190
Razne vesti.
— (Osebne vesti.) Naslov in značaj višjesodnega svetnika je podeljen dež. sod. svetniku P. Juvančiču v Krškem. — Imenovani so: okr. sodnik Josip Žmavec v Ljubljani za dež. sod. svetnika v Rudolfovem, okr. sodnik in predstojnik Fr. Peteri in v Kranjski gori za dež. sodnega svetnika istotam ; drž. pravdnik R. Tschech za namestnika viš. državnega pravdnika v Gradcu. — Premeščeni so: okr. sodnik dr. Fr. Pompe iz Krškega v Ljubljano, sodnik dr. Fr. V i d o v i č iz Loža v Krško. — V odvetniški imenik so vpisani: dr. Ig. Jane s sedežem v Postojni, dr. Josip C. Oblak in dr. E. Stare s sedežem v Ljubljani, dr. Fr. Šolar s sedežem v Trstu; odpovedal se je odvetništvu višjesodni svetnik v p. 1. Škerlj v Rudolfovem. — Umrl je sodnik Jos. Simčič v Kopru.
— (S t o i n p e t d es etl et n i c o) svojega obstanka je praznovala dne 8. t. m. družba pravniškega doktorskega kolegija za pokojnine vdov in sirot na Dunaju in izdala tem povodom lepo spomenico o zgodovini svoji s slikami svojih predsednikov. Nevenljivih zaslug, poudarja spomenica, si je pridobil za družbo dr. Ferdinand Zupančič, čegar idejam in delavnosti se je zahvaliti, da se je začela družba razvijati do sedanje zanesljive delavnosti. F. Zupančič je bil rojen v Ljubljani 1. 1806, za odvetnika imenovan leta 1842 in predsednik odvetniške zbornice dunajske od leta 1855—1865. »Thesaurar« družbe je bil od 1. 1852 do 1. 1869. Vobče se je odlikoval z vrlim značajem in dobrim srcem. Sedanji predsednik družbe od 1. 1903 naprej je dr. M. baron Mayr, I. podpredsednik odvetniške zbornice dunajske.
— (K ravnopravnosti.) V budgetnem odseku poslanske zbornice sta povodom posvetovanja o etatu justičnega ministrstva dne 4. t. m. slovenska poslanca gg. dr. Ploj in dr. Korošec govorila o justičnih razmerah v slovenskih pokrajinah. Po uradnih poročilih je g. dr. Ploj dokazoval, kako se pri imenovanjih sodniških funkcijonarjev na Spodnjem Štajerskem in Koroškem očitno zapostavlja slovenske sodnike nasproti nemškim in kako odločuje pri tem ozir, da se vzdržuje in podpira nemško posestno stanje. Nadalje je govoril o jezikovnih razmerah pri sodiščih in zahteval, naj se slovenščina tako uporablja, kakor gre spričo pretežnosti Slovencev na Spadnjem Štajerskem in v gotovih krajih koroške kronovine. Tudi je za-
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. junija 1910.
Razne vesti.
191
hteval, da naj se odpravijo slovenski jezikovni kurzi. Končno je predlagal r e s o 1 u c i j o , naj se § 27 statuta za vrhovno sodišče izvršuje tudi za slovenske pravde in naj torej v teh slučajih izdajejo vrhovnosodne odločbe tudi v slovenskem juziku. Posl. g. dr. Korošec je kritikoval jezikovne razmere pri sodiščih na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Vlada na vse to ni odgovarjala. Pač pa je odsek dne 7. t. m. z veliko večino odobril resolucijo zastran vrhovnega sodišča.
— (Odvetniška zbornica kranjska) je imela dne 11. t. m. popoludne svoj redni občni zbor v zborničnih prostorih. Predsednik gosp. dr. Maj ar on ga je otvoril, pozdravivši v sklepčnem številu zbrane kolege in spominjaje se s toplimi besedami med letom umrlega odvetnika drja Ivana M. Hribarja. Za zapisnikarja zboru se izvoli g. drja. Ravniharja, za overovatelja zapisnika pa gg. drja. Pirca in Šviglja. Dnevni red:
1. Poročilo o poslovanju odbora za čas od 1. junija 1909 do 31. maja 1910 poda g. predsednik. Nekateri statistični podatki iz poročila: Odvetnikov je bilo na novo vpisanih 6, izbrisana pa sta bila 2, torej se je njih število pomnožilo za 4 in je znašalo koncem dobe 42; izmed teh jih je 29 v Ljubljani, 13 pa jih ima sedež na deželi. Odvetniških kandidatov je bilo vpisanih 15, izbrisanih 12, prirasli so torej trije in jih je sedaj vsega skupaj 31, izmed teh 23 v Ljubljani. Revnih zastopstev se je opravilo v 62 kazenskopravnih (Ljubljana) in v 67 civilnopravnih slučajih. Izmed stanovskih pritožeb sta se odstopila dva nova slučaja disciplinarnemu svetu, ki jih ima sedaj vsega skupaj pet v preiskavi. — Poročilo se je soglasno odobrilo.
2. Poročilo odborovo o zborničnem računu za čas od 12. junija 1909 do 11. junija 1910 o proračunu je podal takisto g. predsednik. Račun se je odobril s prejemki K 1154-88 in z izdatki K 72447, torej s preostankom K 430-41, in z imovino K 2154-54, ki se je v primeri s prejšnjim letom pomnožila za K 148-88. Proračun izkazuje K 450 izdatkov in K 840 prejemkov, torej K 390 prebitka. Zbornični prispevek za 1. 1910 se določi na 20 K za vsakega zborničnega člana. Za podporno zalogo se na predlog gosp. drja. Pirca odmeni 300 K, tako da znaša sedaj K 80487.
3. Dopolnilne volitve so se izvršile soglasno in sicer so izvoljeni: v odbor g. dr. Suyer za člana, g. dr. Pire za namestnika, v disc. svet gg. dr. Kušar in dr. Vilfan za člana, g. dr. Tominšek za namestnika.
4. Poročila:
a) o vpisovanju vpok. deželnosodnih svetnikov v odvetniški imenik, proti kateremu se osobito zbornica v Splitu vsled najnovejših izkustev odločno bori, je poročal g. dr. Pire in predlagal, da se kranjska zbornica pridruži korakom zbornice splitske.   Sprejeto.
b) o potrebi še enega civilnega senata pri c. kr. deželnem sodišču ljubljanskem je poročal g. dr. Kokalj ter predlagal, naj se zbor izreče, da je vsled pomnoženih pravnih opravil pri imenovanem sodišču v stvareh civilnega splošnega in trgovskega sodstva zaradi redne in kolikor moči hitre rešitve stvari v zaščito pravice iskajočih strank absolutno potrebno, osnovati poleg obstoječega senata še en senat ob sočasni pomnožitvi de-
192
Razne vesti.
želnosodnih svetnikov. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta in se je odboru naročilo, naj v to svrho ukrene vse potrebno.
c) o peticiji društva odvetniških in notarskih uradnikov, odnosno ljubljanskih odvet. kandidatov za uvedbo nepretrganega uradovanja od 8.-2. ure je poročal g. podpredsednik dr. Papež. Razprave o tem se je udeležilo več zborničnih članov. Konečno je z veliko večino glasov obveljal predlog g. drja. Tri l le rja, kateremu se je pridružil tudi g. poročevalec, da o tej peticiji ni možno sklepati, dokler sodišča sama ne izpremene svojih dosedanjih uradnih ur.
d) o načrtu kazenskega zakonika iz 1.1909 in o preosnutku kazensko-pr. reda je poročal formalno g. predsednik dr. Majaron in se je to vzelo brez razprave na znanje.
5. Slučajnosti. G. dr. Pire je opozarjal na razvado, da se je upravnike konkurznih mas in kuratorje v spornih stvareh začelo izbirati izmed neodvetnikov. Po živahni razpravi se je za sedaj po predlogu g. dr. Rav-niharja sklenilo, naj odbor z okrožnico pozove vse zbornične člane, da naznanijo take slučaje in da se tako zbere točna informacija, ki bo odboru omogočila potrebno intervencijo v tej stvari.
Po vsem tem je g. predsednik dr. Majaron zaključil dveurno zborovanje.
— (Obseg mandatacije po §«u 111 jur. norme.) Po strogem besedilu navedene zakonove določbe sme varstveno sodišče prenesti drugemu sodišču nadzorstvo in skrb glede osebe varovančeve ali pa izvrševanje nalog sodišča glede imovinskih zadev varovančevih. Taka man-datacija je dopustna tudi, ako se preneso varstvene pravice drugemu sodišču. Baš v takih slučajih pa večkrat kaže, da bi se preneslo obe vrsti teh pravic. Tako n. pr. je okrajno sodišče v K. sklenilo glede svoje varovanke, ki biva stalno v Zagrebu in je podedovala tam po svoji nezakonski materi polovico hiše, da naj se prenese sirotinskemu uradu stolnega mesta Zagreb i nadzorstvo ter skrb glede varovankine osebe i izvrševanje nalog glede njenih imovinskih razmer. Vrhovno sodišče je odobrilo po smislu §-a 111 jur. n. le prenos nadzorstva in skrbi glede osebe varovanke, in v ostalem pa izreklo, da ni zadostnih razlogov za prenos izvrševanja sodišču pristoječih nalog glede njenih imovinskih razmer (odločba z dne 12. marca 1910, o. št. Nd VI 107/10/1). Ker pa je predpogoj za meritalno odklonitev enega dela predloga okrajnega sodišča to, da je tak predlog formalno dopusten, je smatrati, da je vrhovno sodišče nazora, daje prenos obeh vrst v §-u 111 jur. n. navedenih pravic varstvenega sodišča tudi kumulativno dopusten. Dr. M. D.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. oz. 22.