158. številka.
Ljubljana, soboto 13. julija.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, izvzemal ponecoljko m dneve po praanioih, ter velja po polti prejeman xa avatro-ogerake dežele ta celo leto 1»; gld., ta pol leta H gl<l., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* poiiljanja na dom sa oelo leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBeo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se račana 10 kr. sa mesec. .10 kr. oa eetrt leta. — Za taje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ačitelje na padskih šolah ir. za dijake velja sniiana cena in sicer   Ca Linbljano .* četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od det.iristopne petit-vrste 6 kr., če so ornanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati.     Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kol mano vej hili š*. 3 „glodališka atolba". Op r a v n i št v d , na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiakami" v Koluianovej hiši.
Češka pasivna politika.
D. V.— V organih dr. Riegerja smo brali v poslednjem času poziv do vseh federalistov v Avstriji, kateri bi se naj zopet enkrat sešli, ter sklenili o bodočem svojem delovanji. Kdo izmej raznolicne opozicije v Avstriji ne čuti žive potrebe, da se združijo dozdaj razkosane moči, ter da se doseže popolno pora-zumljenje ne samo v cilju, ampak tudi v sredstvih, s katerimi se ima določeni cilj doseči. Žalostno, pa resnično je, da opozicija, Il katerej prispadajo Čehi in Moravani, Slovenci, Dalmatinci, in nemški konservativci, sij niti, kar se političnega programa tiče, niti »stran sredstev, jednih in istih mislij. Zato nam vladajoča stranka po pravici oponaša, da zdanja opozicija, bodi si, da v državnem zboru sedi ali se zvunaj njega kuje, nij sposobna za vladanje (regierungsfiihig), ker je samo v negativnem smislu jedina: da bi vrgla vladajočo stranko, a pozitivno bi ne mogla delovati, ker še skupnega programa nema.
češkemu programu podlaga je zgodovinsko ali historično pravo, katerega izvor so fundamentalni članki; ta cilj pa mislijo Čehi doseči potem pasivnosti. Naš slo venski program, zjedinjenje vseh Slovencev v eno administrativno skupino — z j e d i nj e n a Slovenija — protivi se zgodovinskemu pravu, se naslanja na tisto idejo, katera je v na fiem veku najmočnejši faktor v državnem in ljudskem življenji, na idejo narodnosti Fudamentalnim člankom pa bi mi Slovenci, kakor sploh vse južne avstrijske dežele, tudi iz materijalnega obzira nikoli ne mogli pritr diti, ker tako obširna samouprava, kakoršno Čehi za češko kraljestvo zahtevajo, bi nam nakladala ueznosljivih bremen.
Moravani nekako v sredi stoje mej Čehi in Slovenci, naslanjajo se bolj na ua rodno, nego na zgodovinsko pravo, ter so uže davno opustili pasivno politiko, in kukor Slo venci volijo poslance, in jih tudi pošiljajo 1 delu v vse postavodajalne zbore.
Dalmatinci se sklicujejo ua zgodovinsko pravo, vsled katerega zahtevajo združenje Dalmacije s trojedno kraljevino, a oni za ta svoj cilj ne delajo potem pasivnosti, ampak hodijo v deželni in državni zbor.
Konservativni poslanci iz Zgornje Avstrije, Zgornjega štajerskega in Tirolskega imajo pred vsem svoja konservativna načela pred očmi, žele si neko samoupravo dežel, — narodnostnim skupinam niJBO pravi prijatelji — a češkim fundamentalnim Člankom tudi oni ne pritrjujejo. Glede* politične delavnosti nijso složni mej soboj, a večina jo za aktivno postopanje.
Kaka različnost tedaj v cilju in v sredstvih ! Tu zgodovinsko, tam narodno pravo,
tu pasivnost, tam aktivnost! Kako torej zjedi-niti vse te razne faktorje, da bi v državi, v avnem življenji in v vseh političnih vprašanjih ono rolo igrali, katera jim gre, kot večini avstrijskih narodov ? In sme se upati, da se doseže taka jedinost ? Ako se človek na poslednjih petnajst let nazaj ozira, bi res obupaval nad povoljnim uspehom, kajti bilo je v tem času uže mnogo federalističnih shodov v Pragi in na Dunaji, a razbili so se vsi nad češko trmoglavostjo. Češki plemeniti fevdulci, — in le ti so vodili dozdaj češko politiko —
s k e politike in taktike jedini, ostanemo kljubu velicemu številu avstro-slavjanskih narodov slabi in hegemoniji ustavoverne stranke podvrženi. Čehi naj opuste neplodno kujanje, naj stopijo zopet v dejanje in na čelo opozocije in prepri-Čani smo, da s združenimi močmi dosežemo skupni cilj: okrepčanje svojih narodov v narodnem, duševnem in m a te rij al n em obziru.
Najnovejši čin angleške politike v orijentu,
so na tc shodu le prišli z namenom, vse druge za pasivno politiko pridobiti.   Ker je grof I zavzetje otoka Cipra in  defenzivna zveza s
Clam Martinic svojo aristokratično jezo nad državnim zborom 1. 18G3 hotel spuščati za to, da se je ta bil predrznil, njega voliti za pe-rovodjo, izstopil je iz zbora, in postal od tistega časa fanatičen zagovornik pasivnosti. Češki narod je s tem v pest prišel nekim fevdalcem, katerih jeden, znani grof Thun, je bil kot nekdanji absolutistični minister zagrizen protivnik vseh Slovanov in najhujši germanizator.
Ako tedaj g. dr. Ilieger misli sklicati federalistični shod, pozdravljamo gotovo vsi njegovo i iiiii jati \ d z velikim veseljem, kajti skrajni čas je, da se cela opozicija dogovori in zjediui o skupnem bodočem političnem delovanji. Ako nas pa g. dr. Ilieger k shodu zopet le vabi, kot „schlepptrllger" T han-M a rti ni će v in nam druzega ne ve povedati, nego da Čehi še za-naprej ostanejo „pasivni", potem je škoda za pot in čas.
Češka pasivnost je imela nekak pomen in saj nekaj upanja do zmage, dokler nova avstro-ogerska nagodba nij bila gotova in dokler položaj v vnanjdi političnih vprašanjih nij še bil jasen. Na ta dva slučaja je dr. Ilhger vedno kazal, češ, ne moreta se rešiti brez Čehov.
A zmotil se je. Razmere so zdaj saj toliko in na tak čas urejene, da kake velike državne akcije nij pričakovati.
Morda bi bilo diugaee šlo, ko bi bili Čehi Magjare, ki so seveda po srečnem slučaji vse dosegli, ne samo posnemali v pisanih protestih, ampak tudi v drugem delovanji. Magjari so se tačas branili davke plačevati, ker po njihovem mnenji nijso bili postavnim potem raspisani. Čehi so leio za letom svoje papirnate proteste pošiljali državnemu zboru, a s tem je cela opozicija bila pri kraji. Tako pa sivnost lehko prenaša vsaka država in vsaka vlada.
Škodili pa Čehi nijso samo sebi, ampak vsemu avstrijskemu Slavjaustvu Zdrobljeni smo v male oddelke brez posebne veljave, ker nam manjka krepkega jedra čeških narodnih poslancev. Dokler nijsmo vsi saj v glavnih potezah svoje avBtrijsko-slavjan
Turčijo v Aziji, probudil je po vsej Evropi silno iznenađenje in začudenje. Vsi narodje in vsa glasila mu veliko važnost pripisujejo, a o nasledkih različno sodijo.
Bismarkova „Nord. Allg." meni, da z okupacijo Cipra in s pogodbo 4. julija s Turčijo je Anglija roko položila na vse posestvo, kar ga ima Turčija v Male j Aziji, kolikor ga odslej Rusiji ne pri-pada, in se bode odslej menj kakor zaveznica, kakor se lepše glasi to ime, nego kakor upraviteljica in naslednica Anatolije in Armenije postopala.
1'rancozje so tudi kar ostrmeli, ko so slišali, kaj so Angleži na tihem skovali. Njih časniki se različno izražajo, a vsega mnenja še ne povedo. Dobre volje in zadovoljni nijso.
Še menj Italijani. Vladni list „Diritott javlja, da je ta čin Anglije v Italiji mulo prijaznosti vzbudil. Scer pa list končuje svoj članek: „Za zdaj moramo reči, da je vprašanje zarad Cipra novo, stoprav od včeraj nastalo, vprašanje, ki zadeva interese držav ob srednjem morji, katerim državam se bode brez dvombe dalo svobode in časa, premisliti, predno povedo, kaj mislijo o konvenciji turško-augleškej od 4. julija." Torej Italijani na prvi mah kar ne vedo, kaj bi rekli.
Angleži nijso složni. Vladna stranka jo zadovoljna in Reacomstielda hvali, da je pridobil tako važno mesto, i/, katerega si Britanija mora braniti svoj trgovski pot v Indijo. „Times" pravijo, da bodo to osvojenjo Cipra občno zadovoljnost vzbudilo po Angl ji. nDaily Thelegraph" meni, da je ta okupacija inoj-stersko delo dalečvidečega angleškega mini-sterstva. Na ta način je Anglija brez vojske dobila v Aziji večji vpliv. Le libemlne angleške stranke glasiio »Daily NeW8M so ptoti tej okupaciji Cipra, in zveze s Turčijo v Aziji in pravijo, da si s tem Anglija naklada strašno veliko odgovornost na vrat. Angleška vlada je prevzela nalogo, ki bode strašno denarja stala, vedne boje, in nevarnosti rodila, nalogo, kateia šo nikdar v zgodovini nij zadovoljnosti prinesla.
Ruskih glasov v tem hipu še nemarno.
Skoro brez dtombe pa je, da se je vse zgodilo vsled dogovora z rusko vlado. Suvalov in Ileaconfield sta so v trm pogodila bila. Ilusija vpliva na evropski, Anglija na azijatski del Turčije. Slabo za Slovanstvo to valjda ne bode, ker vidimo, da tisti, ki najbolj vpijejo zdaj, nijso prijatelji Slovanstva.
Kar se tiče ustavovernili „naših" avstro nemških listov, ali nijso zadovoljni, ali pa še no vedo, kaj bi rekli. „Deutsche Ztg." se šteje mej prv* in pravi, da ker se Angliji v tej pogodbi znve/uje širno azijsko zemljišče Turčije braniti, izdano ju evropsko turško zemljišče indirektno Rusiji, mula Azija pa preide v gospodstvo Angležev in njih trgovine. — „N. Kr. Pr." v večernem listu od !». t. m. vpraša: „Knkšiui iznenadejanja nam bode kongres še na (bilje prinesel V Moremo se le še temu čuditi, da se je možno sploh še čemu čuditi v tem slavnem poletji." — A oiieijozna stara „rresso" v prvem članku 10. t. ni. piše: „Nij mogočo uže denes izpreinembo stvarij v njih celej raztežnosti premeriti, ki se zdaj vrši v orijentu. Lu jedno su more trditi I gotovostjo: od početka tega stoletja nij se /vršilo nobeno historično dejanje, ki bi se moglo primerjati zdanjomu sklepu mira. ('rez mrtvo truplo Turčije koraka Evropa k orijentu in nova perij od a gos po (Luškega in kulturnega prerojen j a v vzhodu se odpira ..."
Mar nijsmo Slovnnje v Avstriji  od nekdaj uže to prorokovali.   Zakaj se nij poslu Šalo, zakaj nijsmo stopili uže davno z Rusijo v zvezo za to rešenjo stvarij, da bi bile tudi za našo monarhijo bolj ugodne?
Po! i lir ni razgled«
V Ljubljani 12. julija V našej notraujcj politiki je nastala neku tišina. Ministri so so razšli v kopelišča. Le o mobilizaciji ki so vrši, govori svet mnogo, h nam o tem pisati, kakor smo uže povedali, nij dovoljeno.
Piedvčeranjcm smo na tem mestu poročali, da tudi čeMM .Narodni Llstyu so v principu za to, da se snide shod avstrijskih fodorr.listnv. Izostal pak je nam bil stavek, da „N L " terjajo, da je treba O e h o 111 s a 111 i m prej dogO variti se in skleniti, kaj hote za sebe in za Češko, predno druge federaliste vabijo.
###•1*« #*#.•<* nove volitve v sabor bodo lf>. avgusta. Torej ne bode mnogo časa za pripravo.
Mej ngerskimi Srhi se agitira za ne voliti. „Zastava" poroča, da so bode o tem mej srbskimi rodoljubi še lo sklenilo, zato pravi, naj srbski volilei poprej, prodno narodnega sklepa nij, nikomur glasa ne obljubijo. Vimeni«- «f r>.i* v«-.
Na kiuitf»'<:%it se vprašanju o Piili.mu šo vendar nerešeno nekoliko zavlačuje. Zadnji telegram namreč poroča: Cuje se, da je kon gres sklenil, but umsko Vprašanje izročiti komisiji, katera naj gu z večino glasov reši. Vendar javlja oftcijozna pruska „ Provi nzlal« Corr.", da se vsa vprašanja na kongreBU po voljno rešujejo in da bode soboto mir podpisan«
Nekateri so se bali, da bode nenndejimo vprašanje o zasedenjl Cipra kODgTOB razbila; to se nij zgodilo, kar je znamenje, da Rusija nema nič proti vsemu temu. Ros „Pol. Cur." poroča, da je Suvalov uže tri tedne o vsem
podučen bil.
Najnovejši telegram v „Pol. Corr." pravi, da bo neki kongresni krogi Blabovoljni vsled odličnih necih dogodkov zadnjega časa.
„Times" poročajo, da je llismnrk nuglušul nemOgOČnOSt skupnega delovanja za izvršitev kongresnih sklepov, zato naj vsaka velevlast sama gleda, da se ono izvede, kar njo zadeva.
Glede H<»*nr javljajo „Times", da srbski poveljnik na Javorji poroča bclgradskej vladi, da je Osman-paša prišel s svojim generalnim štabom in s 80.000 možmi v Rosno. To so pač menda le želje srbskega poveljnika. Preko Dunaja se namreč poroča narobe: Porta jo naziij vzela ukaz naj v maršira 'JO.000 mož v Bomo. Izpraznjoujo to provincijo se začne od strani Turkov z začetkom prihodnjega tedna Veli paša bode izročil trdnjave Filipovičn.
Narodno  zjedinjenje vseh afffleSMh liberalnih društev je sklenilo, eolo deželo pozvati, naj protestujo zoper aneksijo Cipra n KOper skrivnostni način,  s katerim je an gleška vlada zvezo s Turčijo naredila.
W«Yfl«?0#JM časniki se pehajo /. vspehi zadnjih republikanskih volitev v zbornico. „Tempa" pravi, da te volitve okrepČ.avajo notranji mir. Ronapartisti d dže vlado, da je pritiskala. V tem bo pač bonapartisti bili mojstri.
(Jlede angleškega posedenja turške Malo Azije pravi „R-muhl <|ue frnneaiso", da je Anglija veliko odgovornost na sobo vzela. Po misli tega lista, bi morali francoski zastopniki kongres zapustiti, ako se turško angleška pogodba od 4. junija predloži kongresu, ker se ona tika Egipta in Sirije, o katerih ne govoriti na kongresu, so je prej obetalo Fran
cozom.
Iz Berlina se javlja, da je atentat ar II ii ti ti bil 10 julija na smrt ob ho j on. PosluSal je mirno sodbo pa rekel, da je nedolžen.
Dopisi.
Ix UlllllJlillO 11, julija |Izv. dop. | („Deutsche Kohlon".) „Liib. Zeitung" in „L. Tagblatt" sta poročala, kako velikansko slovesnost je bil Vosteneck priredil zadnjo nedeljo v Litiji peveem lilharmonikarjem. Oba lista pa sta pozabila referirati, kaj so je zgodilo, ko so pevci zvečer prišli na kolodvor v Litiji. No vem ali je bil tisti nemški zastopnik „deutsche Kolilen", ki je kmalu po krške j šolske j slavnosti »Slovenskemu Narodu" pisal znano ošabno nemško pismo zraven ali ne, — škoda pa je če nij bil, kajti tu bi bil „ad oeulos" videl, kaj je „deutsche bildung umi deutecha lntelligenzu«
Komaj so namreč prišli pevci ua kolo dvor v Litiji, kar se začno mej sobo j kregati in to tako škandnlozno, da so drugi ua ko lodvoiu navzoči ljudje kar strmeli. Pridevali BO si take „ljube" priimke, da nam nij mo goč.e vseh ponoviti, ker ne živimo več v Sha-kespearovej dobi. Od Litije počenši so so ti npevci" eelo pot dO Ljubljane vladali na tak
način, da jaz užu nemani rešpekta pred to
„kulturo1'. Desetletne šolarje bi smelo biti sram, ako bi se tako obnašali. Vsled tega prepira je baje nastala v pevskem zboru lil harmoničnem velika racdraiba, in istopilo je baje užo osem pevcev. Več jih šo izstopiti namerava. Torej „Tagblattarji" pometajte pred
svojim pragom.
Iz, NimmIiiJ«- Ni*l4«k 10. julija. [I/v. dop. I V nedeljo popoludne je napravila naša čitalnica prvo svojo besedo z loterijo, godbo in plesom na vrtu pri „Guziju". Reči smemo, da se je veselica vršila povsem dobro, kar vsacega tem več veseli, ker nam jo dež prvo Blavnost o ipretja našo čitalnico tako sitno za-prečil.
Ob 5. url prišel je Sokol s zastavo iz Ljubljane in jo bil od zbranega občinstva navdušeno sprejet. Vrlo naše dekleta pozdravile so ga pred slavolokom, in gospica P. Ker-šič jo v imenu teh ovenčala sokolsko zastavo mej pokanjem možnarjev. Vojaška godba je svirala našo slavuo narodno nesen „Nai>reiu.
Na to je odzdravi jal gospod F. Dreni k, starosta Sokola, v daljšem govoru, kateri je bil z gromovitimi živio-kliei in „dobrodošli* od-zdravljen. Se ve da si naša dekleta nijso dale vzeti priložnosti, da ne bi bile okinčnle So-kolcev tudi s šopki.
Po malem prestanku začne se potem vršiti beseda, Gosp. Adamič je pozdravljal došle goste v imenu čitalnice, ozrl ae malo na zgodovino mladega društva in naznanil, da šteje dozdaj čitalnica 07 pravih in tudi nekaj podpornih ndov, pričakuje pa šo, da jih bode šo mnogo pristopilo, ko uvidijo, da čitalnica pošteno doseza postavljono si nalogo. Mej prestanlri je igrala godba tukajšnjega hrvatskega polka izključljivo le s 1 a v j a n s k e pesni in zvečer Be nij pozabilo napivati na njih zdravje, temveč, ker otidejo šo ta teden na slavjanski jug.
Gospica P. KerSiČ. je deklamovala s prijetnim glasom „Nijscm Talijanka" in bila jo od občinstva gorko pohvaljena. Rurni živio-klici pozdravili so pa trojico, ki je nastopila za tem na oder v narodnoj obleki s pečo, in . ko jo nehala gospa našega spoštovanega g, predsednika deklamovati „Od konca", bili 80 dobroklici tako Živahni, da jo morala še enkrat ponavljati, tO ko za tem nastopijo pevci ljubljanske čitalnico dvakrat, bilo jo priznanje in zadovoljstvo občno. Loterija se je zvršila v lepem redu, in ko so je začelo mračiti, za-vrt il se jo mladi svet na prostem, mej tem, ko je druga gospoda navdušeno popevala narodne popevko in se napitnica vršila za na-pitnlCO, kakor: na našega presvitlega cesarja, na vrle Sokole9 in njih starosto, na slavno znane poveo ljubljansko čitalnice, na našega predsednika itd.
Zalihog, da je moral „Sokol" ob 10 uri uže otiti, ker zabava je bila res živahna. Spomnili smo so le le, da jo treba iti k počitku : nko mežnar zazvonil jo dan", — se ve da malo pozno pa — ker so nam tudi naši stari možu ki polni zadovoljnnsti zagotavljali, da ta-cega veselega dno Še nij videla Šiška, bilo je se ve da vso njih misli, in ker od — veselja ločiti so jo teško.
rr, £»lttt<-rNl44»;t-iB h. julija, jlzv. dopis. I Gospod M. It-iser v Mariboru si pač nij domišljeval, da bode zraven našega velikana Antona Slomfieka imenovan. Denes ga čast doleti, da se njegovo ime zraven imena tega slovenskega putrijotn imenuje. Zaslužil je to mesto pri Slomšekovej slavnosti, in vsak naš človek bode, slišavši ta imenu, kmalu oba spajal in imel prave pojmo o značajih nosi-loljev teh imen. Seveda nekaj bodo razločeval: Slomšeka bodo jemal kot osobo, kot pa-trijota, dobrotnika slovenskega naroda, g. dr. Roiserjcvo ime mu bode bolj indilorctitno,fali celo stranko, katerej ta mož pripada, bode imel pred očrni, če bo to ime slišal.
Slovenci smo mali narod in naša zgodovina je žalostna; v naših deželah bije so boj manjše rase z večjo; za gospodarstvo v tej lopej slovenskoj deželi, svojim I Medom, svojo Solčavo, svojimi gorenjskimi velikani, svojo ljubo Adrijo; za last teh prekrasnih pokrajin na Dravi, Sotli, Savini in Savi gre boj, in po tem krepkem, lepem človeku Gorenjcu, in tem nadarjenem Slovencu sploh gre bitva in vpra-šanie so rešuje: ali bo ta človek nositelj nemške, ali slovanske civilizacijo na tem lepem kosu južne Fvrope, ua slovenskih tleh. — V prejšnjih časih reševal je absolutizem to vprašanji! absolutistično po svojih najvišjih or-
ivinih in to Ae nij bilo tako hinio, akoravno ne je po tem sistemu dosti nemških kolonij postavilo mej Slovence, in tako napotilo nekaj •naše zdajšnje razmerje. Zdaj ne drugače rešuje reč; prej je bil birokratizom sam naš „kultivator*, — zdaj je cela stranka, in ubogi rrevljnrr.ck, kakor bogati rentjo je angažiran v boju te stranko z domačo, in to je hujše, ker boj se bije v vseh razmerjih našega javnega in privatnega življenja.
Mi Slovenci smo z veseljem pozdravljali pričetek ustavnega življenja v Avstriji; naša mladež je bila najti mej prvoborci za svobodo leta 1818, ko se je terjala ustava; bilo je morebiti našemu Proširnu, gledajočemu jasnejšo narodovo bodočnost, to lepše, človeka urednejše državljansko življenje pred očmi. Mislilo se je, zdaj nas no bo več absolutizem nemški uniformiral, zdaj imamo prosto pot, ni pohištvo tako ure liti, da bo komu podobno, zdaj smo prosti državljani in i}. 10 dr lavnih osnovnih postav nam daje zagotovilo, da smemo na domačej Blovanskoj podlagi so raz vijati. Marsikateremu domoljubu je morebiti lepa narodova bodočnost se predstavljala; mislil jo: Nemec v naših deželah so bode na šega jezika učil; naša mladež, ki dalje v šole bojeva, se bodo nemškega oeihi; Nemec bodi kot gost mej našim ljudstvom si prizadeval, gostoljubnost s tem čislati, da bode pomagal delati nn to, da so naš narod slovenski po vzdigne do večjo omike, in složno bodemo vsi brez razločka služili skupnoj domovini, in stranke se bodo le delale tako, da bode jedna konservativna, druga napredna, o glavnoj reči pa: narodova kultura je le mogofia na tleh narodovega jezika, bodemo vsi jedini, ker je to tako jasna reč.
Ustavno življenje nam je doneslo vse drugo. . . . (Tu smo zarad tiskovne svobode morali dopis odstriči. Ur.)
Ie  «!ov«-iiMk4-»fti- l*riuior|» '.). julija.   I Izviren  dopis.|   Bratje slavjanski, brez potnega truda, brez dolgotrajnega pomi sloka, to lebko vidite, kako naj so za naprej imenujejo vsi rodi in rodovi velikanskega debla slavj anskoga!   Za gotovo rečem in trdim, da nam nij treba izmišljevati ali iskati si no vega imena,  s katerim naj bi zvali vse sluv-janske narode. Imamo slavno Ime, katero naj bodo dika in ponos vsakemu Slavjanu. ,..laz B e m   S 1 a v j a n   z   dušo,   s   telo m w : siN srcem in s prstom ti kažo vsenarodni pesnik, katero  naj  bi bilo in katero naj bode v veseloj bodočnosti ogromnega naroda našega vse skupno ime.   Zato nam nij več treba bratov-Hkega boja, krvavo bitve, literararuega klanja glede skupnega imena.   Kako strašna bi bila
Blepota vsakega narodnjaka, ukvarjajoCega se
še dundenes o maloj — sicer prevažnoj stvari; osobito, ko je vsak pametnik prepričan, koliko škode in zopet škode provzroči me j so bojni, bratovski, hišni prepir in nemir, l/da jica bodi tisti, kateremu vid protislavjunske misli po glavi. lino — slavoslnvno ime slavjan s kog a naroda jo bilo v žalostnej prošlosti : starodavno ime jo v rndostnej sedanjosti: prirojeno ime nam  bode v brutovskej bodoč.
nost: — Slovo n ali Slavjan. — To Ime je ime slavoslnvno, starodavno prirojeno imo vsem slavjanskini plemenom. K jo je lepše V kjo slavnejše V kje je veličustuojše ime — Celotno ime od imenovanega imena V Ali more kakšen novotar krusnojšo imenovati vseslav-in n.U i naš narod V Ali mu more dati estetič-nejšo ime od danega mu imena V lu kdo mu
je prikoval in vkoval lepo doneče ime vsesplošno imo ? — Narod sam in naroda proroki slavjanski pesniki so so tako imenovaii in so tako imenujejo. Ko rabijo slavjanski pesniki in drugi vsenarodni možje besedo Slavjan ali Slovan, ali Sloven (to jo vso jedno) navadno mislijo in govore* o vseskupnem narodu slavjanskem. Narod nam tedaj in naroda pesnik si jo vtisnil primerno imo — pravo ime za  pravo moralično bitje — za slavnoslavni rod slavjanski, ta veliki rod velike bodočnosti. To pa rečom zato. ker pri meni velja, da narod in pesnik — pesnik in narod, jo vso eno. Narod čuti s pesnikom in narodni pesnik čuti z narodom. S pričo t'Jga rečem in trdim: — Slavjan! smo bili, Slovjani smo, Slavjani bo-demo  in  Slavjani  bodimo,  bodimo bratje mej soboj, narodu v prid in korist, v prid in korist tudi tujim narodom, ako nam bodo prijazni in prijateljski. Drugače pa spremenimo prijatno obličje v obličje hranilno, bojevalno Složni bodimo v imenu, v besedi in narodnem dejanji« Tako imenujmo se, kakor so imenujo narod in kakor ga imenujejo narodni proroki naši slavjanski pesniki. Oni so čutili potrebo in in nujnost, splošnega  imena za vsa sorodna naša plemena. Zraven tega nas tudi drugi namili u>o „Slovono" imenujejo, ali pa „Slav jane". In staro gasio je, da „inter duo oligi-tur urnim, tertiuin non  datur", Iz splošnega imena izvira samo ob sebi splošni jezik — vseslavjanski literarni jezik, kateri jo tako potreben kakor vseslavjansko ime. — Kateri naj bi bil, leliko ugane vsak punietnomisleči Slavjan. Dudilovič ga je imenoval. — Urez slav-janskega  imena nij   in  je ne bodo narodno omike,  narodno  prosvete, narodno  slogo ali tudi brez narodnoliterarnega jezika nij in jo no hode velike narodne omike, narodno sloge. Imo jo skleneno z jezikom in jivik jo skle-non 7. Imenom.  Za prvo je treba najprej in najprvo skrbeti, drugo nastane samo ob sebi. Ako so vso to mišljenje izvrši,  izvršil so je — saj deloma — slavjanski ideal.
bito, a blizu lužo krvi. Sjdi se, da se je le obstrelil, a potem dalje vlekel, in v vodo vrgel.
— (V Zagrebu izhajajoča ,,Kroa-tisehe Post") prinaša v sredo 10. t. m. uže IV. članek iz Maribora o Slomšekovej prepovedanej svečanosti. Zdibog;, ila iz dobrih tam povedanih političnih refleksij mi v svo-jej „tiskovnoj svobodi'' ne smemo ničesa ponatisniti.
— (Nov veliki zvon) 50 centov težak so dobili v Semiču. „S1." se piše, da je vse strmelo nad takim glasom, to je bobnenje, kakor ga nij od Ljubljane do Karlovca. Zvon je res krasen, nič manj po glasu, kakor po vnanjej obliki, in je mojstru llil/.orju iz Dunajskega Novega mesta na vso čast. Torej zopet 11 ti zor. Naj naši obrtniki iz tega uč:o se, da jo dobro z narodom hoditi, ne pa proti narodu.
Telegram ,,Slovenskemu Narodu".
Maribor 1 1. julija. Deželno natnest-nišivo je z razsodbo od <>. t. m. vroSend il, t. m. od mestnega župana dr. Reiscrja zarad Slomšckove slovesnosti ukazano ustav« ljenje delovanja tukajšnje čitalnice in tudi propoved občnega zbora odbora za Slom-Sekov spomenik — ovrglo.
Razno vesti,
* (Proti socijalistom.) Na Dimaji jo bil pred porotniki 0. t. m. na jedno leto teške ječe obsojen urednik socijalno demokratičnega časnika »Socialist* zarad kaljenja javnega miru.
(RaZBUtO mesto.) [i /.alatno na Krdeljskem se poroča, da je strahovit vihar 8, t. m. podrl skoraj polovico imenovanega mesta, ter razsul cerkve iu poslopja.
'/.» iui mi «4»
jo v  ilfii.išiiiij  itevilki naHfjr.-i časopisa objavljeno
naraauilo sredo Samuela iiorkncbor-ja »onr. v Hamburgu. Ta bila Hi Jo » tvojim promptnfu in tajnim izplućovaiijcm  tu  in  v okolici <lold joiuli sv.a i iko
dobro Imo pridobila, da vsaoega ule na ton mestu
i m njen don.'iAnji insiM-.it opnf.mujeann.
Domače stvari«
— („Slovenski Narod") je bil včeraj Kouli<Ni-iran zarad „poslanoga" na predzadnjoj strani tiskanega pisma gospe Koglove o omiki neeih Nemcev.
— (S e k c i j s k i svetovalec, naš rojak Ž ve gol j), ki jo zdaj kot avstrijsk pod« zastopnik v Perlinn na kongresu, imenuje se mej onimi, kateri utegnejo ministorstvo prevzeti. On bi bil trgovinski minister. Da bi le istina bila.
— (Iz Kranja) so nam piše: Profesorja Tomaž iu Ivan Zupan sta izgubila ii. t. in. svojega 83 let starega očeta Matija Zupana. Preživel je ranjki svojo za 'jo let mlajšo ženo Marijo (umrlo 1 858. leta) tudi za 20 let. Naj bodo pokojni gorenjski poštenjak prijateljem in znancem priporočen v pobožen spomin.
— (Ljubljanski magistrat) je v prvem polletji 1878 kaznoval s8 voznikov zarad hitre vožnje ali popuščenja voz brez varna; ;JJ strank zarad prezgodnjega izvažanja gnoja iu osnaženja ulic, lOfijakerjev; policaji bo pri« jeli 7 11 ljudij, mej temi jih jo bilo 2(17 sod-niji iziočenih, 301 po šubu odgnanih, 17:5 po« lieijsko kaznovanih.
— (Izginil) je logar Jakob SuStorSifi iz Vrda pri Vrhniki 28. m. m., in se sumi, da so jo sam umoril, da si nijso Še njego vega trupla našli. Njegovo puško so v gozdu našli ua tleh, eno cev izstreljeno, drugo ua
<><ist ranim
t>i*os£ iio/.u, ponolnon k>i'osB bo**
kurja očesa
iu BBU i*ii^*4'«-n»* uoli i«>r««, tako tla so (Milem
več ne laraičajo.  — Ostanem le iirkoiiuo ''"'.I
v hotelu pri „Sloim'\
n zdravim od 10. uri' dopolnilno do 5, ure popolnim).   Ako ho ioll, pridom tudi na ilom.
Aleksander Wre%t/iid*
Kalil lilia.
s tom Isrekam Vam ivojo najtoplejlo zalivalo,
ker Hto mi tako iprotno moja Vo8 tel Btaro kurja ofioia odstranili.
V (i orlol, 19. aprila 1878.
ITroforjor čir. ZTc.-j. rr^irporti, ('Jlii   i) o. kr. direktor gluanasljo.
	zmr Komi	
SO inro	ia i>ri>ttttj(thiii<> im'Mf*»<</''	blagd pod dobrimi
pogoji.	Ponudba * potrobnlml	spričevali naj m«
poidejo	.#.   vfi»«fif-if  r Novo	rii.s-   pri  /udi/,n <lt)
13. t.	m.	(S108—8)
Wir *■ ■ ii i > t ilili 'li ils lir-s te s umi Pri'isvviirilidsli'M
■trv ti "i tlt .
Dio Rp^miiniliitel, NVaceiideokou (PlacIicn), Bclleinlascn, follslode
dur u. k
I .ll.nk
von M. J. Elsinger & Sohne
in WIon, Nonh.iu, Zidlergasie 2,
l.lrir Ki
tlet I iiir.
. mid k. K11 c i;in i mi s tr i m iiis. Si TVtuj. nrlri  Muniniilllttitanstaltrn rtv   rti .
1
(196—19)
Uuarll ▼ rjubljaiil.
5. julija: Joseta Pogibn, hči delavca, -l m., Flo-ryanove ulicu št. 20, vsled atrofijo.
H. julija: Baltazar Zarigcllini, v prisilnoj delavnici, 4-2 1., tpopltlia cerebri. — Urša Mertiin, vdova, od V, ii M, I., povožena na kolodvoru od btt»-vlaUa. — Jaio-tlav Mačak, sin <•. kr. geometra, B m. 1 dan, v dijaških ulicah št. 2, valod krči v grlu.
H. juliju: Johana Podkrajsek, hči mestnega fko-noiiia, 40 I., v kolizejskili ulieali »t. 24,  rskid vno-
tice možjan. — Pavlina Loiar, hči delavca, 6 m., na žabjaku it. .r>, vsled popolnega oslabljenja.
9 julija: Alojzi) Fiatič, učiteljski kandidat v II. letu', 18 I. B m., na žitnom Ogu % vsled pljučnega odkrvavljenja.
V dezelnej bolnici.
21. junija: Frančiška Zdravič, lici goStača, 5 1., vsled piinviioinoinje.
2.'). junija: Johana Ločnikur, /.ona delavca, 40 1, na srčnoj hibi, _
25. junija: Martin ŠtefanČič, delavec, 31 L na tuberkulozi. — Franc Vejevec, otrok delavca, 7 m., na pljučnej vnetici.
26. junija: Marjeta Franovič, gostačka, 56 1., na trganji po udih.
27. junija: Urša Kaufaian, ž-na čuvaja, 53 1, na pljučnej tuberkulozi.
20. junija: Bi-rnard Dolence, posestnik, 73 1., na pljučnej vnetici.
30 junija: Marija Krištof, vdova tlelavca, 61 I., na pljučnej tuberkulozi.
Tujci.
It), (lilija:
Evropa t  Pfoifer iz Celja. — Stoyer iz Trsta. — Lončarič iz Selc.
Prt ntlonnt Mollo iz Kranja. — Klncr II Dunaja. — Sclivvac iliolor iz Gorico. — Pleiweiss iz Dunaja. — Bcrthold iz Trsta. — Janer iz Gradca. — Latlatiittor iz Domžal. — Strohl iz Brna.
Pri iNMilol t VVtiill iz  Dunaja. — Klemonsietvicz iz Gradca, iz Kočevja. — pl. 1'ilm ky la Dunaja. — Mittorer iz Gradca. Vrhniko. — Eisnor i/. Dunaja.
Pri bavarskim tlvoiu:   dr. Vcsselv iz Ljubljano, kova. — Orenčič iz Zagreba.
Oberinan — Globočnik iz
— Volker iz Kru-
■.olerijiiie
G rad c i f>. julija:
srečke.
71. 88. f»8.
54. .'^3.
t. m.
se bodo na dvorišči v hotelu -Stadt
1   oohido. tU.
\Yien" prodajale uže
rabljene postelje, omare itd.,
in T Bredo, 17. t, m. se bodo na dvorišči nekdanje gostilne „zur Schnalle" deli podrene hiše, kakor:
vrata, okna itd.,
na javnej dražbi prodajale.
Tričetek vselej ob !>. uri dopoludne.
(2ir)) Kranjsko stavbeno društvo.
& o M c ?>, m — £j t»j M
k« EEElFil
p. te
I I
T* B
t* ._. B «
•    N< CU
O
5 o.
a* o
w <
m s kB. S S* o s o
i i«,
~ o E ?r < a
POP
a B e
S™' v?
ti
£L E. tf
O to R> .   94 3q
d m.
P B
o P
■H
a x s "g
„12 Si; s
Bo < ti. C >a B
hI«
(č'O.B
< B'j3: b <» S.    ?r 2 -S    5..» N
k*
I«
_ ei v<5.g '± pt »•
r. 1
N S; •
9 2
Glavni dobitek ev. 450.(100 mark.
Naznanilo
sreče.
Dobitku garantira
država. Prvo vzdiganje:
18. i 18. julija.
Vabilo na udeležitev «1 o h i i ii i Ii m a ii c
velike, od deželne vlade gnrantovnne denarne loterije, v katerej ae mera nad
8 milijonov 800.000 mark
ffOtOVO dobili.
Dobitki to »godne denarne loterijo, katera ima po načrtu le 80.000 lozov, so sledeči:
1 dobitek			I0S od 3000 mark		
ev.	450.000	mark	213		aotm mark
speč.	'100.000	mark	1		1400 mark
1 od	1 ."»«».11110	mark	523		1000 mark
1 „	80.000	mark	81H		500 mark
1 „	(iO.000	mark	1000		ItOO mark
3 n	40.000	mark	75		240 mark
3 n	:;n.om>	mark	B5		200 mark
1 n	25.000	mark	50		100 mark
r> n	20.000	mark	27H0O		142 mark
Vi n	lft.OOO	mark	2<IOO		122 mark
1 n	12.000	mark	60	n	120 mark
i** n	10.000	mark	2f>	n	100 mark
1 «	S.tKIO	mark	400O		!)4 mark
4 n	0.000	mark	50		70 mark
ca ■	r>.ooo	mark	2IHI0		60 mark
5 .	4.000	mark	21MIO	n	88 mark
kateri se bodo		v malo	mosecib		V 6 oddelkih
gotovo odločili.
Prvo vzdiganje dobitkov jo uruduo na
dne 18. in 19. julija t. 1.
nastavljeno, ter stano
cel originalni loz le 9 gld. 30 kr. a. v., pol original, loza le 4 gld. GT> kr. a. v., četrt original, loza le 2 gld. '63 kr. a. v., ter te od države garuntovane originalne leze (no prepovedane promeae) proti Iran kova noj poslutvi svoto tudi v iiajmldaljenejso kraje razpošiljam.
Vsak udeleženec dobi zraven originalnega lota tudi originalni firtel t državnim grbom
zastonj, ter ho mu takoj po vzdigovanp dobitkov nezalilevaiio pošlje uradni listek vzdig-lu'inb številk.
Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov
izi>\iuj<»i direktno jaz fnteresmtotn z najbolj utro'jo /ujim.stjo.
Naročila itvreiijtjo .s,  najlagjji po poitnttn povzetji,
jlJ&  Naj ■•< i,daj naročila :"i<j>,i<>poiJjq}o m*
Samuel Heckscher senr.,
Uan<iuior und Weoheel*Coroptoir
in lluiiiburg. (213—2)
IzdateJj in urednik Joaip Jurčič.
it #C
i Willielmovega
^ antiartritičnega antirevmatičnega
kri čistilnega čaja
navajamo tale priznavajoč dopis : Gospodu Franji \V i 1 h o I m u , lekarnarju v Nounkirehnu.
Berlin, 0. maja 1875. Prosim, pošljite mi a povzetjem tudi  letos  svojega Wilhel-inovega antiartritičnetfa antirevmatičnega kri  čistilnega  čaja; lanskega leta bo je izkazal vrlo dobro.
Zahvaljujoč so Vam prisrčno, beležim so
a poštovanjem J. Klrriel« kavarničar.
(3^8-5)
Preiskali, uporabili in za zdravilno priznali: c. ltr. vladni svetnik in v. av. vBončilifični profesor dr. E. Fenzl, vodja botaničnemu vrtu na Dunaj i itd. itd., prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Pukareštii, dr. Rust na Dunaji, dr. ROder na Dunaji, dr. Ivan. Miiller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. ined. A. Groven v Novem Jorku, <lr. Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leh-mann v Molonju, dr. "VVerner v Vratislavi, «lr. Malic v Gru-bišnom pniji; praktični zdravniki: Hilger v Nachlinga, Russeger v Abtonavu, Truohholz v Marzalvju, Janković v Nakofalvi in mnogi drugi zdravniki,
1. pri revmatičnih boloznih;
2. pri skrili ni;
3. pri boleznih v spodnjih delih tolesa, onih, ki mnogo Bodč;
4. pri povekšanji iu nagnetu jeter;
5. pri svrabu, oaobiio pri lišajih;
6. pri sililitičtiih boloznih;
7. preduo kdo, ki trpi navedeno bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel;
namesto uporabe rudninskih kopelij zoper to bolozni.
8.
Jedino pi-jivi prireja Franjo Wilh.Glm, lekarnar v Neunkirchenu.
Zavitek, rax«lc*ljeu v H vmeuikov, prirojen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-ve/.avaiije 10 kr.
Svarilo. Varovati »o jo nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritičen antirevmatičen kri čistilen čaj, ker so priredki, ki sinjo samo pod imenom aiitiartritičnih antirevmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vodno svarim pred nakupiivaiijeiu tacih.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Willit»l-mov MUllnrtrlli«-«'!! atiitir«'«iiinli««-n kri £l«tlleu čaj tudi
■Jubijana: Peter Lansiftlk;
Beljak: Mat.Filrst; Borgo: Josip Bettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Langtr, lekarnar; B o 1 e a n : Franjo IValdtniiller, lekarnar ; B r u n o c k : J. V. Mahi; B o 1 o v a r: Rud. Suoboda, lekarnar : B r i k s e n : l*«onhard Staub, lekarnar; Celje: Jiaumbach-ovA lekarna in Franjo Jtuuneher; Corinons: Hermes Codolini, lekarnar; Celovec: Kari Klemencič ; C o r t i u a : A. Cnmbruzzi ; D e u t s c li-L a n d s b e r g : Miiller-ju\i dediči; Esok: J. C. ton Dienes, lekarnar; Josip l'obetzkif, lekarnar; P u r s t e n f o 1 d : A. Schriiken/iiss, lekarnar ; P r o h u I e i t e n : V. Blumautr; P r i o a a c h : O. Rušiheim, lekarnar; A. Aichinger, lekarnar; V e 1 d b a c h : Jo.sip Kunig, lekarnar ; G o r i c r : A. Franzoni, lekarnar ; G r a d o e : J. liurgleitner, lekarnar; Guttarring: S. Vatierl; G r u b i s n o p o I j e : Josip Malich ; G o s p i e : Valentin Volivk, lekarnar ; G r a f e n d O r f: Josip liuiser ; II e r m u g o r : Jos. M. Jiieitter, lekarnar ; II a 1 1 (Tirolsko): Jaoji. von Aithinyn; lekarnar : J u d e n b u r g : tivnekoritseh f 1 n-n i e h e n J. 8tapft lekarnar; Imst: Vilj. Deutieh, lekarnar; Ivanić: Kd. ToUovie, lekarnar; Karlovce: ./. JUiiie, lekarnar: A. F.. Kat kič, lekarnar; K i n d b e r g : J. Karinčie, lekarnar; K a plenil e r g : Tunier, lekarnar ; K u i 11 e n f o 1 d : Vilj. Visvlnur, lekarnar ; Kranj: Kari Snenih-, Irkarnar ; Line: Franjo pl. Erlach, lekarnar; Le ob en; Ivom 1'efersclnj, lekarnar; Maribor: ASoia Qwtndeat i Metlika: Alfred Mađar, lekarnar; M ii r/. z u s e h 1 a g : Jean J)n-vjer, lekarnar; Murnu: Jean tilegrer; Mi tro v i ca: A, Ker.steno-rieh ; Malo: Ludvig J'oll, lekarnar; Novo mesto: l)om. Hittolli, lekarnar ; N e u m a r k t 1 (Štajersko) : Kari Mah/, lekarnar ; O t o e a 0 : Kilo Tomuij, lekarnar: Postojna: Josip Kupferaehmidt, lekarnar; P e t e r w a r d e i n : 1,. C, Jmginger; 1' 1 i b erg: Ivan Neuaser, lekarnar: Potega: -<-l>ir. pl. HegedUs, lekarnar; Prasaberg: Ivan Tribučl Ptuj : O, tiirvJ, apoteker ; B o 11 e ti ni a n n : Franjo X. 11-li)i(/, lekarnar ; U O V e r e d o : RicJiard Thale*t lekarnar ; S a m o bor: F. Schtcar*, lekarnar; S e b e n i c o : Peter JJeroe, lekarnar; Slov. B i h tri ca: Adam pt, l'utkou*ki; Slov. gradce: O, Kordih, lekarnar; Jos. Kaiigaritech, lekarnar; Strassbug: J, V, Cortoni S t. V e i t: Julian Rippert; S t a i n z : Valentin Tttnouechek; s e m-lin:  D. Joannoiiez-n. sin;   Spljet:   Venatio pl. 1'razio, lekarnar;
S c h 1 a n d e r 8: Ji. Miirsil, lekarnar; Trst: Jak. Seravallo, lekarnar ; T r i e n t: Ant, i>uuto>ii ; Trbiž: Kinjen Eberlin, lekarnar ; V U-k o v a r : A. Kraicšovite, lekarnar; V i n k o v e e : Frinl. Hersig. lekarnar ; Varaždin: Ur. A. llaller, lekarnar; Zagreb: $i<j.\\littl-
bachf lekarnar; Sonj: Josip Acourtit lekarnar; Zader: Js\ An-droeie, lekarnar; Zlatar: Ivan K. Vospisil, lekarnar.
X X
n n n
s
n
La stnina in ti.sk „Narodne tiskarne'1.