je tudi s pedagoškega stališča osnovne važnosti za učence, ah Jih učijo v materinem jeziku, ali pa v jeziku, s katerim imajo težkoče. V zvezi s proslavo 4. novembra, ki jo je tudi Ramani omenil, je Cuffaro dejal, da je bil Berzantijev govor retoričen ter da je zamudil priliko, da bi prikazal dejanski položaj v deželi. Odločno je obsodil tudi dejstvo, da se iz vseh deželnih dokumentov z veliko skrbnostjo vedno izpušča beseda «Slovenec» ali aslovenski«, ki jo opišejo raje z dolgimi frazami, čemur bi se po domače reklo, da se te besede bojijo, «kot hudič žeg-nane vode«. Odločno je zavrnil tudi ocenjevanje potreb slovenske Sole na zgolj številčni osnovi, ki ne prikazuje resničnega stanja in vseh posebnosti položaja. Demokristjanom je naprtil tudi veliko urbanistično zmedo na Krasu, jim očital zapiranje oči pred špekulacijami na turističnem torišču ter dejal, da je Krščanska demokracija neposredno odgovorna za raznarodovanje Krasa. Demokristjan Di Gallo je predvsem obravnaval položaj v goratih predelih dežele in zlasti v Kanalski dolini, ter dejal, da je treba sprejeti primerne ukrepe, da se zavre veliko Izseljevanje. Deželna uprava mora pri tem zelo pohiteti. Tudi komunist Coghetto Je obširno obravnaval socialni gospodarski in položaj hribovitih krajev ter pri tem med drugim omenil Nadiške doline Tako je na primer dejal, da odpade od vsega dohodka v občini Dreka na denarne pošiljke izseljencev 66 odst., v Sentlenartu 43, v Srednjem 48 in v Grmeku 67 odst.. Poprečni dohodek na osebo pa znaša v teh občinah le tretjino poprečnega dohodka na osebo v videmski pokrajini. Slovenska televizija v Slovenskem klubu Dolg, mogoče že kar malo predolg — čeprav vseskozi zanimiv — program so mm pripravili včeraj zvečer gostje s slovenske televizije v Slovenskem klubu. Ravnatelj televizije Dušan Fortič je v uvodnih besedah pokazal, začetke in rast slovenske televizije ter njeno sedanje stanje, medtem ko je urednik kulturnih. oddaj Tone Pavček prikazal zlasti njeno vlogo v kulturni dejavnosti. Njih izvajanja so spremljali nekateri filmski zapisi, potem pa pravi televizijski programi. Od zapisa s same oddajne postaje in starejše reportaže (iz časov, ko je začela televizija prodirati tudi h kmetom v hribe) do dokumentarnega filma o judenburških žrtvah se je pred občinstvom razvrstila še vrsta drugih programov: prisrčna zgodbica o Mokedajevi ženitvi, pa odlomek iz Cankarjeve Lepe Vide, balet ter lep prikaz Bevkovega življenja in dela, kjer je bil Bevk sam mstopajoči. Občinstvo je dobilo kratek pogled o načinu dela ter se tudi po tej plati seznanilo s slovensko televizijo ob 10-letnici njenega obstoja. Gledališča Verdi V petek ob 20.30 bo v gledališču Verdi tretja predstava Puccinijeve o-pere ((Lastovka« za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Tudi to predstavo bo dirigiral Olivlero de Fabritiis, v glavni vlogi bo nastopila sopranistka Virginia Zeani, v ostalih pa Aldo Bottion, Cecilia Fusco, Gianlulgi Colmagro in Piero De Palma. V soboto, 23. t.m. ob 20.30 pa bo prva predstava opere #Don Pasquale» za red A v parteju in ložah ter za led B na galerijah in balkonth. Dirigent Luigi Toffolo. Z izjemo basista Paola Montarsola bodo vsi o-stali mladi tržaški pevci: Ernest* bo pel tenorist Giuseppe Botta, baritonist Claudio Strudhoff bo Malatesta, sopranistka Fulvia Ciano Nerina, Vi to Susca pa notar . Režija Enrico Frigerio, scene, Izdelane v gledališču Verdi in kostumi Tito Varlsco. Zborovodja Gaetano Ric d telil. Tako za petkovo predstavo ((Lastovke« kot za prvo predstavo «Don Pa-squale» se začne prodaja vstopnic danes. Teatro Slabile V petek in v soboto ob 17.30 bo v Avditoriju prva uprizoritev ((predlogov za predstave«, posvečenih protestnim tekstom. Ciklus se bo začel z enodejanko Le Roi Jonesa ((Holandec«, ki je dramatični odraz protestov ameriških črncev. Izvajali bodo Franca Nuti in Massimo De Francovih ter Claudio Cassinelll in Lo Vec-chio. Režija Francesco Macedonio. Danes ob 20.30 ponovitev Svevove drame »Marijina dogodivščina« s Franco Nuti v glavni vlogi. Prodaja vstopnic za vse predstave v galeriji Protti. Nazionale 14.30 «Mayerllng». O. Sha-rif, C. Deneuve, j. Mason, A. Gar-dner. Technlcolor, Grattaclelo 16.00 »Helga in Michael«. R. Gassmann, F. Franchy. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Lucrezla». O. Beroga, J. Garko in L. Castel. Technlcolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «11 medico della mutua« Alberto Sordi Exceliior 15,30 «Gli uccelll vanno a morire in Peru«. J. Seberg, M. Ro-net, P. Brasseur. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rltz 16.00 «E1 Che Guevara«. Francisco Rabal. Technicolor. Alabarda 16.30 «Sllvla e FAmore«. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Una rosa per tutti«. Ciaudia Cardinale, Nino Manfredi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «11 complesso del sesso«. Carod VVhite, O. Reed. Technlcolor. Aurora 16.30 «Meglio vedova«. Virna l.lsl, Technlcolor. Cristallo 16.00 «La volpe«. S. Denis, K. Dullea. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 16.00 »Indovlna chl viene a cena«. S. Tracy. S. Poitier In K. Hepburn. Technicolor. Impero 16.30 «S1 salvi chl pub«. Louis De Funes. Technicolor. Vlttorio Veneto 16.00 «1 commedian-ti». Richard Burton, Elisabeth Tay-Ior. Metrocolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnja ob 21.45. Garibaldi 16.00 «11 rltorno del ma-gnifici sette«. Yul Brynner. Technicolor. Astra 16.30 «Lord Yim». Peter 0’Toole. Technlcolor. Ideale 16,00 (zadnja predst. ob 21.30) «11 ponte sul fiume Kwai». VVilliam Holden, Alec Gulnes. Technlcolor. Kinemaskop. Abbazla 16.00 «11 mlstero dellTsola dei gabbiani«. S. Leick, F. Finley. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vljudno vabi vaščane in vse ljubitelje slovenske knjige, da obiščejo obnovljeno knjižnico, ki je odprta vsako nedeljo od 10.30 do 12. ure na sedežu društva. SP1)T priredi za zaključek planinske sezone 24. novembra izlet na Javornik in društveno večerjo v Črnem vrhu. V primeru slabega vremena bo ogled znamenitosti Idrije. GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA - NOVA GORICA Carlo Goldoni TAST PO SILI (Un curioso accidente) Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik) Prevod ln priredba v narečje J. B. Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA priredi danes, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH. v četrtek, 21. novembra ob 20.30 v dvorani A. Sirk v SV. , KRI2U, v petek, 22. novembra, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v J . NABRE2INI, v nedeljo, 24. novembra, ob 18 v Kulturnem domu v Trstu Za predstavo v Kulturnem domu abonenti SG 50% popusta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI V SOBOTO. 23. NOV. OB 21. URI V KULTURNI DOM NA kontert partizanskih pesmi Partizanske pesmi bo izvajal pevski zbor «VASILIJ MIRK* s Proseka - Kontovela, ki ie na splošno željo našega občinstva obnovil celoten spored lanskega izredno uspelega koncerta. Zbor bo 30.11. ponovil koncert v Gorici, 7. decembra pa v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. K številni udeležbi vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, še posebno pa naše partizanske pesmi. Vstopnina: 400 lir, dijaki in pevci 200. Rezervacija vstopnic od četrtka naprej pri SPZ Ul. Geppa 9, tel. 31-119. ŠOLA GLASBENE TRST MATICE Danes, 20. novembra ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma RCCITAl VIOLINISTA ŽARKA HRVATICA gojenca visoke šole (šola prof. Oskar Kjuder) pri klavirju prof. Neva Merlak - Corrado Spored: Boccherini: SONATA v Es-duru J. S. Bach: PRELUDIJ in GAVOTTA iz Partite štev. 3 za VIOLINO SOLO Mozart: SONATA v B-duru (KV 378) Paganini: CAPRICIO štev. 14 Paganini - Prevoršek: SONATI- NA Vstopnina: 500 lir 200 lir (dijaki) Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779). Jugoslovanski celovečerni film «KOZA RA» ki na edinstven način prikazuje izrez Iz NOB, bodo predvajali: danes, 20. 11. ob 20.30 PD Vodnik v srenjski hiši v Mač-kovljah. S P D IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v petek, 22. t. m. ob priliki predstave TAST PO SILI razstavo slovenske knjige Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju vabi na FOLKLORNI VEČER «NAŠA ŠČEDNA V STARIH CSJTIH ki bo v sredo, 2v novembra ob 20.30 v škedenjski kino dvorani. Spored 1. Nastop pevskega zbora z ljudskimi popevkami, ki so nastale v Skednju in na Kolonkovcu na pobudo zborov ((Velesila« in «Slava». 2. Folklorni ples s prizori v domačem narečju. predavanje V petek, 22. t. m. ob 20.30 bo v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar v Ul. Montec-chi 6 Marija Magajne: «S POTOVANJA PO ŠKOTSKI IN ZELENI IRSKI« s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Dvorana je ogrevana. Vljudno vabljeni vsi! OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V četrtek, 21. nov. ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval univ. prof. Anton Slodnjak o temi: «SLOVENSKO SLOVSTVO MED JUGOSLOVANSKIMI IN DRUGIMI EVROPSKIMI SLOVSTVI«. Vljudno vabimo šolnike in na splošno vse ljubitelje slovenske besede in književnosti. Razna obvestila Odbor partizanov Opčine vljudno vabi svoje člane bivše partizane in aktiviste na otvoritev novega sedeža v Ulicd dei Salici 2, ki bo v petek, 22. novembra ob 20. uri. Tržaški filatelistični klub L. Košir bo imel danes, 20. t.m. od 19. do 20. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6 (Sv. Jakob). Sestanki so redno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Mali oglasi HOLLESCH, TRG S. GIOVANNI Slov. prosv. društvo «TABOR» Opčine vabi danes v Prosvetni dom, ob 20.30. kjer bo predvajalo gledališče iz Nove Gorice Goldonijevo veseloigro v primorskem narečju: «TAST PO SILI* Dvorana bo ogrevana! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. novembra 1968 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 22 oseb. UMRLI SO: Andrea Podrecca, star 1 mesec, 56-4etna Radames Mosetti. 67-letni Carlo Vascotto, 82-letna Ze-Mnda Zanello vd. Maracchi, 83-letna Maria Crassovez vd. Maracchi, 65-letni Marcello Taucer, 58-lebna Emtna Vrabec vd. Marussi, 86-letna Glusep-pina Furlan vd. Ravalico, 59-letni G>3-como Candian, 91-letna Emilia Loren-zon vd. Buda, 66-letmi GaUlano Pf' so, 61-letna Antonia Benolich P®r-Budach, 72-letna Ester Israel vd. I*-rael, 72-letna Maria Cepparo vd. Čep-paro, 71-letna Maryn Bragante vd. Breggion, 63-letnl Mario Zahar, 58-letmi Rodolfo Sergi, 56-letna LlbeM Cocco por. Fronte, 70-letni Just Per-tot, 87-letna Caterina Salvadorl vd. Pitacco, 59-letna Graziella Spazzapan. 58-letna Regina Brazzach por. Debelil. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6. Ul. Dlaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. PiccIoD. Ul. Orlanl 2. Vernarl, Trg Valmau-ra 11. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basi lica. Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. rtava-sinl, Trg Llbertž 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43 P. d. ((Slovenec« izreka svojemu NOKtHKVAUTETETO.0.GURAGRAM KT °b » no ». kvalitete, 800 lir gram. očeta Iskreno sožalje. Naznanjamo žalostno vest, da nas ie zapustil naš dragi oče, nono in pranono ANTON KRIŽMANČIČ (Ti četo v) Pogreb bo danes. 20. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Bazovica 142, na domače pokopališče. Žalujoči sinovi in hčere z družinami Bazovica, Lonjer, Genova, New York, 20. novembra 1968 TISKOVNA KONFERENCA GRADITELJEV V KOPRU Na novo urejeni prehod pri Škofijah bodo uradno izročili prometu 26.t.m. Vrednost pripravljalnih in gradbenih del presega 14 milijonov novih dinarjev Pogled na mejni prehod pri Škofijah z jugoslovanske strani Včeraj je bila v Kopru pri gradbenem odboru, kateremu so bila zaupana dela za izgradnjo novega Škofijskega bloka na jugoslovanski strani, tiskovna konferenca na kateri je predsednik odbora inž, Bohinc pojasnil pomen tega novega objekta, ki bo slu 1 naraščajočemu mednarodnemu in krajevnemu Prometu na tem delu meje med Italijo in Jugoslavijo. V uvodu je inž. Bohinc poudaril, da je naraščajoči promet skozi Škofijski blok privedel pristojne organe že lani do prepričanja, da hi samo dopolni evalna dela in zgradbe na starem mejnem prehodu ne mogle rešiti osnovnega vprašanja povečanja obmejnega prometa. Zato so sklenili, da se zgradi Popolnoma nov mejni prehod po sodobnejših zamislih. Po projektu, ki je bil izveden. v i 1 mrli t iiiiiiitiiiiuiiiiiMinmiiiiiiiiniiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pred hotelom «Excelsior» je do smrti povozil pešca Financarja so obsodili na pogojno zaporno kazen, na odvzem vozniškega dovoljenja za 2 leti in na poravnavo civilnih obveznosti S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI PRETEKLO NEDELJO NA LOKVAH Občina bo Zgradila V Podturnu 1 uspelim martinovanjem je SPD ljudski hiši z 18 stanovanji zakliuill° poletno sezono dela Debata o lekarnah se bo še nadaljevala • Obsodba nasilja in smrtne obsodbe v Grčiji sveta, da so pri televizijski oddaji o deželi Furlaniji - Julijski krajini prejšnji teden «pozabili* na Gorico in njene probleme. Goriški občinski svet je na svoji I se zaključek debat? o tem proble-zadtiji seji v ponedeljek zvečer ob-' mu prenese na prihodnjo sejo. S Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ta-vella, zapisničarka E. Federici, o-bramba Poillucci, zastopnik zasebne ............... stranke L. Sardos) se je moral za- ®3danji etapi, zavzemajo ureditve ] govarjati 25-letni financar Vito Ver-msjnega prehoda preko 3 ha zem- i zji]j s pomola «Fratelli Bandiera, Iji ča. Ko pa bo zgrajena še dru-i^; je bil obtožen, da je nenamerno Ra etana, to je dodatni zunanji pa- uyjj 65-letnega industrijca Danteja sovi za težak tovorni promet, bo i QbjaoDana \7 Milana. Poleg tega so re eno okolje mejnega prehoda. oj-,t0žili tudi, da je upravljal svo-POKrivalo približno 4 ha zcmlušča *■ vozjlo g prevf40 hitrostjo v mestnem središču v doliini 350 m in širini 120 m. Za ureditev tako obsežnega mej-htga prometnega objekta so bila Potrebna obsežna pripravljalna in Nesreča se je pripetila na mest | nem obrežju pred hotelom «Excel-R.adbcna dela, katerih vrednost j si0r». Chianpano se je bil pripe-r-3S3ga 14 milijonov N din (čez , ija] z avtom svojega prijatelja W0 milijonov lir). Porušiti Je bilo R e Marcovigija v Ul. Vecellio treba številne že obsto.ieče zgrad- - h-', med njimi tudi več stanovanjcih hiš v bližnjem okolju. Za šti- ravnaval najprej dva problema, ki sta bila dodana kot nujna k dnevnemu redu prejšnje seje. Eden od teh problemov je bila odobritev načrta za gradnjo dveh ljudskih stanovanjskih hiš, ki jih namerava občinska uprava zgraditi v Ul. Garzarolli z deželnim prispevkom. Načrt predvideva sko-ro 99 milijonov lir stroškov za 18 stanovanj. V zvezi s to gradnjo, o kateri je poročal odbornik Lupieri, se je priglasilo k debati več svetovalcev. Odv. Sfiligoj je poudaril, da je v Gorici še vedno preveč družin, ki morajo živeti v slabih kletnih ali podstrešnih stanovanjih in bi zato bilo potrebno, da bi občinske in druge pristojne oblasti čimprej zadostile vsaj najnujnejšim potrebam na tem področju. Predstavniki desnice pa so kritizirali predloženi načrt češ, da dopušča pri novih stanovanjih številne napade in pomanjkljivosti. Lupieri je tem odgovoril, da so pred časom tudi oni odobrili enak načrt za hiše blizu pevmskega pio^tu. V ostalem pa so se morali držati pri načrtovanju določene najvišje vsote, če hočejo računati na deželni ali državni prispevek. Pri glasovanju so potem načrt soglasno odobrili. Prea tem so razpravljali tudi o organskem pravilniku za lekarne v zvezi z možnostjo, da lahko dvignejo število v Gorici delujočih lekarn od sedanjih 9 na 11 glede na predpis, da je dovoljena po ena lekarna na vsakih 4000 prebivalcev. Ob tem problemu se je razvila obsežna debat i o lekarni IN AM v Gorici in o njenem monopolu tem je bil odbit tudi predlog desni ce za prekinitev take debate, ki 'je dobil samo štiri glasove. Sledilo je nadaljevanje razprave o organskem pravilniku za občinska podjetja pri katerem so prišli do čl. 32; nadaljevali bodo na prihodnji seji. Na začetku seje, ki jo je v odsotnosti župana Martine vodil podžupan Candussi, so svetovalci soglasno obsodili smrtno obsodbo A-leksandra Panagulisa v Grčiji od strani vojaške diktature. Prav tako so izrekli obžalovanje občinskega Še danes bencinski boni Zamudnike, ki še niso dvignili bencinskih bonov proste cone opozarjamo, da je danes 20. novembra zadnji dan za njihov dvig. Kdor jih torej še ni dvignil, naj to stori še danes, ker bodo potem pri avtomobilskem klubu v Gorici zaključili razdeljevanje nakazil za zadnji obrok letošnjega leta. Prisotni so bili tudi predstavniki iz Ljubljane in Nove Gorice - Posnetek za RTV Ljubljana Preteklo nedeljo popoldne je Slo- I Vogriča in Rudija Brajnika, vensko planinsko društvo iz Gorice Martinovanje je v odsotnosti zaključilo svoje sezonsko delova- predsednika SPD Slavka Rebca, ki nje z martinovanjem za svoje člane in prijatelje v hotelu Poldano-vec na Lokvah, čeprav je vreme kazalo zelo grdo in je še dopoldne deževalo, se je pozneje izboljšalo in tako je prireditev prav lepo uspela. Na Lokvah so bili skoraj brez snega in mraza ter so bili tako z izletom kot s prireditvijo vsi zadovoljni, za kar gre precej zasluge tudi tistim članom, ki so poskrbeli za okusno okrasitev dvorane v hotelu Poldanoyec. Med njimi naj omenimo tajnico Jožico .Smetovo, Bernarda Bratoša, Iva I Berdona, Andreja Saksido, Zdenka IfflllllllllllllllllHIIIIIlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIMIIIIIIIIIIIIIllllllllllllHIIIIIIIIIIIIHilHIIIIHIIIIHlMlHIIIIIIIIIIinil V POLNI PROSVETNI DVORANI L3Da številne ze oDstojecs zgrau- 1Q . Palmanove, kjer sta večerja b. . med njimi tudi več stanovanj- . . , ... ki drusim nri- & tih hiš v bližnjem okolju. Za šti- |18; ,n v družni z nemm drugim pri « družine so morali adaptirati, ali ' jateljem popila steklenico vina žgraditi stanovanja, za dve druži-ni pa poskrbeti stanovanje v Kopru. Nov mejni prehod naj bi predstavljal začetek bodoče nove štiripasovne ceste proti Kopru ter je 1 že od samega prehoda do prikljiič-‘ Marcovigi je ustavil avto pred hotelom, kjer je Chiappano izstopil, da bi prečkal ulico in potem šel v hotel. Prav tedaj je v isti smeri privozil mimo Verzilli, ki je u-pravljal avto znamke «giulietta spy-der*. Marcovigi je izjavil, da ni , ka na sedanjo staro cesto, grajen' videl, kako jp avto treščil v prija-v tem smislu. 350 metrov bBed dr- telja, katerega je zagledal šele na pokrovu žgiuliette* s katerega je kmalu nato padel na cestišče. Verzilli je skušal preprečiti nesrečo s tem, da je zavil na levo, toda pri tem je zadel ob neki drug avto, ki mu je prihajal naproti. Na obravnavi so sodniki zaslišali obtoženca in nekatere člane prizadete družine, Obtoženec ni poravnal gmotne in moralne škode (ni bil zavarovan). . . Javni tožilec je zahteval, naj ga za izključno prodajo zdravil zava-sodniki obsodijo pogojno in brez rovancem INAM, k* jih,Je ok^rog 18 vpisa v kazenski list na 1 leto za- Prosvetarji s Proseka-Kontovela so gostovali v nedeljo v Doberdobu Tudi domači prosvetarji so izrazili željo, da bi nastopili s kako igro pora ter naj mu odvzamejo vozni ško dovoljenje za 2 leti. "Sodniki so obsodil’ Verzilli ja pogojno in brez vpisa v kazenski list na 11 mesecev in 10 dni zapora ter na 20.000 lir denarne kazni (pre hitra vožnja v mestnem središču). Poravnati bo moral seveda svoje obveznosti do pokojnikovih svojcev tako kot bo določilo civilno sodišče. Vozniško dovoljenje so mu odvzeli za 2 leti. Pri razsedbi so sodniki upoštevali, da je*bil pokojni Chiappano deloma sokrb’ nesreče. tisoč. Svetovalec Zuccali (PSI)) je s tem v zvezi poudaril, da gre v tem primeru za nasprotujoče si koristi zavarovancev in pa lastnikov zasebnih lekarn ter da je treba predvsem brcniti koristi zavarovancev. Isto je poudaril tudi Bat-tello (KPI), ki je očital desničarjem, da hočejo s svojo zavlačevalno taktiko, ko bi radi prekinili debato in zaključek o tem problemu, samo braniti interese zasebnih lekarnarjev. Debato so zaključili z glasovanjem pri katerem je bilo 16 svetovalcev za predlog odbora da i Savno* me jo (mi jugoslovanski stra ■ .....................iiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiHiimii.. ' minsemsU°rancestakHraShiS*^l. štirai . VESTI Z ONSTRAN MEJE T "b Pasove, od katerih sta po dva na; Plenjena za vsako smer. V osi kompleksa deli te prometne pasove zelenica odnosno pešpot tako, da se promet na izstopni strani Popolnoma loči od prometa na vstopni strani. Izstopna stran (vedno na jugoslovanski strani) se začenja z dvema voznima pasovoma, ki se bližje meje razširita v obliki harfe na štiri, nato pa na šest voznih pasov, ki pod nadstrešnico tepejo med otoki, na katerih stoje kioski mejne službe in carine. Skrajni levi pas služi za prehod avtobusov, skrajni desni pa za prehod tovornjakov, fločim so srednji Štirje pasovi namenjeni osebnim avtomobilom. Enak razpored je tudi na nasprotni, to je vstopni stra-1 0bali so objavile nekaj podatkov o ni (iz Italije). I turističnem prometu v letošnjem le- Ob stranskih prometnih površi-1 tu. V devetih mesecih, to je do za-nch so postavljeni novi objekti za 1 ključka glavne sezone, so zabeležili Turizem in industrijska proizvodnja na Koprskem višja kot v lanskem letu Uprava koprskega pristanišča sklepa sporazume o industrijskem sodelovanju z italijanskimi, francoskimi in danskimi podjetji Turistične organizacije na koprski ji jo v glavnem dobro, kar velja ce- interese in je skupaj s svojimi so-■ ' - - lo za Lamo v Dekanih, ki je bila mišljeniki pobegnil na drugo stran bencinske črpalke — na vsaki Strahi po ena — in prav tako novi tu-r-stično-gostinski objekti ((Kompasa*. Poleg njih je na začetku kompleksa na izstopni strani lociran na koprski obali 215 tisoč gostov in 16 tisoč nočitev. V primerjavi z lanskim razdobjem devetih mesecev pomeni to 7 odst. več gostov in 4 Pie^sa na izstopni sirarn lociran ; č nočitev. Med gosti prevla- da novi trgov:sko-gostmski objekt i TVipin tuici Naivec ie bilo Avstrii-: “Jestvina* Taka zasnova ie omo- J d ujejo tujci, ^ajv x jlduo Avstr j Kočiia na mejnem prehodu vsem I cev. nato pa slede Italijani m za-tistim potnikom, ki imajo opravka I hodni Nemci. Le-ti so ustvarili 70 bodisi pri carinskih oblasteh, bo-! odstotkov vseh nočitev. Precej vec d;si pri špediterjih ali turističnih, kot prejšnja leta je bilo Nizozem-Pcslovalnicah', ali pa želijo kupiti ] cev in Čehoslovakov. gorivo odnosno se okrepčati. Poleg ] , . . toga je na vsaki strani na teh stranskih nrometnih površinah locirana tudi avtobusna postaja za lokalni promet Pripravljalna dela so začeli izva-■Isti v marcu letos. Novi mejni Prehod bodo slovesno odprli 26. 1 m. Na tiskovni konferenci so prisotni novinarji postavili inž. Bo- Industrijska proizvodnja v kopr ski občini je bila do konca oktobra za 6 odstotkov višja kot lani v enakem razdobju K temu je mnogo pripomogla proizvodnja v tovarni Tomos, Kjer so povečali proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za 40 odstotke. Sploh je ta tovarna po spomladanski krizi, ki je tudi spro hipcu ter projektantom številna žj]a znano prekinitev dela, zdaj na „„ ’ - J~;~ —■*" povsem novi poti. Izpopolnili so pro- izvodnjo mopedov ter še razširili kooperacijo s Citroenom. Novo vodstvo je utrdilo disciplino ter uredilo, da so posamezni kadri prišli na ustreznejša mesta. Razen Tomosa je treba omeniti tudi Iplas, kjer se je proizvodnja znatno povečala. Tudi druga industrijska podjetja sto- vpra.anja v zvezi z gradnjo avto ceste in potem obalne ceste. Zvedelo se je, da so italijanske oblasti obljubile, da bodo pripravile do otvoritve prehoda asfaltirano cestišče za dovoz na vstopne in vstopne pasove jugoslovanskega Prehoda. Ta dela bodo le začetek Podobne preureditve italijanskega hiejnega prehoda. Znani poznavalec in ljubitelj gora dr. Julius Kugy Vam je postregel z drugo knjigo iz svoje pestre in silno zanimive zbirke zapiskov o zasneženih vrhovih prekrasnih Julijcev. Njen naslov se glasi IZ ŽIVLJENJA GORNIKA Knjiga, bogato opremljena s sugestivnimi čr-nobelimi fotografskimi posnetki, ni namenjena morda samo alpinistom, marveč sploh vsem ljubiteljem narave. Sicer pa o nje nem namenu najbolje pričajo naslednje avtorjeve besede: •Moja knjiga ni knjiga o športu. Tudi ni vodnik in prav tako ne kažipot. Gore skušam prikazati v osrečujoči vlogi, kakršno so igrale v mojem življenju Moja knjiga je zahvala. Visoka pesem naj bi bila, zapeta v slavo in hvalo goram!* titUUka k^\igoA*ui TRST . UL sv. Frančiška 20, tel. 61-792 v začetku leta v velikih težavah. * * * Uprava koprskega pristanišča je pred kratkim sklenila svoj prvi sporazum o industrijskem sodelovanju z nekim italijanskim podjetjem. Gre za palermsko podjetje «Medi-terranea Vini*, ki je že poskrbelo za adaptacijo neke stavbe v industrijski coni v vinsko klet. V stavbi, ki krije 300 kvadratnih metrov površine, bodo lahko uskladiščili do 5.000 hektolitrov vina. »Mediterra-nea Vini* se je obvezala, da bo poskrbela tudi za potrebne posode in črpalke. To pa ni edini stik koprskega pristanišča z italijanskim poslovnim svetom. Z državno družbo Finsider se pravkar vodijo pogajanja, po katerih naj bi Finsider postavila v koprskem pristaniščj več pločevinastih skladišč Z Montecatini pa se uprava pristanišča pogaja za postavitev skladišča tekočih kemikalij, namenjenih jugoslovanski industriji. Med drugim naj bi tu_ našlo primerno mesto zbirno središče za sprejemanje 10 do 20 tisoč ton kav-stične sode na leto. Koprsko pristanišče se je v bližnji preteklosti povezalo tudi z dvema francoskima podjetjema in enim danskim industrijskim podjetjem. Francozi sodelujejo pri proizvodnji polivinilskih vrečic in pri končnem obdelovanju stilnega pohištva, ki se proizvaja v Izoli in nato redno izvaža v Ameriko; z danskim podjetjem pa koprsko pristanišče sodeluje pri proizvodnji prehrambenih izdelkov. Reško pristanišče pa ravno tako tesno sodeluje z italijanskimi tovarnami, ki v tem primeru nastopajo ne kot partnerji y proizvodnji, temveč kot dobavitelji. Tako je uprava luke pred kratkim naročila v italijanski tovarni «Cesab» 10 traktor-jev-dvigat vrste «Titanus — SI 200» z zmogljivostjo 1.600 kg, v tovarni «OM» pa 11 traktorjev-dvigal _ z zmogljivostjo 1.200 kg. Na področju reškega pristanišča deluje že danes. poskusno nekaj takih traktorjev. Smrt zavednega Slovenca v Brezovici Pretekli teden so na domačem pokopališču v Brezovici v Brkinih — pokopali Štefana Bana, zavednega in poštenega Slovenca. Rodil se je pred 85 leti (16. 12 1883) v Povžanah pri Materiji. V prvi svetovni vojni je bil poslan k Rusom. V ujetnišvtu je bil v Ukrajini v bližini Odese. Tam ga je tudi zatekla oktobrska revolucija. Po vrnitvi iz ujetništva se je ponovno zaposlil v tržaški livarni, v kateri je delal 44 let. Za časa NOR je bil zaradi visoke starosti doma. Svoje otroke — tri sinove je vzgojil v naprednem duhu, saj so vsi trije našli pot v partizane že ob kapitulaciji Italije. Tako sta se sina Just in Josip-Pepi udeležila številnih bojev kot pripadnika Istrskega odreda, sin Da-rio pa je pod zelo težkimi pogoji pobegnil iz vojaške internacije s .Sardinije — ter se v Neaplju priključil četrti prekomorski brigadi. Kakšno spoštovanje je užival Štefan Ban — nam priča tudi dejstvo, da se je pogreba kljub delavniku in hladnemu vremenu udeležila velika množica ljudi, ki so prišli iz sosednih vasi iz Hrpelj, Izole, Kopra, Sežane in Trsta. V nedeljo popoldne je v prosvetni dvorani v Doberdobu gostovala dramska družina prosvetnega društva Prosek-Kontovel. S tem so doberdobski prosvetarji otvorili letošnjo prosvetno sezono. Doberdob-ci, Jatneljci in Doljani so ob tej priliki napolnili malo prosvetno dvoranico do zadnjega kotička. V lepo prenovljeni dvorani, s po- večanim odrom, so se gostje prav dobro počutili med izvajanjem kriminalke tridejanke «Osem žensk» v režiji člana Slovenskega gledališča iz Trsta Staneta Raztresena. Občinstvo je že od vsega začetka pozorno sledilo dogajanju na odru. Prav tako je komedijo spremljala tudi srednješolska mladina, ki je bila med gledalci dobro zastopana. Ob zaključku vsakega dejanja je množica nagradila brhka dekleta s Proseka in Kontovela z burnim ploskanjem. Brez izjeme moramo pohvaliti vseli osem deklet, ki so se zelo dobro vživele v svojo vlogo. Nedvomno bo vsem prisotnim občanom ta prireditev ostala šc .dolgo., v^spumlau,................ Ob koncu predstave se je tajnik P.d. «Jezero» zahvalil občinstvu prav posebno pa celotni dramski družini prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Omenil je, da so prosvetarji s Proseka in Kontovela s to igro že drugič gostovali v Doberdobu in obenem izrazili željo, da bi se v kratkem vrnili še s kakim drugim odrskim delom. Velika udeležba občinstva dokazuje, da si ljudstvo želi takih predstav. Tudi doberdobski mladinci in mladinke so ob tej priliki izrazili željo, da bi se tudi sami predstavili s kako igro na odru. Sedaj, ko je prosvetna dvoranica bolje urejena, bi jim ne bilo težko ustreči. Treba jim je le poiskati primerno odrsko delo in sposobnega režiserja. Upajmo, da bomo v kratkem premostili tudi to težavo. V petek stavka otroških vrtnaric Šolski sindikat pri CISL sporoča, da je glavno vodstvo ONARIC odgovorilo negativno na pismo od 2G. oktobra 1968, v katerem so zahtevali izboljšanje prejemkov za o-troške vrtnarice te ustanove ce; izplačilo enkratne posebne nagrade. Zato so odredili za petek 22. t. m. splošno enodnevno stavko o-troških vrtnaric ONARIC na Goriškem. Tečaj za občinske tajnike Z ministrskim odlokom od 18. oktobra so za letošnje šolsko leto odprli v Turinu poseben tečaj za (kandidate za službo občinskega tajnika. Tečaj se bo začel v začerku januarja ter bo trajal do me-socn julija 1969. Program predvideva teoretičen pouk iz vodenja občinskih zstdeV in praktičen nastop pri eni izmed občinskih uprav za mesec dni. Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir je treba nasloviti na notranje ministrstvo v Rimu ter jih vložiti na prefekturi v Gorici, kjer bodo prizadeti prejeli vsa podrobnejša pojasnila. Natečaj za občinskega uradnika v Gorici Oočinska uprava v Gorici namerava začasno namestiti uradnika s pravno, trgovsko ali politično fakulteto. Prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir je treba vložiti na protokolnem uradu občine do 27. nov ertibra t.i. naslovljeno na župana s priloženo avtenticirano kopijo diplome. Kandidati ne smejo biti starejši od 32 let, razen po zakonu dovoljenih izjem. Podrobnejša pojasnila daje personalni oddelek na gori-škem županstvu. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiituiiiiiiiiiiiiiiilHiiHiiiiiiiiiiiiiiiHMiMniiuiiuiiiiiHiiMHiH PO SKLEPU UPRAVNEGA ODBORA VKrminu bodo ustanovili podružnico avto-kluba V teku je propaganda za nove člane je ta dan zastopal društvo pri otvoritvi planinske koče na planini pod Kepo, otvorila tajnica Smetova. Še posebej je pozdravila zastopnika Planinske zveze iz Ljubljane Tineta Orla in predstavnike planinskega društva iz Nove Gorice Žigona in Likarja, ki so se s svojimi soprogami odzvali povabilu. Povedala je, da so morali zaradi omejenega prostora omejiti tudi število izletnikov, ki bi jih bilo se več. Sledila je tradicionalna tombola s pravtako tradicionalnimi dobitki, od katerih jih je šlo največ v Štan-drež, pa tudi v Podgoro in Šte-verjan. Po večerji, ki je šla vsem zelo v slast, se je razvila domača zabava, pri kateri je poskrbel za dobro voljo ansambel ETio iz Pod-gore. Med udeleženci je bilo tudi letos precej mladine in še največ Iz Štandreža; kakor lani se je ob tej priliki vpisalo tudi več novih članov, ki bodo okrepili vrste SPD. Seveda bi jim priporočali, da bi se v večji meri udeleževali tudi gorskih tur, ki jih namerava prirediti društvo v nastopni sezoni. To velja zlasti za mlajše člane, ki jim bo gorski trening prav gotovo v korist ter bodo pri tem še spoznali in vzljubili lepote gorskega sveta. Omenimo naj še, da je operater RTV Ljubljana na prireditvi napravil več posnetkov, ki jih bode uporabili in pokazali na eni bližnjih oddaj. 0 bloku na Plešivem so razpravljali v PSI Na nedeljskem sestahku krmin-ske sekcije Socialistične stranke, kjer so izvolili nov sekcijski odbor. je podtajnik posoške federacije PSI Marko VValtritsch, ki je na tem sestanku zastopal pokrajinsko vodstvo, prikazal nujnost, da se v obojestransko korist jugoslovanskega dela Brd in okolice Krmina, usposobi za promet s potnimi listi obmejni blok pri Plešivem. V Brdih ni sedaj nobenega prvorazrednega bloka in to otežkoča tako gospodarski kot turistični promet. Ker se je o tem problemu govorilo tudi na nedavni seji krminskega občinskega sveta je novo vodstvo krminske socialistične .sekcije sklenilo, da se bo na vseh pristojnih mestih zavzemalo za boljšo klasifikacijo tega bloka. Izvršni odbor avtomobilskega kluba v Gorici je imel v ponedeljek zvečer sejo, na kateri je predsednik Lodatti najprej poročal o zborovanju predsednikov avtomobilskih klubov iz vse države, ki je bilo pred dne.i v Rimu. Odborniki so nato proučili in odo- na rusko fronto, toda kot zaveden 'dovenec se ni hote! boriti za tuje Lucia Revolt, Trst. Ul. Navali lo. Ob koncu cvetlične razstave Izžrebana «Zlata cvctlica» in vrsta drugih nagrad Po zaključku cvetlične razstave v Miramarskem parku, ki je v raznih ciklih trajala več kot šest mesecev, so v preteklih dneh izžrebali razpisane nagrade. Za «Zlato cvetlico* je bil izžreban listek serije C štev. 30505, ki ga je kupila Zofija Strain iz Trsta, Ul. Rossi štev. 24, «Srebrno cvetlico* pa je dobila Ne-lida Cragnas iz Ahtena (Videm), Ul. Subit 94. Izžrebali so še 20 drugih vstopnic. Lastniki prvih 10 vstopni ’ prejmejo zavoj z vrtnim orodjem, lastniki naslednjih 10 vstopnic pa knjige o cvetličarstvu. Dobitniki prve skupine so: Maria Grazia Ba-terra, Trst, Ul. Castagneto 47, Fran-cesca Avon, Trst, Ul. Giacinti 10, Norma Busetto, Padova, Ul. Cave 80, Alma Delise, Trst, Ul. Donatello 13, Aliče Zetto. Trst, Ul. Castagneto, Antonio Balzini, Trst, Ul. Scussa 5, Bianca Tanino, Casanova di Martignacco, Videm Rudo Ku har, Ljubljana, Jamova L Stelio Rebula, Trst, Ul. Genova 11, Mar-cello Radogna, Mansalle (Varese). Dobitniki druge skupine pa so: Con-cetta Flaminio, Trsi, Androna Co-lombo 1. Sergio Angelini, Trst, Ul. D’Alviano 37, Maria Princi, Gorica, Ul. Tre Buchi 2, Anastasio Farma-chidis, Trst, U. Artemidoro 10. Gio-vanna Koler, Bočen, Francesco Mini, Rim, Maria Foladore, Režija (Videm), Pina Di Samo, Palmanova, Marinka Sardi, Trst, Grljan 372, V razstavišču Pro Loco v goriš ki pasaži z uspehom razstavlja, svoja olja naš tržaški rojak Silvester Godina iz Skednja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE MLADENIČ Z VRHA JE PADEL Z LESTVE Pri napeljavi telefona se je ponesrečil Pod težo zaboju si je zlomil prst brili vrsto upravnih in drugih sklepov. V kratkem bodo začeli s kampanjo za nove člane za 1969 in za kreditno službo AK pri nakupu avtomobilov. Kampanjo bodo podkrepili tudi z lepaki, tako v Gorici kot po drugih občinah na Goriškem. Kar se nagradnega natečaja za nove člane tiče bodo za prihodnje leto določili ne samo eno večjo nagrado (fiat 500 lani) ampak raje več manjših in koristnih nagrad kot avtoradio, aparat za zvočne trakove itd. Ob tej priliki so proučili tudi delovanje jjodružnice v Gradežu, ki | je po svoji ustanovitvi letos juni- j ja pridobila že kakih 100 novih j članov. Zato so začeli proučevati i tudi možnost, da bi tako podruž- ' nico odprli tudi v Krminu. Stavka državnih nameščencev je na Goriškem uspela Ob včerajšnji vsedržavni splošni stavki državnih nameščencev so v mnogih uradih v Gorici stavkali nameščenci skoraj v celoti. Za primer naj navedemo civilni tehnični urad, kjer se ni javilo na delo nad 90 odst. uslužbencev. Na železniški postaji v Goric; ni vozil do sinoči ob 21. uri noben vlak niti proti Trstu. Vidmu ali Gorici. Telefonsko in drugo nujno službo so opravljali vojaki. Tudi na osnovnih šolah je bila stavka skoraj stoodstotna. V Gorici sta se javila na delo v mestu samo dva učitelja, v ronskem okrožju pa samo eden. Tudi starši so bili že prejšnji dan obveščeni o stavki in niso poslali svojih otrok v šolo. Na splošno je stavka potekala mir no brez kakršnih koli neredov. KLUB »SIMON GREGORČIČ* Gorica vabi na kulturni večer ki bo v petek 22. novembra na Verdijevem korzu 13 ob 20.30 in ki bo posvečen letošnji sezoni Slovenskega gledališča v Trstu. Govorila bosta ravnatelj gledališča FILIBERT BENEDE-TIC, in umetniški vodja prof. JOSIP TAVČAR. Recitiral bo prvak Ljubljanske drame STANE SEVER. Ob tej priliki bo v klubskih prostorih odprta razstava go-riškega slikarja ANDREJA KOSIČA. Darovi in prispevki Včeraj dopoldne se je na delu v Gorici ponesrečil 16-letni elektri-čarski vajenec Silvan Florenin z Vrha, ki sedaj živi v Gabrjah št. 18. Fant, ki je zaposlen pri gori-škem podjetju Stanislav Koren, je pri svojem delu zlezel na lestev, ki pa je spodrsnila, da je izgubil ravnotežje in padel. Odpeljali so ga v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom levega komolca ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Za 15 dni so pridržali na zdravljenju 25-letnega Oliviera B'eresina iz Moše. Ugotovili so mu zlom na nogah. Feresin, ki je zaposlen pri goriškem telefonskem podjetju SIP, je opravljal včeraj nekaj predpoldne dela pri telefonski napeljavi v podjetju Deliče; pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 5 metrov z lestve. V žganjarskem podjetju Candoli-ni v Gorici Ul. Fatebenefratelli, se je včeraj zjutraj ponesrečil pri delu 20-letni Claudio Sari iz Ul. Ge-nina 14. Ko je na dvorišču tovarne razkladal tovor steklenic, je podložil roko pod zaboj, ter se poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom sredinca na desni roki ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Nagrade za razstavo planinskih posnetkov Z razdelitvijo nagrad zmagovalcem so te oni zaključili nagradni natečaj za pianiaske foto posnetke in diapozitive, ki ga je organizirala goriška sekcija CAI. Svoja dela je razstavilo 188 planinskih foto amaterjev in sicer 748 posnetkov. Prvo nagrado, zgodovinski pečat Gorice, je prejel Danilo Degasperi iz Bočna. Poleg te so dodelili še 11 drugih nagrad in med nagrajenci jih je več iz Trsta, tudi za uspele kraške motive. Posebne nagrade so dodelili za najboljše diapozitive na temo «Od prve do šeste stopnje* in med nagrajenci je tudi Goričan Eugenio Turus. To je že tretja tovrstna razstava, ki jo nameravajo za prihodnje leto razširiti na še večje področje. Za krvno banko v Gorici v počastitev spomina dr. Zaneia je daroval Mario Vinci 5.000 lir. V počastitev spomina inž. Visintina je daroval prof. Carrara 5.000 lir. Gorivu CORSO. 17.00: «Romeo e Giuliettau, O. Husey in O. VVhiting. Italijanski film v barvah. VERDI. 17.00: «Corpo a corpo», S. Cascina In L. Ventura. Italijanski čmobeh film. MODERNISSIMO. 16.15,19,22: «Vin-citoti e vinti», B. Lancaster in M. Schell. Ameriški črnobeli film. VITTOR1A. 18.15: «11 maschio e la femminan, J. Loan in G. Goya. Francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Autocolonna rossan, J. Cohandlmr in A. Ni-col. Ameriški črnobeli film. Tržič AZZURRO. 17.30: ((Luaoa, la figlia della foresta vergine-i, G. Saxon in M. Chen. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «11 camevale del ladri», St. Boyd in G. Ralli. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Bambi» — Walt Disneyjeva barvna slikanica. — Dodatek slikanica «11 cavallo Indiano*, v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italija 244 — tel. 35-38. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicoloi) dr. Olivetti — Ul, 1. magglo 94 — tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna «AU’An-gelo» S. Olivetti— Ul. Roma 22 — tel 77019. ■IM MLADINSKO PRVENSTVO Prenovljena ekipa Gaje premagala Arsenale z 2:1 Strelca za moštvo Gaje sla bila Gojča in Kralj P. GAJA — ARSENALE 2:1 (2:0) Gaja: Grgič S., Marc D.. Metlika D.. Gojča O., Kralj M., Stran-ščak R.. Grgič D, Vrše R, Kralj P.. Rismondo B., Grgič B. Arsenale: Farra, Coloimbin, Simonovičih, Tron, Rubino, Piudoz-zi, Laska, Rovina, Guerccio, Do-dich, Gabrieli!. Strelci: p. p. v 6' Gojča, v 28' Kralj P ; d. p. v 10' Dodič. Koti: 4:0 za Gajo. V 30’ d. p. je sodnik zaradi grobe Igre izključil člana Arsenala Guercla. Enajsterica Gaje nastopa v letošnjem mladinskem nogometnem prvenstvu z zelo spremenljivo srečo. Zmaga se ji nasmehne bolj poredko, porazov pa je precej več in to tudi dokaj visokih. Nedeljsko kolo pa je bilo enajsterici iz Padrlč in Gropade vendarle naklonjeno. Zdi se. da prinaša mladim igralcem Gaje srečo prav nabrežinsko igrišče. V nedeljski tekmi proti Arsenalu so namreč prišli do zmage zopet prav na nabrežinskem pravokotniku. Zmaga je za Gajo vsekakor v tem trenutku izredno važna. Enajsterica je zlasti v dveh poslednjih srečanjih doživela obakrat katastrofalen ' poraz 'in je tako nujno potrebovala uspeh, ki bj jj. povrnil samozaupanje in moralno moč. In do tega uspeha je prišla prav v srečanju z Arsenalom. Za to tekmo se je ekipa taktično skrbno pripravila. Trener Gaje je za to srečanje povsem spremenil postavo svojega moštva. Obrambno vrsto je ojačil z Gojčo in Stran-ščkom. Ta dva sta tako sestavljala z zelo zanesljivim Kraljem M. izredno uspešno obrambno ekipo. Zelo pa je bil supešen tudi poseg v napadalno vrsto, katero Je trener tudi temeljito preuredil, S temi spremembami je moštvo zaigralo vse drugače, kot v prejšnjih tekmah. Pokazalo je mnogo bolj urejeno in smiselno igro, predvsem pa bolj prodorne in nevarne napadalne akcije, ki so tudi obrodile dva gola in prinesle tako Gaji dragoceno zmago. SEJEMSKI POKAL Danes Bologna-Beograd BOLOGNA. 19. — Danes je prispela v Bologno ekipa OFK Beograd, ki se bo v povratni tekmi drugega kola tekmovanja za pokal sejemskih mest pomerilaz Bologno. V prvi tekmi v Beogradu so zmagali Jugoslovani z golom, ki ga je dosegel Santrač. Trener Beograjčanov je napovedal, da bo tudi v Bologni nastopilo danes ob 14. uri njegovo moštvo z enako postavo, kot v Beogradu. Postavi obeh ekip bosta namreč naslednji: Bologna: Vavassori; Roversi, Ar-dizzon; Cresci. Janich, Gregori; Pace, Bulgarelli, Muiesan, Turra, Pascutti. OFK Beograd: Djordjevič; Vuka-sinovič, Jokič; Sredkovič, Mesano-vič, Stepanovič; Turudija. Maravič, Santrač, šekularac, Matkovič. V okviru istega tekmovanja bo Fiorentlna nastopila proti enajsterici Rostocka, Napoll pa prot Leedsu. St. Moritz želi zimske olimp. igre ST. MORITZ, 19. — Znano švicarsko zimsko turistično središče St. Moritz je predložilo svojo kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976. Doslej so bile te igre že dvakrat v tem kraju: leta 1928 in 1948. Zanje pa se potegujeta še Denver (ZDA) in Vancouver (Kanada). TENIS POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA NARASCAJNISKA LIGA Anglija izločena LONDON, 19. — V tekmovanju za pokal švedskega -kralja je danes pripravila teniška reprezentanca Danske dokajšnje presenečenje. Po drugem dnevu namreč vodi proti Angliji s 3:0. S -tem izidom je že izločila iz tega tekmovanja Anglijo, ki je bila doslej štirikrat zmagovalec. AUSTINA RIM, 19. — Zvezni svet FIDAL (italijanska atletska zveza) je z obžalovanjem sprejel ostavko na položaj tehničnega vodje italijanske reprezentance dr. Giorgia Oberwe-gerja. Tržačan, ki se je 28 let posvetil tej nalogi in je v največji meri pripomogel k dvigu tehnične italijanske atletike, se je odpovedal tej nalogi, ker ima preveč opravka s službo tehničnega direktorja osrednje športne šole. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMf lunin mn ODBOJKA MOŠKA B LIGA Izredna igra Bora premalo za zmago Borovci so proti lanskemu prvaku pokazali doslej najboljšo igro V prvem zunanjem nastopu ekipa Bora slavila zmago Šport na TV Danes ob 22. uri bodo po prvem sporedu italijanske televizije prenašali registrirani prenos nogometne tekme Anderlecht — Manchester United. Tekma, ki se bo v Bruslju začela že ob 19.15, bo veljala za pokal evropskih prvakov. Nedeljska nogometna tekma med Primorjem in Primorcem .je prinesla presenetljiv neodločen izid 1:1. če bi pa Trebenci po vodstvu z 1:0 ne igrali tako «odprto», bi bilo morda presenečenje še večje... MAZZONI (PARMA) — BOR 0:3 (3:15, 13:15, 12:15) MAZZONI: Piazza E., Robaglia, Bocchini, Barilli, Piazza C., Varolli, Miglietta, Ugolotti, Franzosi. BOR: Jurkič, Uršič, Plesničar, Vodopivec, Starc, Mijot, Fučka, Veljak. SODNIK: Fibbia. Po odlični igri Bora v prvih dveh in zadnjem setu srečanja s Pagni-nom iz Padove je marsikateri navijač skrivaj upal, da bodo borovci prinesli obe točki tudi iz Parme, kjer pa je bil nasprotnik izredno močan. Lani se je potegoval za vstop v prvo ligo. ki mu je ušla je za las. Plavi pa so presegli vsa pričakovanja: Mazzonija so odpravili gladko s 3:0 in zadnja dva seta odločno preslabo kažeta premoč in kakovost igre Tržačanov. Borovci so prispeli na igrišče skoraj naravnost z vlaka. Domačini so jih zato verjetno spočetka nekoliko podcenjevali in to je bilo zanje usodno. Čeprav plavi niso pokazali vsega, kar znajo, so vendar nasprotnika v prvem setu presenetili in ga naravnost zmleli. Gostje so izkoristili dejstvo, da domačinom blok ni šel od rok in so pošiljali čez mrežo prave bombe. V drugem setu so domačini stisnili zobe in so povedli že z 10:5, toda plavi se niso vdali. Napeli so vse sile, dohiteli nasprotnika, povedli in osvojili set. To je bilo za domačine preveč. Vodstva gostov z 2:0 po prvih dveh setih nikakor niso pričakovali. Lotila se jih je živčnost, ki je prišla do izraza zlasti v tretjem setu. Kljub temu, da je sodnik očitno navijal za njih so se začeli prepirati z njim, medtem ko so borovci igrali mirno in niti ne z vso močjo. Toda tudi «tričetrtinska» igra jim je zadostovala za osvojitev še tretjega seta in s tem zmage. Svoje prvo gostovanje izven Trsta je tako Bor zaključil nadvse uspešno. Ker so v soboto tržaški gasilci doživeli poraz s 3:2 v tekmi s Ce-lano, so se borovci postavili med kandidate za osvojitev prvega mesta lestvice. To pa jim bo uspelo le v primeru, če bodo v soboto premagali tudi Minellija, ki je doslej še edina nepremagana šesterka te drugoligaške skupine. telovadna zveza ji je namreč ponudila mesto inštruktorice svoje ženske telovadne reprezentance. Po nepotrjenih vesteh je časlavska ponudbo sprejela in se bo v kratkem vrnila v Italijo, kjer bo prevzela novo službo. Časlavska v Italiji? Vse kaže, da se bo Vera časlavska preselila v Italijo. Italijanska Jesenice izločene Na Jesenicah je v povratnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov celovški KAC pred 6.000 gledalci premagal Jesenice s 6:3 (1:0, 3:3, 1:0) in je s tem slovensko ekipo izločil iz tega tekmovanja. BOR — RICREATORI 35:46 (13:25) Bor: Barazutti, Deško 2, Ljubič 4, Bogateč, Širca 2, Pertot 2, Hrvatič V. 7, Hrvatič S. 18. Ricreatori: Schneider 10. Scapiz-zi 8, Sponza 5, Cattarini 2, Ferrini 11, Barbo 0, Oevltor 6. Rumor 4, Pastrovlccio, Di Cosimo. Kazenski meti: Bor — 11:16, Ricreatori — 8:18. Sodnika: Mogorovioh. Sulligol. Pet osebnih napak: Pertot (Bor) v 26' d. p. Borovi najmlajši Igralci so zaigrali zelo lepo, kljub temu pa so morali zapustiti igrišče poraženi. Za plave je bil usoden začetek prvega polčasa, ko je uspelo izsiliti nasprotniku deset točk naskoka, ki ' ga je nato bolj ali manj obdržal skozi ves prvi polčas do počitka. Morda je na Borove naraščajnike v teh začetnih minutah vplivalo dejstvo, da so nastopali proti lanske-imu prvaku te lige in so imeli torej nekoliko treme. Res pa je, da so imeli v vsej tekmi tudi zvrhano mero smole, zlasti v prvem polčasu, ko žoga kljub številnim metom ni in ni hotela skozi obroč. Kljub porazu pa je treba priznati, da so vsi igralci zaigrali tako, kot jih še nismo videli. Brata Hrvatič sta uspešno lovila odbite žoge. Ljubič in Širca sta ves čas preprečevala nasprotniku, da bi neovirano prehajal v protinapad. Pertot pa se je kljub poškodovani nogi srčno boril v obrambi, v napadu pa ni imel posebne sreče. Ekipo Ricreatori sestavljajo i-gralci, ki dobro obvladajo košarkarsko tehniko, žogo vodijo zelo zanesljivo tako z levo, kot desno roko. Med njimi pa se je najbolj Izkazal Schneider. Bor je v začetku poslal na igrišče postavo Hrvatič S. in V., Ljubič, Deško, Pertot. Ricreatori je pritisnil že v začetnih minutah in je povedel takoj s 14:4. Pri tem iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiHiiim AVTOMOBILIZEM Maratonska vožnja od Londona do Sydneya Udeleženci prve maratonske avtomobilske dirke na progi London -Sydney bodo morali prevoziti 16.100 km dolgo pot, ki jih bo vodila skozi devet držav. Iz Anglije bodo tekmovalci krenili skozi Francijo v I-taiijo, kjer bo v Turinu kontrolno mesto. Pot bo nato vodila skozi Milan, Brescio, Verono, Benetke do Trsta, kjer bodo prestopili mejo in vozili skozi Jugoslavijo, Bolgarijo, Turčijo, Perzijo, Pakistan, Indijo do Avstralije. V Indiji bodo v Bombayu avtomobile naložili na ladjo in jih prepeljali do Pertha. Do cilja vSydneyu bo treba nato opraviti še 5.600 km poti, ki bo najtežja. Tekmovalci bodo morali namreč prevoziti puščavo Nullabor, kjer je često vročina do 50 stopinj nad ničlo. Dirka se bo začela 24. t. m. in bo trajala do 17. decembra, to je 23 dni. Potekala bo pod pokroviteljstvom dveh časopisov: londonskega Daily Expressa in avstralskega Sydney Daily Telegrapha. Udeleženci bodo morali dnevno prevoziti poprečno 700 km poti. Za tekmovanje se je prijavilo 100 tekmovalcev iz petnajstih držav. Dirke se bodo udeležili s štirimi •posadkami tudi Sovjeti. Moštvo Sovjetske zveze bo vodil Aleksander Ipateniko, ki se je v preteklosti proslavil kot tankist... Za dirko so prijavili tudi avto znamke Bentley, ki so ga izdelali že leta 1930. Z njim bo tekmoval stanju izida je vstopil na igrišče Širca. Menjava je uspela, posebno v napadu, toda izid polčasa se je kljub naporom plavih ustavil pri stanju 25:13 za moštvo Ricreatori. V drugem delu igre so se plavi potrudili še bolj in v 15’ so se res nevarno približali nasprotniku In sicer na razliko dveh samih točk: 29:27. Toda v ta «lov» so borovci vložili preveč truda in zajela jih je utrujenost. Začeli so popuščati, posebno Pertot, kateremu se precej pozna, da ni treniral. Treba bi bilo opraviti nekaj menjav, vendar trener ni imel na razpolago rezervnih igralcev in tako je zmaga ostala v rokah ekipe Ricreatori z izidom 46:35, ki pa nikakor ne odraža pravilno dogodkov na igrišču. Bor bi vsekakor zaslužil precej tesneje izražen poraz. — jan — OBVESTILO ŠD Breg obvešča nogometaše prvega moštva, da bo zaradi neuporabnega igrišča danes odpadla trening tekma pri Sv. Ivanu. Zato bo v sredo običajni trening v Bo- Borovi naraščajniki so se v začetnih minutah preveč ustrašili lan-Ijuncu. skega prvaka Ricreatori, kar jih je stalo zmago iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiOiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiH Planiška velikanka dograjena V preteklem tednu je novo 160-metrsko skakalnico pregledala komisija mednarodne smučarske zveze LJUBLJANA, 19. — V soboto in nedeljo je posebna komisija mednarodne smučarske zveze (FIS) pregledala novo velikansko skakalnico v Planici,, ki so jo dogradili letos. Komisijo so sestavljali za-hodnonemški strokovnjak za gradnjo skakalnic ing. Heinj Klopfer iz Oberstdorfa, s tajnikom mednarodne komisije za smučarske skoke Avstrijcem Emmerichom Pepeuni-gom iz Innsbrucka in podpredsednikom mednarodne podkomisije za smučarske skoke Švicarjem Hansom Fuchsom. Odbor za skoke pri FIS in odbor KOP (Kulm — Oberstdorf — Planica) sta sicer ob nadzorstvu ing. Klopferja opravila strokovni pregled že pred časom in izvedenci so že tedaj ugotovili, da je velikanka povsem usposobljena za smučarske skoke. Medtem pa so se po svetu razširile vesti, da skakalnica ni zgrajena povsem v skladu z mednarodnimi predpisi, da gra- prvak v bobu Keith Schellenberg de Slovenci napravo, ki bo dopu- s svojim zaviračem Barclayem. Prireditelji so zmagovalcu obljubili za vsako miljo prevožene poti po en funt šterling, torej 10.000 funtov šterlingov. to je 15 milijonov Ur. ščala 180 m dolge skoke itd. Te govorice so prihajale predvsem iz Norveške, kjer. so že tradicionalni nasprotniki planiških skakalnic, čeprav so norveški skakale) na njih fosegli odlične rezultate In vrsto Taka je bila nova planiška mamutska skakalnica, ko jo je prekril prvi sneg svojih državnih rekordov. Vzrok za te govorice je bila delno zavist o-stalih krajev, ki so se zbali planiške konkurence, delno pa tudi skakalnica sama, ki je videti še mnogo večja, kot je v resnici. Skakalnica je v celoti dolga 420 metrov, od tega samo zaletišče 140 m. Visoka je od izteka do mostu 121 m, do vrha zaletišča pa 186 m. če se skakalec požene s te skakalnice je to približno tako, kot če bi se na primer spustil na zaletišče v Sv. Križu, v vasi, v iztek pa bi zavozil ob morski obali. Skakalnica je namreč trikrat višja od Ljubljanskega gradu. Kdor bi se namenil peš do vrha te naprave b‘ moral hoditi več kot pol ure. Velikanko so začeli graditi lani 10. julija in so zdaj dokončali že vsa zemeljska dela. Postaviti morajo le še sodniški stolp, ki bo visok 12 metrov. Usposobili pa so že vzpenjačo, ki bo vozila tekmovalce na zaletišče. Ko bo vsa gradnja končana, bodo stali gradbeni stroški okrog 120 milijonov Sdin. Prireditelji pa na tej napravi najbrž ne bodo prirejali le smučarskih poletov, ampak tudi tekmovanje v hitrostnem smučanju LK (leteči kilometer). V ta namen bodo uporabili zaletišče, progo pa bodo speljali in podaljšali namesto preko, mimo mostu. Prvo tekmovanje na velikanki bo od 21. do 23. marca 1969. Prireditelji so povabili tekmovalce iz 13 držav. Možno je, da bo ob tej priliki padel nov svetovni rekord v smučarskih poletih. Kritična točka te skakalnice je pr) 123 metrih, vendar pa se da na njej skočiti tudi okrog 160 metrov daleč, kar bi bil seveda nov svetovni rekord. Sedanji pripada Avstrijcu Bachlerju z značko 154 metrov. Včeraj je prispela, iz Oberstdorfa žalostna vest. Ing. Heini Klopfer, ki je še v nedeljo po naročilu mednarodne smučarske zveze pregledo- val novo planiško letalnico, je u-mrl. V ponedeljek ga je zadela srčna kap. Star je bil komaj 50 let. Proslava 25-letnice (Nadaljevanje s 3. strani) ne borbe, ko so s prvimi partizanskimi edinicami počile prve puške v borbi proti fašistom. Govornik je poudaril, da si je naše ljudstvo priborilo pravico, da ga drugi priznavajo kot enakopravnega člana družbe. Med najvažnejšimi pridobitvami pa je ta, da je naš narod, ki si je sam koval u-sodo, danes nekaj drugega, kot je bil v preteklosti. Sledila je nato recitacija, pri kateri so sodelovali številni člani društva: Oton Župančič: «Domovina je ena» (Ivan Verč), S. Kosovel: «Pesem poniianih» (Neda Mijot), Kajuh: «črni avli» (Lojze Abram), Igo Gruden: «Nočni glasovi» (Milica Kravos), Matej Bor: «Kri v plamenih» (Alenka Kravos), Peter Levec: «Neznani materi» (Mario Šušteršič), I. Minatti: ačez Kra.s» (Lučka Barej), J. Menart: «Padli gverilecs> (Neda Mijot), Kajuh: «Kmetova pesem» (Ivan Verč). I. Minatti: «S poti» (Milica Kravos). O. Župančič: «Ne-spečnosh (Lojze Abram). Kajuh: *Jesenska* * (Lučka Barej), S. Kosovel: «Rdeči atom» (Ivan Verč), Malej Bor: «Domov bom šete (Mario Šušteršič), C. Vinotnik: «Pe-sem svitanice» (Alenka Kravos). Na koncu je zbor «Vesna» zapel še tri pesmi: Simonitiievo «Vstajanje Primorske». Gobčevo «Pesem M. divizije» in «Delavski pozdrav» Pevci so navdušili občinstvo ter so na svlnšno prošnjo izvedb še dve nesmi Predsednik Niko Škamper'e " je zaključil zborovanje s tem. da se je zahvalil vsem sodelavcem in prisotnim za izredno lepo prireditev. TELEFONISTKA INIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll Mehriban se Je zdrznila, kot bi se zbudila. Široko je odprla oči in ga očitajoče pogledala. «Pcjdite,» je tiho rekla. Vztrajal je, očitno se je odločil: «Ob osmih!« «Ne!» «I