Številka 38
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 13. septembra 1972 Cena 3 dinarje	Leto XXIX
318.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena temeljnega zakona o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SFRJ, št. 54/67, 23/68 in 50/68) in v zvezi s 33. točko 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o tem, da je zbiranje pomoči za območje SR Slovenije, prizadeto ob poplavah in neurju v letu 1972, družbeno organizirana akcija v SR Sloveniji
I
Zbiranje pomoči za območje SR Slovenije, prizadeto ob poplavah in neurju v letu 1972, je družbeno organizirana akcija v SR Sloveniji. Prizadeto območje zajema občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica.
V skladu z drugim odstavkom 1. člena temeljnega zakona o prispevku od sredstev skupne porabe se od sredstev, ki jih dajejo organizacije združenega dela ter državni organi iz sredstev skupne porabe kot pomoč območjem iz prejšnjega odstavka, ne plačuje prispevek od sredstev skupne porabe po zakonu o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 40-295/68 in št. 12-97/69).
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-44/64
Ljubljana, dne 5. septembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r.
319.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25-225/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
0 dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije
1.	člen
V odloku o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30-270/72), se za 2. členom doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»Iz sredstev depozita bo narodna banka Slovenije do višine 60 milijonov dinarjev reeskontirala kredite, ki so jih poslovne banke dale organizacijam združenega dela z območja SR Slovenije, prizadetega ob poplavah in neurju v letu 1972, in sicer za naložbe v proizvodnjo krme, v jesensko setev in v prehrano živine ter za popravilo poškodovanih zgradb, opreme in naprav, zlasti v kmetijstvu ter v komunalnem in vodnem gospodarstvu.
Reeskontne kredite, iz prejšnjega odstavka daje narodna banka Slovenije poslovnim bankam po obrestni meri 3 °/o na leto, s tem da dajo poslovne banke kredite iz teh sredstev po obrestni meri največ 3,75 ,/» na leto.
Kredite, ki so jih poslovne banke dale za namene iz prvega odstavka tega člena organizacijam združenega dela na področju kmetijstva ter komunalnega in vodnega gospodarstva, bo narodna banka Slovenije reeskontirala do 70 %, kredite, dane za namene iz prvega odstavka tega člena drugim organizacijam pa do 30 %> od stanja danih kreditov.
Narodna banka Slovenije bo po prvem odstavku tega člena reeskontirala tudi kredite, ki so jih poslovne banke dale kmetijskim organizacijam združenega dela za potrebe njihovih kooperantov oziroma članov zadrug prek hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij.
Območje SR Slovenije, prizadeto ob poplavah in neurju v letu 1972, zajema občine Gomja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 403-3/61
Ljubljana, dne 5. septembra 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
320.
Na podlagi 89. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik ureja vprašanja o obdobjih, ko se morajo zdravstveni delavci z visoko in višjo strokovno izobrazbo strokovno izpopolnjevati, o oblikah in evidenci strokovnega izpopolnjevanja, o zdravstvenih in drugih delovnih organizacijah, ki lahko organizirajo strokovno izpopolnjevanje, ter druga tehnična vprašanja strokovnega izpopolnjevanja.
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zdravstvene sodelavce.
2.	člen
Zdravstvene in druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije in organi so dolžni poslati zdravstvenega delavca na strokovno izpopolnjevanje izven njegove delovne organizacije oziroma organa, če so za to podane objektivne potrebe. O obstoju objektivnih potreb odloča delovna organizacija na predlog strokovnega kolegija, upoštevajoč pri tem, ali in kakšne koristi bo imela od strokovnega izpopolnjevanja zdravstvenega delavca. Pristojni organ delovne organizacije mora poskrbeti, da zaradi odsotnosti delavca z dela ne bo ogroženo zdravstveno varstvo občanov.
Za druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije in organe iz prejšnjega odstavka se štejejo socialni zavodi, vzgojno varstveni zavodi ter organi za sanitarno inšpekcijo.
3.	člen
Za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev skrbijo zdravstvene in druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije, glede zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki delajo v organih za sanitarno inšpekcijo, pa pristojni občinski upravni organi za zdravstvo oziroma republiški sanitarni inšpektorat.
4.	člen
Pripravniki in specializanti se praviloma ne pošiljajo na strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku. Pripravniki, ki so končali pripravniško dobo po predpisanem načrtu in programu pripravništva, niso pa še opravili predpisanega strokovnega izpita, se lahko pošljejo na strokovno izpopolnjevanje, vendar s tem ne pridobijo pravice samostojnega opravljanja strokovnega dela, ki je bilo predmet strokovnega izpopolnjevanja.
Če je bil pripravnik v primeru iz prejšnjega odstavka poslan na strokovno izpopolnjevanje, se mu mora ustrezno podaljšati pripravniška doba.
II. OBLIKE STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
5.	člen
Zdravstveni delavci se strokovno izpopolnjujejo:
1.	s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstveni organizaciji, v kateri delajo, na katerih
lahko pridobijo nova znanja oziroma razširijo svoje strokovno obzorje;
2.	s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zdravstvenih in drugih strokovnih organizacijah, kjer pridobijo lahko nova znanja oziroma razširijo strokovno obzorje;
3.	na tečajih;
4.	na seminarjih;
5.	na kongresih in simpozijih.
Za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku se štejejo tudi individualna preučevanja na medicinski fakulteti, v zdravstveni šoli ali v drugi ustrezni strokovni delovni organizaciji, če so takšna preučevanja v zvezi z določeno nalogo zdravstvenega varstva.
6.	člen
Za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku se ne štejejo: stalni ali občasni delovhi sestanki posameznih vrst zdravstvenih delavcev, individualni študij strokovne literature in s tem zvezano spremljanje razvoja medicinske in drugih znanosti, občasni ogledi bolje organiziranih zdravstvenih in drugih delovnih organizacij ter druge oblike sodelovanja in prenašanja izkušenj med zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Te in podobne oblike so pomemben način razširjanja in poglabljanja strokovnega obzorja zdravstvenih delavcev in so sestavni del rednega dela zdravstvenih delavcev.
Zdravstvene delovne organizacije morajo zagotoviti in dati na voljo svojim strokovnim delavcem ustrezno sodobno strokovno literaturo Za sprotno spremljanje novih dosežkov, spoznanj in odkritij na njihovem delovnem področju.
7.	člen
Strokovno izpopolnjevanje s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstveni delovni organizaciji, v kateri delavec dela (1. točka prvega odstavka 5. člena), se opravlja predvsem s sistematično in načrtno izmenjavo delavcev na drugih delovnih mestih, na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma razširijo svoje strokovno obzorje v okviru svoje strokovne izobrazbe.
Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da se zdravstveni delivec seznani z vsemi praktičnimi opravili, ki sodijo v njegovo splošno delovno področje.
V tej obliki se strokovno izpopolnjujejo zlasti zdravstveni delavci s srednjo in višjo strokovno izobrazbo.
Vodje strokovnih enot, v katerih se zdravstveni delavci izmenjavajo zaradi strokovnega izpopolnjevanja, ali od njih pooblaščeni drugi strokovni delavci, so mentorji zdravstvenih delavcev na strokovnem izpopolnjevanju in skrbijo, da se le-ti uvedejo v praktično delo.
8.	člen
Strokovno izpopolnjevanje s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zdravstvenih in drugih delovnih organizacijah (2. točka prvega od-
stavka 5. člena) se opravlja za vse vrste zdravstvenih delavcev, zlasti pa za zdravstvene delavce z visoko in višjo strokovno izobrazbo.
Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da se zdravstveni delavci seznanijo s sodobnimi oziroma novimi dosežki medicinske znanosti, z novimi metodami dela, z uporabo sodobnih delovnih sredstev, s smotrnejšo uporabo teh sredstev in z boljšo organizacijo strokovnega dela glede na naloge, ki so pomembne za delovno mesto delavca, ki se strokovno izpopolnjuje.
Pri pošiljanju zdravstvenih delavcev na strokovno izpopolnjevanje po tem členu se upoštevajo tudi potrebe zdravstvene delovne organizacije glede na namembnost in program dejavnosti, predlogi delavca sa-.megij ter predlogi organov, ki opravljajo strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih oziroma drugih z zakonom pooblaščenih delovnih organizacij.
Organizacija iz prvega odstavka tega člena, v kateri se je zdravstveni delavec strokovno izpopolnjeval s praktičnim delom, mora dati organizaciji, ki je poslala delavca na izpopolnjevanje, pismeno oceno delavčevega izpopolnjevanja. Ta ocena se vloži v dokumentacijo, ki se vodi o delovnem razmerju delavca.
9.	člen
Strokovno izpopolnjevanje na tečajih (3. točka prvega odstavka 5. člena) se organizira praviloma za zdravstvene delavce z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, lahko pa se organizira tudi za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo.
Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da zdravstveni delavci praktično in teoretično poglobijo svoje znanje; zato morajo tečaji praviloma obsegati poleg predavanj tudi praktične vaje, demonstracije in obdelavo posameznih strokovnih primerov iz ožjega (specialnega) področja.
10.	člen
Strokovno izpopolnjevanje na seminarjih (4. točka prvega odstavka 5. člena) se organizira praviloma za zdravstvene delaVce z visoko in z višjo strokovno izobrazbo.
Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da zdravstveni delavci poglobijo znanje na svojem celotnem ali vsaj na širšem delovnem področju.
Seminar obsega predavanja in tudi strokovne demonstracije, kjer so te potrebne.
11.	člen
Organizator tečaja ali seminarja mora pripraviti program za tečaj oziroma seminar.
Ta program mora obsegati: namen tečaja oziroma seminarja, komu in zakaj je ta namenjen oziroma potreben, navedbo strokovnih tem, ki se bodo obravnavale, število ur in trajanje tečaja oziroma seminarja, priimek in ime predavateljev ter kakšne praktične vaje ali demonstracije bodo prikazane.
Program tečaja ali seminarja mora organizator Predložiti v strokovno oceno zavodu SR Slovenije za
zdravstveno varstvo, ki lahko zahteva spremembo ali dopolnitev programa na podlagi mnenja ustrezne klinične ustanove.
12.	člen
Strokovno izpopolnjevanje na kongresih in simpozijih točka _prvega odstavka 5. člena) organizirajo predvsem strokovna združenja zdravstvenih delavcev oziroma njihove sekcije za zdravstvene delavce z visoko ali višjo strokovno izobrazbo za območje republike, več republik ali federacije.
Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da zdravstveni delavci poglobijo znanje na svojem širšem delovnem področju in da izmenjavajo svoje teoretične in praktične izkušnje v obliki referatov, koreferatcv, diskusij, strokovnih demonstracij, ogledov zelo razvitih zdravstvenih in drugih strokovnih organizacij, ogledov razstav strokovne opreme in v drugih programiranih oblikah.
Strokovna izpopolnjevanja na kongresih in simpozijih imajo tudi namen, da zdravstveni delavci na njih sprejemajo določena strokovna stališča in priporočila za strokovno delo in organizacijo strokovnega dela, ki naj se uresničuje v njihovi praksi.
13.	člen
Pri vseh oblikah strokovnega izpopolnjevanja po tem pravilniku, zlasti pri oblikah iz 1., 2., 3. in 4. točke R. člena tega pravilnika, poskrbijo izvajalci oziroma organizatorji strokovnega izpopolnjevanja za orientacijski preizkus na strokovnem izpopolnjevanju pridobljenega znanja.
Udeleženci strokovnih izpopolnjevanj iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena tega pravilnika morajo dati posamezno oziroma skupinsko, če se jih je več hkrati udeležilo izpopolnjevanja, poročilo strokovnemu kolegiju zdravstvene oziroma druge delovne organizacije, kjer so zaposleni, o tem, kaj so na strokovnem izpopolnjevanju pridobili in kaj predlagajo, da se spremeni oziroma dopolni na strokovnem področju v organizaciji, kjer so zaposleni.
Udeleženci vseh strokovnih izpopolnjevanj po tem pravilniku morajo seznaniti oziroma prenesti svoje znanje in izkušnje, pridobljene na izpopolnjevanju, na svoje strokovne sodelavce. Nove metode dela, uporaba novih delovnih sredstev in nova doktrina se lahko prenaša na sodelavce samo, če je dal k temu izrečno soglasje strokovni kolegij.
Ul. POTRDILA O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU
14.	člen
Organizator strokovnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev na tečaju ali seminarju (3. in 4. točka prvega odstavka o. člena) izda zdravstvenemu delavcu potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom v strokovno višje organizirani organizaciji pa izvajalec tega izpopolnjevanja pošlje
zdravstveni delovni organizaciji, ki je zdravstvenega delavca poslala na strokovno izpopolnjevanje, pismeno oceno o njegovem izpopolnjevanju.
Potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju oziroma pismena ocena iz prejšnjega odstavka se vloži v dokumentacijo o delovnem razmerju delavca, ki jo vodi organizacija, v kateri delavec dela.
Potrdil iz prvega odstavka tega člena ne izdajajo klinične ustanove, če organizirajo množična strokovna srečanja vnaprej neznanega števila zdravstvenih delavcev z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, na katerih jih seznanjajo z novimi dosežki znanosti; taka srečanja se štejejo za množično strokovno instrukcij-sko nadzorstvo in ne za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku.
IV.	STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V TUJINI
15.	člen
Za strokovno izpopolnjevanje se po tem pravilniku šteje tudi udeležba zdravstvenih delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih (kongresih, seminarjih, simpozijih itd.).
16.	člen
Zdravstvene delovne organizacije pošljejo svoje strokovne delavce z vispko in višjo strokovno izobrazbo v tujino na strokovno izpopolnjevanje predvsem takrat, če v domačih kliničnih ustanovah in v drugih delovnih organizacijah tako izpopolnjevanje ni mogoče.
Izjemoma in ob pogojih iz prejšnjega odstavka se lahko pošljejo na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi zdravstveni delavci s srednjo strokovno izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zdravstvene delovne organizacije.
Začasno delo zdravstvenega delavca v tujini se ne šteje za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku.
V.	OBDOBJA OBVEZNEGA STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Z VISOKO IN VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO
17.	člen
Zdravstveni delavci z visoko in višjo strokovno izobrazbo se morajo strokovno izpopolnjevati, in sicerr
1.	zdravniki, zobozdravniki in diplomirani farmacevti najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta;
2.	višje medicinske sestre (višji medicinski tehniki) in višji zdravstveni tehniki najmanj 20 dni na vsaka tri leta.
Strokovnega izpopolnjevanja po tem členu se lahko oprostijo zdravstveni delavci, ki imajo več kot 25 let dejanskega dela v zdravstveni stroki.
18.	člen
Specialisti (zdravniki, zobozdravniki in diplomirani farmacevti) se praviloma strokovno izpopolnjujejo v kliničnih ustanovah v SER Jugoslaviji oziroma v
soglasju z ustrezno klinično ustanovo tudi v drugih strokovno razvitih zdravstvenih delovnih organizacijah z obsežno kazuistiko ter s strokovno obsežnejšo in sodobnejšo opremo.
19.	člen
Strokovno izpopolnjevapje zdravstvenih delavcev iz 17. člena tega pravilnika, ki se izpopolnjujejo s praktičnim delom, se opravlja po medsebojnem dogovoru med zainteresiranimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami ali pa po letnem razporedu, ki ga na podlagi prijav pripravi pooblaščena organizacija, v kateri se bo opravljalo strokovno izpopolnjevanje.
20.	člen
Zdravstvena delovna ali druga z zakonom pooblaščena organizacija mora poslati svojega zdravstvenega delavca na strokovno izpopolnjevanje tudi pred obdobjem, določenim s tem pravilnikom, če se je pri strokovnem nadzorstvu (prvi odstavek 31. člena zakona o zdravstvu) ugotovilo pomanjkljivo praktično znanje njenega delavca ali če organizacija uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu. .
VI.	ZDRAVSTVENE DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGE ORGANIZACIJE, KI LAHKO ORGANIZIRAJO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
21.	člen
Ce s tem pravilnikom ni drugače določeno, organizirajo strokovno izpopolnjevanje vsak na svojem delovnem področju:
1.	medicinska fakulteta, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, biotehniška fakulteta in njihove strokovne enote (inštituti);
2.	klinične bolnice in druge klinične ustanove in organizacije združenega dela v njihovi sestavi;
3.	zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo, zavod SRS za transfuzijo krvi, zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, zavod za rehabilitacijo invalidov in onkološki inštitut;
4.	višja in srednje šole za zdravstvene delavce;
5.	vse bolnišnice oziroma njihove strokovne enote, ki so sposobne organizirati teoretično in praktično strokovno izpopolnjevanje glede na razpoložljive strokovne kadre in obseg medicinskih storitev oziroma katerih naravno gravitacijsko območje zagotavlja ustrezno strokovno kazuistiko za strokovno izpopolnjevanje;
6.	zdravstveni domovi, zlasti njihove dispanzerske strokovne enote;
7.	svetovalni organi občin iz 4. člena zakona o zdravstvu.
Slovensko zdravniško društvo, Slovensko farmacevtsko drušvo, Zveza društev medicinskih sester Slovenije in druga strokovna društva zdravstvenih delavcev lahko organizirajo strokovna izpopolnjevanja, predvsem v obliki seminarjev in tečajev.
Strokovna Izpopolnjevanja lahko organizirajo tudi druge organizacije, ki niso naštete v prejšnjih dveh odstavkih, če jih od primera do primera za to pooblasti republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
VII.	EVIDENCA O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU
22.	člen
Evidenco o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev vodi zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo ali druga organizacija, ki jo pooblasti republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
Organizatorji tečajev in seminarjev morajo s prepisom programa obvestiti zavod oziroma organizacijo iz prejšnjega odstavka o tečaju oziroma seminarju, o organizatorju tečaja oziroma seminarja ter o trajanju tečaja oziroma seminarja, po končanem tečaju oziroma seminarju pa mu morajo sporočiti tudi podatke o številu udeležencev.
23.	člen
Zdravstvena ali druga z zakonom pooblaščena delovna organizacija, ki v skladu s svojim splošnim aktom pošilja zdravstvene delavee na izpopolnjevanje s praktičnim delom v ustrezno višjo organizirano organizacijo (2. točka prvega odstavka 5. člena), mora o tem voditi evjdenco ter najpozneje do 31. decembra vsakega leta sporočiti podatke zavodu oziroma organizaciji iz prvega odstavka 22. člena tega pravilnika o tem, kateri zdravstveni delavci so se na ta način izpopolnjevali, koliko časa in v kateri organizaciji.
Zavod oziroma organizacija iz prvega odstavka 22. člena tega pravilnika pošlje do vsako leto najkasneje 31. januarja republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo poročilo o strokovnem' izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev za vso SR Slovenijo v preteklem letu. To poročilo mora vsebovati tudi oceno strokovnega izpopolnjevanja in predloge za izboljšanje.
24.	člen
Če se organizirajo tečaji in seminarji samo za ožja območja, morajo organizatorji poslati podatke iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika tudi svetovalnemu organu občin. Prav tako morajo tudi organizacije iz prvega odstavka 23. člena tega pravilnika Poslati temu organu podatke o strokovnem izpopolnjevanju svojih delavcev s praktičnim delom v strokovno višje organiziranih organizacijah.
t VIII. POSEBNE DOLOČBE
25.	člen
Stroške za strokovno izpopolnjevanje svojih delav-cev nosi v skladu s svojimi splošnimi akti zdravstvena oziroma druga z zakonom pooblaščena delovna organi-^eija, če se glede na posebne okoliščine posameznega Primera ne dogovori drugače s svojim delavcem.
Med stroške za strokovno izpopolnjevanje se šte-jojo tudi potni stroški in morebitna kotizacija.
Povračilo stroškov za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev v zdravstvenih in drugih pomaščenih delovnih organizacijah in stroški organizatorjev strokovnih izpopolnjevanj se zagotovijo z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnimi sporazu-m ali s pogodbami med plačniki zdravstvenih storitev ter zdravstvenimi oziroma drugimi pooblaščenimi °r§anizacijami in organizatorji strokovnih izpopolnje-vanj.
26.	člen
Če zdravstveni delavec pri strokovnem izpopolnjevanju ne sodeluje, mora organizator izpopolnjevanja o tem obvestiti delovno organizacijo, v kateri je ta zaposlen, le-ta pa lahko določi za take primere v svojem splošnem aktu ustrezne ukrepe.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, če zdravstveni delavec, ki se strokovno izpopolnjuje po 2. točki prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ne dela poln delovni čas, kot je določen v delovni organizaciji, v kateri se izpopolnjuje.
Organizator strokovnega izpopolnjevanja se dogovori z delovno organizacijo, ki pošilja zdravstvenega delavca na izpopolnjevanje, o nadomeščanju njenega delavca v času njegove odsotnosti od dela in o financiranju takega nadomeščanja.
27.	člen
Strokovni kolegij zdravstvene ali druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije mora najmanj enkrat na leto razpravljati o strokovnem izpopolnjevanju svojih zdravstvenih delavcev.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Zdravstvene in druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije ter organi podrobneje predpišejo s svojimi splošnimi akti v skladu z določbami tega pravilnika in glede na svoje potrebe in razmere: obseg, obliko, program, način ter trajanje strokovnega izpopolnjevanja svojih zdravstvenih delavcev po posameznih kategorijah, prioritetne potrebe njihovega strokovnega izpopolnjevanja, disciplinske ukrepe zaradi morebitne neudeležbe ali nesodelovanja zdravstvenih delavcev pri strokovnem izpopolnjevanju ter naloge zdravstvenih delavcev v izrednih razmerah.
S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se lahko uredijo tudi vprašanja izrednega študija zdravstvenih delavcev zaradi pridobitve višje strokovne izobrazbe ter vprašanje strokovnega izpopolnjevanja drugih delavcev, katerih delo posredno vpliva na organizacijo in delo zdravstvene in druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije ter s tem na oskrbo in zdravljenje bolnikov (npr. odgovorni delavci v kuhinjah, šivalnicah in v upravno-tehničnih službah).
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenega osebja (Uradni list LRS, št. 5-28/57).
30.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 50-3/72
Ljubljana, dne 30. avgusta 1972.
Član izvršnega sveta In republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Zora Tomič 1. r.
PREDPISI OBČIMSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 789.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS-10 — Draveljska gmajna (Glasnik, št. 2/69) je skupščina mesta Ljubljane na 3'8. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 10 — Draveljska gmajna
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 10 — Draveljska gmajna, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 2/69, za predel med začrtanimi zelenimi površinami ob bodoči trasi Vodnikove ceste na severovzhodu, rezervatom obvozne ceste na jugu, Podutiško cesto na jugozahodu in koridorjem za avtocesto, obvozno železniško progo in plinovodom na severozahodu.
Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je pod šifro projekta 1219/69 in 1422/71 v marcu 1972 izdelal ljubljanski urbanistični zavod, ki vsebuje programski in tehnični del v smislu določil prvega odstavka 3. člena zakona o urbanističnem planiranju ter dokumentacijo za realizacijo zazidave z zazidalno zasnovo. 2 * 4 5
2.	člen
Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Šiška, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, ljubljanskem urbanističnem zavodu, upravi za inšpekcijske službe in geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane.
- 3. člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 10 — Draveljska gmajna (Glasnik, št. 2/69).
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službd.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-103/72
Ljubljana, dne 7. septembra 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. l.r.
780.
Na podlagi 6. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-53/C9 in 28-186/71) in 24. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 38. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. septembra 1972 .sprejela
SKLEP
o soglasju k prehodu srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden
1
Skupščina mesta Ljubljane daje s šolskim letom 1972/73 soglasje k prehodu na petdnevni delovni teden naslednjim srednjim strokovnim šolam:
1.	Šolskemu zdravstvenemu centru, Ljubljana, Šaranovičeva 5
—	šoli za farmacevtske tehnike,
—	šoli za laboratorijske tehnike,
—	šoli za sanitarne tehnike in
—	šoli za zobarske tehnike;
2.	Šoli za medicinske sestre, Ljubljana, Plečnikov
trg 1
—	pediatrične smeri in
—	splošne smeri;
3.	Poklicni šoli kovinarske stroke, Ljubljana, Cesta na Brdo 25a
—	vse smeri.
2
Šole lahko preidejo na petdnevni delovni teden potem, ko dobijo dovoljenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Š. 010-104/72
Ljubljana, dne 7. septembra 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
791.
Na podlagi 10. in 13. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13/66) in 78., 160. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 38. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana
Dolžnosti sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana se razrešita
Nuša Koman in
Alojzija Strašek-Kocijan
St. 010-105/72
Ljubljana, dne 7. septembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
792.
Na podlagi 13. člena zakona- o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13/67) ter 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 38. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o razrešitvi komandirja postaje prometne milice mesta Ljubljane
Dolžnosti komandirja postaje prometne milice mesta Ljubljane se razreši
Anton Ančnik
St. 010-106/72
Ljubljana, dne 7. septembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
793.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na 38. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
7.	septembra 1972 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana
Dolžnosti sodnika občinskega sodišča I Ljubljana se razreši
Janez Bajc
St. 010-107/72
Ljubljana, dne 7. septembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 794.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 3. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72) in v skladu z odlokom o ukrepih neposredne družbene kontrole cen komunalnih storitev št. 010-42/ 71-1 in na osnovi 144. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 20-317/70) na siji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1972 sprejela
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev 1
Na predlog obrtno komunalnega podjetja Rogaška Slatina se da soglasje k naslednjim cenam komunalnih storitev:
I. Vodarina	po m3/ din 2,80
(tarifa se nanaša na vse koristnike vode iz javnih vodovodov, kateri so v upravljanju obrtno komunalnega podjetja v Rogaški Slatini).
V gospodinjstvih, ki nimajo števcev, se zaračunava potrošena voda v pavšalnem znesku po osebi mesečno, ki znaša
—	v komfortnih stanovanjih s toplo
in mrzlo vodo	12.— din/mes.
—	v komfortnih stanovanjih z mrzlo
vodo	10.— din/mes.
—	v stanovanjih brez	kopalnice	8.— din/mes.
—	v stanovanjih brez vodovoda, ki pa
se oskrbuje z javnega vodovoda	4.— din/mes.
—	za veliko živino po glavi	3.— din/mes.
II
Z dnem, ko radne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam za komunalne storitve, ki jih opravlja obrtno komunalno podjetje Šmarje pri Jelšah, objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 3-32/69.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Benjamin Božiček, inž. L r.
VSEBINA
«
318. Odlok o tem, da, je zbiranje pomoči za območje SR
Slovenije, prizadeto ob poplavah in neurju v letu 1972, družbeno organizirana akcija v SR Sloveniji . . 1015
319.	Odlok o dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove
in neproizvodne investicije..........................1015
320.	Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev..........................................1016
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
789.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 10
— Draveljska gmajna (Ljubljana).......................1020
790.	Sklep o soglasju k prehodu srednjih strokovnih šol v Ljubljani na petdnevni delovni teden (Ljubljana) . . 1020
791.	Sklep o razrešitvi sodnika za prekrške v organu za
kaznovanje prekrškov Ljubljana .......................1021
792.	Sklep o razrešitvi komandirja postaje prometne milice mesta Ljubljane..................................1021
793.	Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana ................................................1021
794.	Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Šmarje pri Jelšah)......................................  1021

Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-«* vsi v Ljubljani. — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni pc izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — 2iro račun 501-3-60 —• Oproščeno prometnega davka po pristojnem
sklepu 421-2/72