121. Steuilko U Uubljoni. v ponedeljek, 28. mojo 1906 XXXIX. leto Lakaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, tar velja po pošti prejeman » avatro-ograka delale sa vse leto S6 K, aa pol leta 18 K, sa četrt leta 8 K fcO h, sa en mesee 1 K 30 h. Za LJubljano ■ poSilJan.-em na dom za vs« lata ti K. aa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesee S K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vse leto 2* K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta I K 60 h, aa en meeee 1 K vO h. — Za tujo dežele toliko več, kolikor maša poštnina. — Na naročbt »ras istodobne vpoSUJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plaonle od peterostopne petit-rrate po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in pO 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoli franko?»ti. — Bakopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., npravništvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, otnanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telelon št. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne fttevllke po 10 ta. Upravniitva telelon ftL 05. Pred odločitvijo. Ko je po padcu Gautschevem postal ministrski predsednih princ Hohenlohe, ki je bil v javnosti znan tudi pod imenom nrdeci princ", kateri priimek se mu je dal zbog tega, ker je bil baje že od nekdaj odločen pristaš splošne in enake volilne pravice, se je splošno sodilo, da bo novi ministrski predsednik napel vse svoje moči, da izvede volilno reformo po načelu pravičnosti, to tembolj, ker je v svojem nastopnem govoru izrecno naglašal, da hoče volilno preosnovo izvesti po razmerju narodnostnih sil in po principu pravičnosti in popolne politične ravnopravnosti, ter poudarjal, da je na teh načelih zasnovana volilna reforma edino jamstvo za to, da se v doglednem Času poležejo narodni prepiri in da zavlada mir in spora-zumljenje med narodi v državi. Iz razgovora, ki ga je imel Ho-henlohe, predno je odšel iz Trsta na Dunaj, na tržaškem kolodvoru s hrvatskim poslancem dr. Z a f f r o no m, v katerem mu je zatrjeval, da goji tople simpatije za težnje hrvatskega in slovenskega naroda in da se bo prizadeval, po svojih močeh ugoditi zahtevam Slovencev in Hrvatov, so sklepali naši optimisti, da je prevzel vladno krmilo v roke mož, ki bo lahko pristopen našim željam in zahtevam in pri katerem se bo lahko doseglo, da se odpravijo iz volilne reforme one vnebovpijoče krivice, ki jih je Gautsch hotel zadati s svojim načrtom predvsem koroškim in štajerskim Slovencem. Mi nismo bili takšni optimisti, to smo pa pričakovali od novega ministrskega predsednika, da bo skušal odpraviti iz Gautschevega načrta vsaj najbolj kričeče krivice in da se bo trudil spremeniti vsaj nekatere določbe, ki bijejo naravnost v obraz od njega slovesno proglašenemu načelu pravičnosti in popolne politične ravnopravnosti. Toda princ Hohenlohe teh nad ne le da ni opravičil, nego je uravnal svoje postopanje tako, da se je volilna reforma, sestavljena po Gautschu, v njegovih rokah mesto izboljšala, znatno poslabšala in da je bas sedaj oddaljena od načela pravičnosti in politične ravnopravnosti bolj nego kdaj preje. Po Gautschevem načrtu bi naj novi parlament štel 455 poslancev; v tem parlamentu bi imeli Slovani 5 glasov večine. Hohenlohe je Število poslancev zvišal za 3 9 mandatov. Ako bi res hotel biti pravičen, bi moral vseh teh 39 mandatov razdeliti med Slovane. On tega seveda ni storil, marveč je levji del — 18 mandatov — odkazal Nemcem, Romanom 3, ostanek pa Slovanom. Po Hohenlohe-vem načrtu bi naj imeli v bodočem parlamentu Nemci223mandatov, Slovani 248, Romani pa 23, slovanska veČina v parlamentu bi se naj potemtakem v primeri z Gautschevim načrtom skrčila od 5 glasov na dva. Hohenlohe je torej krivico, ki jo je hotel zadati Gautsch s svojo volilno reformo Slovanom, še znatno povečal. Ta krivica se spozna v vsi svoji velikosti zlasti, ako se vzamejo vpoŠtev statistični podatki. Cislitvanska šteje po zadnjem ljudskem štetju 25,632.SOG prebivalcev. Od tega prebivalstva je 61*1% Slovanov, 36-1% Nemcev in 3-8% Romanov. Ako bi se torej v resnici hotela vzeti, kakor se naglasa, za temelj volilni reformi pri določenem številu 494 poslancev splošna in enaka volilna pravica, potem bi se moralo Slovanom dodeliti 296 mandatov, Nemcem 178, Romanom pa20! Ako se to uvažuje, so Slovani prikrajšani za 48 mandatov, od katerih jih dobe po krivici Nemci 45, Romani pa 3. In tej volilni reformi pravi princ Hohenlohe volilni red, nki zagotavlja razvoj narodnih sil na temelju pravičnosti in popolne politične ravnopravnosti"?! To kričečo krivico pa hoče Hohenlohe še povečati s tem, da določa, da se sme novi volilni red spremeniti samo, ako je zato dvotretjinska veČina v parla-m e n tu. Kar se specialno nas Slovencev tiče, vztraja Hohenlohe v celem obsegu na Gautschevem stališču, da se da Slovencem na Štajerskem mesto devetih 6 mandatov, na Koroškem mesto treh enega in da imajo na Kranjskem razen Ljubljane vsa mesta in trgi voliti s kmetskimi občinami. Da je to vnebovpijoča krivica, smo že opetovano naglašali in klicali v boj proti takšni nakani naše poslance, zbrane v „lepem klubu", ki reprezentuje po zatrdilu „Slovenca" silno moč v parlamentu in pri vladi. Ti poslanci so baje, kakor je „Slovenec" opetovano naglašal, storili v polni meri svojo dolžnost in dosegli pri vladi, kolikor se je sploh dalo doseči. In kaj so izvojevali v tem času, ko je nastopil vlado princ Hohenlohe? Še manj nego nič! Nele da niso mogli doseči, da bi se vsaj deloma popravile krivice, ki se nam Slovencem gode na Koroškem in Štajerskem v zadevi volilne reforme, marveč so morali doživeti še to poniževanje, da jih je ministrski predsednik pri razdelitvi novih 39 mandatov popolnoma prezrl, da smo torej mi Jugoslovani pri naknadni razdelitvi mandatov ostali popolnoma praznih rok! Da se je moglo to zgoditi, je mogoče samo dvoje : Ali seSuster-šičev klub ni pri vladi prav čisto nič zavzel za naše koristi in interese, ali j epa tako brez vsakega vpliva in moči, da ni mogel niti tega doseči, kar je izvojeval 5 mož brojeći romunski klub! Naj se ne slepi javnosti, da ^lepi klub" pri naknadni razdelitvi 39 mandatov zaradi tega ni mogel pridobiti nobenega mandata več, ker število nam danih 23 mandatov že itak odgovarja številnosti našega naseljenja! To je gola fraza in pesek v oči nerazsodni masi. Po številnosti našega naseljenja nam namreč gre 26 do 28 mandatov; recimo pa, da bi nam tudi šlo samo 23 mandatov, ali naj bi bili mi Slovenci edini tako skromni, da bi se ne potegovali za nove mandate, doČim se drugi narodi, ki so že itak več nego je prav in pravično blagoslov- ljeni z njimi, pehajo na vse načine, da bi na ta ali oni način vlovili še kak novi mandat?! Takšno postopanje bi bilo nedopustno in ako je to storil feusteršičev klub, je zakrivil s tem najgrši naroden greh in zločin na slovenskih narodnih interesih. A vse kaže, da je poleg drugih grehov tudi ta greh ravnodušno prevzel na svoje rame. Ne bodemo govorili o Nemcih, za katerih interese že vlada sama skrbi, kažemo pa na Romane, ki so si vkljub temu, da so že po Gautschevem načrtu imeli toliko mandatov, kolikor jih jim gre po številu njihovega naseljenja, privojevali tri nove mandate, tako da bo imelo sedaj 957.000 Romanov v Avstriji prav toliko poslancev kakor 1,200.000 Slovencev! Ako uvažujemo vse to, potem se nam mora vsiliti prepričanje, da poslanci, zbrani v Šusteršičevem klubu, niso storili svoje dolžnosti in da so ostali vsi obupni klici koroških in štajerskih Slovencev zanje glas vpijočega v puščavi. Jutri se odloči v volilnem odseku usoda volilne reforme. Ta volilna reforma je za nas Slovence pod temi pogoji absolutno nesprejemljiva. Ako se poslanci ŠusteršiČevega kluba še količkaj zavedajo svoje narodne dolžnosti in velike odgovornosti, morajo gledati na to, da tako volilno preosnovo na vsak način onemogočijo! Izvenkranjski Slovenci so opetovano slovesno izjavili, da je boljše nič kakor takšna volilna reforma. To naj služi poslancem v ravnanje! „Slovanska zvezau je po številnosti svojih Članov močna dovolj, da lahko prepreči uzakonjenje takšne volilne reforme, ki bi značila narodno smrt za koroške in štajerske Slovence! Z nujnimi predlogi, z obstrukcijo lahko vlado prisili, da upošteva slovenske zahteve. To naj poslanci uvažujejo, predno store usodepolni korak, da bi glasovali za vladno volilno reformo v takšni obliki, sicer se jim bo upravi- čeno lahko očitalo, da so grobokopi obmejnih Slovencev in zadelo jih bode narodno prokletstvo! Parlamentarne zadeve. Dunaj, 27. maja. Prihodnji torek se vrši konferenca klubovih načelnikov, da se dogovore, kako rešiti vprašanje o podržavljenju severne železnice še v tem zasedanju. Pododbor ustanovnega odseka, ki je imel nalogo, preiskati ustavnost 76 nujnih naredb, ki so se izdale v letih 1897. do 1904. brez parlamentarnega dovoljenja na podlagi | 14., je izdelal svoje poročilo. Izdane naredbe je razdelil v tri kategorije; v prvo kategorijo je uvrščenih 22 naredb, ki so popolnoma upravičene; pri drugih 24 naredbah se sicer prizna potreba in nujnost naredb, toda z njimi se je vendar kršila ustava. Z zadnjimi 30 naredbami pa se je kršila ustava, ne da bi se mogla dotična vlada opravičevati z državno potrebo. Volilna reforma. Dunaj, 27. maja. Po načrtu, ki ga predloži zbornici princ Hohenlohe, bi bili mandati sledeče razdeljeni: Nemci 223, Čehi 103, Poljaki 77, Jugoslovani 36, Malorusi 33, Italijani 18 in Romuni 5 mandatov. D očim imajo dosedaj Nemci 205, Slovani pa 197 mandatov, bi po novem načrtu imeli Nemci 223, Slovani pa 249 mandatov. Seveda je tudi to razmerje še tako očitna pristranost v prilog Nemcem, da so Nemci s princem Hohenlohejem popolnoma zadovoljni, le na videz se še obotavljajo, da bi premotili oškodovane Slovane. Italijanski klub je v svoji seji izjavil, da je z novim načrtom skrajno nezadovoljen ter je primoran, volilno reformo pobijati. Lvov, 27. maja. Glasilo poljskega kluba piše, da je razmerje med klubom in ministrskim predsednikom povoljno; dasi načrt ministrskega predsednika ne odgovarja upravičenemu pričakovanju Poljakov, je vendar upanje, da se dožene kom- LISTEK. Pomialnnski sprehodi. Črtica. Spisal Marijan. Pomlajena narava vzklija v novi pomladi k novemu življenju. Gozd ozeleni in nasiča z balzamovim vonjem vzduh, da, tedaj ozeleni tako krasno, tako prekrasno, kakor da bi se oblekel v svatovsko obleko, da svatuje pri veličastni svatbi pomlajene narave. Beli zvončki pokazujejo glavice iz tal, dehteče vijolice tiho samujejo za grmovjem, jetrnik se lepo zlaga z zelenjem v gozdu in te-loh v sneženih poljih preplavlja bregove. Kostanji so v razkošnjem cvetju ni košate lipe razširjajo daleČ na okoli svoj vabljivi duh, lahna sapica pa raznaša ta vonj po prostrani poljani. Drobne čebelice letajo od cveta do cveta, nabirajo med in vosek, da sezidajo iz njega doma veličastno, čudežno palačo, pisani metulji se sklanjajo nad pisanim cvetjem in v sladkem poljubu srebajo sladki med. Ptiči žgole med drevjem in nas va- bijo k ljubavi, sami uživajoči večno in vendar mlado ljubezen. Midva pa šetava tedaj po livadah in logih, po poljanah in gozdih, naslajava in navdušujeva se v naravi za ljubav, prisegava si zvestobo in ljubezen, ono veliko, preskonČno ljubezen, katero nama vdihava cela na- rava. Mirjam! Kaj ne, da se še spominjaš tistih bajnokrasnih majnikovih dni, ko sva Šetala po livadah, po logih, po poljanah, po gozdih, šetala tja v brezmejne daljave in sanjala o ljubavi, o srečni, neskaljeni ljubavi 9 In, Mirjam, se li spominjaš tudi še tistih prekrasnih, čarobnih majnikovih večerov. Nebo je žarelo nad temnim gozdom v zatonu solnca, mali oblački na nebu so odsevali v vijoličastem svitu, skalnati, snežnobeli gorski skladi na vzhodu so bleščali, iz tal, kostanjev, smrek in jelk je dehtel balzamov vonj tako vabljivo, tako mamljivo, midva pa sva tudi tedaj šetala še dalje v brezmejne daljave in sanjala o ljubezni, o srečni, neskaljeni ljubavi. In šetala sva dalje po livadah in logih, po poljanah in gozdih tako dolgo, da je solnce zatonilo za visokimi gorami, da so se poslavljali le še zadnji žarki od snežnobelih vrhov, da je končno tudi te objel tihi mrak, in da je splavala večernica na nebu. Setala sva dalje proti brezmejnim daljavam, govorila sva o ljubavi in poljubi, ah, vroči poljubi naj bi podžigali ljubav, naj bi jej dovajali novega goriva, da vzplameni mogočnejše, da njen plamen nikdar, nikoli ne ugasne. Jasno nebo pa so posejale zvezdice, tako svetle in tako blesteče, kakor da bi nama hotele svetiti na poti ljubavi. Skupaj so bile te svetle, blesteče zvezdice, sklanjale so se druga k drugi, kakor da bi se poljubljale, kakor da bi se vnemale druga za drugo, in skrivale so se in znova se prikazovale, znova se poljubljale, ah poljubljale se tako presrčno, tako vroče, kakor da bi se znašle pri prvi ljubavi. Ali ni bila to le bridka prevara, Mirjam? So li res tako blizu druga drugi, svetle zvezdice? Ali niso v resnici v velikanski razdalji med seboj, ali bi ne hitele milijone in milijone let druga nasproti drugi, da bi se končno znašle v presrčnem objemu? Da, da, Mirjam, velikanska je razdalja med njimi. In midva, Mirjam, kaj ne, midva sva si tudi blizu, tako blizu, da ni nobene razdalje? In med nama tudi ne more biti nobene razdalje, saj naju veže in bo vedno, večno vezala ljubav za vedno, za večno. Prišla sva v gozd. Listje je skrivnostno šuštelo pod nogami, midva pa sva hitela dalje v brezkončne daljave. Smrekovi vrhovi so se sklanjali pred hladno sapo, pozdravljali so se in objemali, Želeli si lahkega počitka, zadnji objem še, predno zasnivaj o v temni, bajnokrasni majnikovi noči. Naju pa je navdajala gorka, vroča ljubav. Bukovje je šepetalo, šepetalo tako skrivnostno, tako bajno in tajno, da se nama je dozdevalo, da žubori poleg naju bistri studenec, ki skaklja od kamna d© kamna, pripovedovalo si je bukovje v mehkem objemu po- vesti ljubezni, velike, neskončne ljubezni. In midva sva prislusevala tem pravljicam in pripovedkam, v srcih pa se je vnemala in vžigala še mogočnejša, še iskrenejša ljubav. Ah, kako ljubim te bajnokrasne majnikove večere! Duša vzplameneva tedaj, vživa, vzkipeva. In v teh tre-notkih bi se povspel rad gori do ne-številnih zvezdic, da bi jih objel,' v teh trenotidh bi izkopal iz tal najmanjšega črvička, da bi ga poljubil. — Kadar pa zrem doma v majnikovih nočeh tja v sinje nebo, kadar preštevam zvezde, kadar sledim oblačku, katerega žene lahen vetric proti tebi, tedaj mu sporočam pozdrave, presrčne pozdrave, katere naj ponese tebi, predraga Mirjam. In tedaj se zaziblje duša v sladke sanje, sniva o tebi, predraga Mirjam, s teboj i tedaj šeta po livadah in logih, po poljanah in gozdih v bajnokrasnih majnikovih dnovih, naslaja in navdušuje se v naravi za ljubav, prisega ti zvestobo in ljubezen, ono v,e-liko, brezkončno ljubav, katero j,ej vdihava cela narava. promis med ministrskim predsednikom in Poljaki. Praga, 27. maja. Ako bi obveljal načrt ministrskega predsednika, bi imel nemško-romanski blok 246, Slovani pa 249 mandatov. Načrt pomenja poslabšanje Gautsch e-vega načrta na škodo Slovanom, posebno za čehe na češkem in Mo-ravskem, kjer bo imelo 38.000 Nemcev en mandat in Šele 62.000 cehov enega. To je naravnost vnebovpijoča krivica, tako da so celo zmerni češki poslanci izjavili, da pod nikakimi pogoji ne dovolijo, da bi se ta načrt uresničil. Posebno je razkačila čehe vladna diktatura, da se razdelitev volilnih okrajev postavi pod dvetretjinsko večino. Ministrski predsednik je s tem postal ujetnik Nemcev, in to ga bo zadušilo. Lvov, 27. maja. Shod malo-ruskih zaupnikov je sprejel resolucijo, v kateri se državni poslanci pozivljejo, naj grozečo katastrofo za Maloruse z vsemi sredstvi preprečijo, ako pa se jim to ne posreči, naj opuste vsako sodelovanje pri volilni reformi, naj svoje mandate odložijo ter prepuste odgovornost vladi in Poljakom. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Budapešta, 27. maja. Ogrska vlada namerava predlagati, naj se dosedanje določbe carinske in trgovinske zveze spremene v trgovinsko pogodbo, in da se izločijo vse določbe, ki se nanašajo na indirektno obdačenje. Ako bi avstrijska vlada privolila, da se carinska in trgovinska zveza spremeni v carinsko pogodbo, potem bi ogrska vlada ne predložila avtonomnega ogrskega carinskega tarifa. Dunaj, 27. maja. Pri pogajanjih med obema ministrskima predsednikoma bo zavzemalo odločilno mesto tudi bančno vprašanje, ker ogrska vlada zahteva ustanovitev samostojne ogrske banke. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budimpešta, 27. maja. Novoizvoljeni predsednik Ju s t h je poudarjal V svojem zahvalnem govoru, da bo kakor dosedaj tudi v bodoče vse njegovo mišljenje in delovanje posvečeno le ljudski suvereniteti in nedotakljivosti ustave. „Prispeli smo do mejnika zgodovinske važnosti, ki loči žalostno preteklost od lepše in boljše bodočnosti. Na pragu nove epohe, v svitu svobode se učimo iz izkušenj žalostne preteklosti za bodočnost. Napraviti moramo ravnotežje med suve-reniteto krone in naroda. Narodna suvereniteta je bila v veliki nevarnosti. Prizadevati si moramo, da ne bo suvereniteta naroda prazna fraza. Zanesti moramo v to suvereniteto duh in življenje, da bo končno že enkrat v tej deželi narod izvor vse pravice, vse moči in vse oblasti. Daj bog, da bi v bodoče nič ne motilo več sloge med kraljem in narodom." Za podpredsednika sta bila izvoljena poslanca Navay (ustavna stranka) in Rakov-szky (ljudska stranka). Izmed zapisnikarjev se izvoli tudi en Hrvat. Zagreb, 27. maja. Hrvaški de-legatje so bili včeraj pri ministrskem predsedniku dr. Wekerleju, ki je v svojem govoru poudarjal, da si bo prizadeval na vse strani varovati zakoniti temelj. Vlada si bo tudi prizadevala, ugoditi materijalnim potrebam Hrvaške v vsakem oziru. Končno je prosil hrvaške delegate, naj delujejo na to, da se čimpreje doseže zdrava strankina konstelacija. Iz ruske državne dume. Petro grad, 27. maja. V včerajšnji seji je podal ministrski predsednik Goremvkin v imenu vlade odgovor na znano adreso dume. Izjava pravi, da bo vlada rade volje podpirala dumo pri vsem njenem delovanju, dokler se duma ne oddalji iz okvira, ki ji je postavno določen. Posebno pozornost posveča ministrski svet sproženim vprašanjem glede zahtev kmetskega prebivalstva, glede enakopravnosti kmetov z drugimi stanovi, o ugoditvi delavskih zahtev, oobveznem ljudskošolskempouku, o o b - dačenju premožnejših slojev in o preosnovi pokrajinske uprave. Istotako se bavi ministrski svet z novimi zakoni o nedotakljivosti osebe, o svobodi vesti, tiska, shajanja in združevanja Vendar se zdi vladi potrebno, pri izdelanju takih zakonov opremiti upravo z uspešnimi sredstvi, da prepreči zlorabo dovoljenih svobod. Kar se tiče zahteve, naj bi se Jimetsko vprašanje rešilo s pomočjo dvornih, vladnih, samostanskih in cerkvenih zemljišč in z nasilnim odvzetjem zasebnega premoženja je ministrski svet odločno nasproten, ker zastopa nedotakljivost premoženja. Glede nadaljnih zahtev v adresi, ki se tičejo odgovornosti ministrov in odprave državnega sveta, pomenijo radikalno spremembo osnovnih zakonov, ki jih nima duma pravice spreminjati. Glede zahteve, naj se bolje skrbi za vojaštvo, se ravno sedaj bavi car z zboljšanj em gmotnega položaja vojaštvu. Kar se tiče zahtev, naj se odpravi izjemno stanje in samovoljstvo uradnih oseb, je to zadeva, ki spada popolnoma v delokrog državne uprave, za katero delovanje ima duma edino pravico interpelacij. Potem je prešel ministrski predsednik na zahtevo glede splošnega pomiloščenja ter povedal, da je pomiloščenje oseb, ki so jih zaradi česarkoli obsodila sodišča, vrhovna pravica vladarjeva. Ministrski svet je mnenja, da bi ne bilo v blagor človeške družbe, ako bi pri nadaljevanju zmešnjav, umorov in nasilstev udeležene osebe pomilo stili. Osebe pa, ki so bile administrativnim potom zaprte in niso nevarne javni varnosti, je odredil ministrski svet izpustiti. Najnujnejše se zdi ministrskemu svetu rešitev kmetskega vprašanja. Predvsem morajo prenehati vse omejitve glede posedovanja zemljišč. Obubožanim kmetom se mora pomagati s kmetijsko banko. O splošni ljudskiizobrazbi bo predložila vlada primerne predloge, ravnotako predloži kmalu načrt o preosnovi srednjih in visokih šol. Reforme, ki jih je napovedal car, so dotlej nemogoče, dokler ne nastane v državi pravica in zakonitosti. V ospredju ima ministrski svet vprašanje o ustanovitvi krajevnih sodišč. Končno je napovedal ministrski predsednik zakonske načrte o dohodninskem davku in revizij nekaterih indirektnih davkor ter določb o potnih listih. Obsojen generalni gubernator. Varšava, 27. maja. Sodišče v Čiti je obsodilo generalnega guberna-torja Transbajkala, generala Holst-čevnikova, zaradi prekoračenja uradne oblasti in zanemarjenja urad-dnih dolžnosti v 16mesečno ječo in na odpust iz službe. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 27. maja. Na povelje sodnega likvidatorja so včeraj v Ne-versu z oboroženo silo izgnali 26 ur-šulink iz njihovega samostona. Ministrski svet je sklenil, da je smatrati za duhovne seminariste le tiste osebe, ki jih duhovne zveze priznajo za take. S tem se hoče papeža prisiliti, da spremeni svoj odpor napram ločitvi cerkve od države. Dopisi. Z Goriškega. Samo še mali odgovor na „Glas iz mlekarne v Vrem-ski doliniu v „Notranjcu" od 12. maja 190G štev. 19. Kar pišete, g. dopisnik, v tem dopisu, dokazuje, da ne razumete ne odgovora v „Slov. Narodu" od 28. aprila, nimate niti pojma o mlekarstvu in ne o svojih domačih krajevnih razmerah. Da je mlekarna v Britofu nepotrebna, to nisem trdil, ampak da bi se morala ustanoviti poprej, ne pa sedaj, ko deluje mlekarna v Zavrhku že eno celo leto in dobro napreduje in iz tega izhaja, da vaša mlekarna ni na zdravi podlagi in tudi, kakor se vidi iz vse pi- save, ne v zanesljivih rokah, ker manjka razumnosti v mlekarstvu. Da je g. M. D. za ustanovitev mlekarne v Vremskem Britofu že delal, ko na Zavrhku na ustanovitev mlekarne niti mislili niso, je pač mogoče, samo da je moralo biti le v spanju ali v sanjah, zakar pa drugi občinarji nič ne vedo. Da bi bil jaz trdil, zakaj ne nosijo kmetje mleka v Zavrhek na Primorsko, to ni mogoče, ker dobiva naša mlekarna vsak dan po 50 in več litrov mleka ravno iz Vrem. Da je mlekarna v Britofu v središču cele Vremske doline, to ni res, zakaj Vremska dolina je dolga, pa naj vam to tudi potrdim, ampak glavno vprašanje, kar se tiče mlekarne, je pač voda. G. dopisnik, kje pa imate vi vodo ? Vodo imate le ob času deževja, pa še to vam bodo občinarji prepovedali za mlekarno rabiti, ker jim jo potem za domače potrebe manjka. Kaj pomaga vodovod brez vode? Pri nas na Zavrhku pa teče mimo mlekarne vedno sveža Reka in ne manjka vode ne po zimi ne poleti. Kaj na tem, ako stoji mlekarna na samem, ko so vasi okoli k večjem 10—15 minut oddaljene, kakor Vremski Britof. Da ne bodete nosili mleka Čez vodo, ker ni nobene brvi ne mostu, ta zadržek se je rodil zopet v vaši nerazumljivosti in zavisti. Za silo, v slučaju velike vode, imamo pa tudi še most čez Reko na glavni cesti, Če je par minuD dalje, nič ne de, je treba potrpeti le par dni v slučaju narasle vode. (Ali Še za ta most ne vaste, ko peljete vsak dan mleko čezenj ?) Mi smo pa tudi vse te okoliščine preudarili in bodi vam povedano, da smo za slučaj velike vode tudi pripravljeni, da bomo dobili čez vodo naravnost v mlekarno mleko, ne da bi kdo hodil čez vodo, (ako bode sila). Capito, g. ustanovitelj *? Sicer pa ne trdim, da je mlekarna v Vremski dolini nepotrebna, ampak mora biti v spretnih rokah Resnica je, da že odstopajo od vaše mlekarne, in lahko bi vam služili tudi z imenom. Koliko pa imate produ-centov mleka v Dol. Vremah? Od 45 posestnikov komaj 10. Že tu se kaže nezaupnost. Kako poceni delujete, se bo pokazalo ob času računov. Da vam pa je g. M. D. odstopil prostor za mlekarno brezplačno, to si le mislite. G. M. D. je vam res odstopil prostor brezplačno, koliko pa vas stane popravilo, ker dotični prostor je že v razpadu, za nobeno rabo, a ste ga morali popraviti na svoje stroške? Kar se tiče dolgov naše mlekarne, naj bo dopisnik prepričan, da jih danes lahko plačamo, ker nas je veliko skupaj in niso tako visoki, kakor njegovi domači. Torej, g. dopisnik, le ne predaleč, pred svojim pragom naj vsak pomede in bo pomedeno povsod. Naša mlekaroa je tudi v korist kmetu, pa tudi ni politična. Katera je pa bolj na mestu, se bo pokazalo — pravite vi — in to vam popolnoma pritrjujem. Torej z bogom g. ust anovitelj. Opazovalce mlekarn. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. maja. — Narodna tiskarna. Včeraj je imelo delniško društvo „Narodna tiskarna" pod predsedstvom gosp. dr. Ivana Tavčarja svoj občni zbor. Po poročilu odbornika g. L a v r e n-č i Č a, je bilo sklenjeno razdeliti Čisti dobiček tako-le: Delničarjem dividende po 3°/0 to je 2400 K; učiteljskemu konviktu 200 K, Dobrodelnemu društvu tiskarjev 50 K, gledališkemu podpornemu društvu 200 K, akade-mičnemu društvu „Prosveta" 100 K, akademiČnemu društvu „Sava" 100 K, splošnemu slovenskemu ženskemu društvu 50 K, za Vilharjev spomenik 200 K, Planinskega društva podružnici v Kranju za Prešernovo kočo 100 K, Dijaški kuhinji v Kranju 100 kron, Družbi sv. Cirila in Metoda 200 kron in novemu društvu koroških Slovencev „Drava" v Beljaku 300 K. — Kakor jim kaže. Štajerski klerikalci vpijejo sedaj po domaČih svojih glasilih in po „Slovencu", da rušijo slogo vsi tisti, ki se slepo ne pokoravajo sklepu večine zaupnikov na celjskem shodu. Kako se je ta večina dobila za Korošca, je bilo že povedano. Ako bi se ne bilo delovalo z nezaslišanim Robičevim terorizmom, dobil bi bil Korošec le glasove duhovnikov - zaupnikov. Vprašamo pa Robiča in njegovo družbo, kako da so sedaj naenkrat tako tankovestni za sklep zaupnega shoda, ko se pri prvih in drugih volitvah iz splošne kurije takozvani voditelji niso prav nič zmenili za sklepe zaupnih mož. Pri prvem zaupnem shodu v Celju je bilo do 200 zaupnikov, a med njimi se je izreklo za ŽiČkarjevo kandida- turo razen 42 duhovnikov le Še par kimavcev, vsi drugi so bili za drugega kandidata. Sklep zaupnega shoda pa se je položil od akta ter se sklical drugi zaupni shod v Mariboru, kjer pa se ni pustilo niti glasovati, temuč se je odločitev prepustila vo-lilcem. Podobno je bilo tudi pred drugimi volitvami. Klerikalci so pač povsod spletkarji, ki se ravnajo tako, kakor jim bolje kaže. — Še se dobe poštenjaki med duhovniki. Na Kranjskem so sicer take izjeme že zelo redke, a na Štajerskem se še dobi mnogo poštenih in idealno rodoljubnih duhovnikov, ki najodločneje obsojajo nesrečno politiko, ki bi jo rad prenesel dr. Koro-sec Susteršicevega tabora. Neki tak duhovnik je pisal odločilnemu agitatorju za neodvisnega kandidata gosp. Iv. Rebeka. „Kako je našo ljudstvo revno in zaslepljeno, da ne spozna in ne vidi, kaj hočeta SusteršiČ in Jeglič. Gorje domovini, ako nas zgrabi s svojimi kremplji ta zlobni duh, ki vlada danes na Kranjskem, ta duh nadutosti i a egoizma, farizejstva in laži. Bojim se za domovino in ubogi narod. Križani Jezus! Branite, delujte, kolikor morete, da bi duh Rajčev in Trstenjakov prešinil rojake". — Naknadna volitev za V. kurijo na Spodnjem Štajerskem bo jutri v torek. Ker je v tej skupini okoli 80.(300 volilcev in je volitev direktna, se ni nadejati, da bi se za končni izid volitve izvedelo preje nego v sredo zjutraj. — Vladni komisar na Jesenicah. Občinski zastop na Jesenicah je pač izvoljen, a konstituirati se ne more vsled svojevoljnosti in trmogla-glavosti klerikalno - nemške zveze. Vsled tega je vlada imenovala okrajnega komisarja v Radovljici gosp. Schittniga vladnim komisarjem na Jesenicah. — Uradno potovanje železniškega ministra. Včeraj se je peljal vodja železniškega ministrstva tajni svetnik W r b a s posebnim vlakom po progi Jesenice-Trst nove železnice, katera proga se misli v kratkem otvoriti. Z njim se je peljal med drugimi visokimi osebami tudi kranjski dež. predsednik Teodor Schwarz. V Gorici je bil v hotelu na južnem kolodvoru obed. Ko je vlak dospel zvečer ob polu 8. uri v Trst, sprejel je tam železniškega ministra namestništ-veni podpredsednik dr. S c h a H'g o t s ch. Wrba se je pogosto jako pohvalno izrazil o progi in njeni izborni izpeljavi. — Železniško ministrstvo je baje ukazalo napraviti na novi železnici dvojezične napise šele od Ži h p olj a (Maria Rain) t. j. od druge postaje za Celovcem naprej. Na prvi postaji v Čisto slovenski okolici celovški „Ve-trinje", naj bo samo nemški napis „Viktring", dasi bi že na celovški postaji moral biti dvojezični napis! Zoper tako postopanje državne oblasti nasproti Slovencem treba pač storiti najodločnejše korake. — Pozor poslanci! — Goriški državni pravdnik in jezikovna enakopravnost. Porotna razprava v Gorici v petek proti Josipu Gorjanu bi se imela vršiti edinole v slovenskem jeziku. Sodni dvor je bil slovenski, zapisnikar Slovenec, branitelj Slovenec, obtoženec Slovenec in obtožnica slovenska. Porotnikov Slovencev je bilo dosti na razpolago. Ali tu je posegal vmes državni pravdnik Vidulich ter odklanjal slovenske porotnike toliko časa, da je nastala končno mešana porotna klop: 7 Slovencev in 5 Lahov. Poklioali so tolmača. Ali razprava ni bila le dvojezična, marveč predsednik jo je vodil tako, da je zapostavil slovenščino za laščino. Še več. Predsednik je vprašal potom tolmača laško obtoženca, če je umel vsebino obtožnice, in tako je Šlo naprej. Predsednik je Slovenec, obtoženec Slovenec — z laškimi pričami je govoril pa sam laško. Tolmač je tolmačil laški govor slovenskega predsednika in slovenske odgovore priČ prelagal na laški jezik. Vse je bilo najprvo laško, potem slovensko. Državni pravdnik je govoril laško, potem pa se je silil tudi s slovenščino. Proti temu se mora odločno protestovati in poskrbeti, da se v prihodnje ne zgodi več kaj takega. Slovenski poslanci naj pa zaradi tega store primerne korake, da bo Vidulich, ki tudi slovenska imena pači v svoji laški zagrizenosti, dobil potrebno in zasluženo lekcijo in da poj de v pokoj, ne pa da bi Še avan-ziral, kakor se čuje. Težko priborene jezikovne enakopravnosti pri sodiščih nam Slovencem kak goriški državni pravdnik vsled svoje laške nestrpnosti ne bo kratil, to naj si enkrat za vselej zapomni. — Že zopet Domžale. Včeraj so bili štirje ljubljanski Slovenci v Domžalah. Sli so v gostilno pri kolodvoru, ker ima samo slovenski napis, ker so mislili, da je, narodna gostilna. Komaj pa so izpregovorili slovensko, je nastala revolucija v gostilni in gostilničar je takoj poslal po orožnike. Kakor je videti, smatrajo domžalski nemšku-tarji orožnike za neko vrsto gostilniških hlapcev, ki naj mečejo neljube goste na piano. Sploh vprašamo politično oblast kot predstojniŠtvo orožnikov, kako se strinja s službenimi predpisi orožnikov, da letajo samo na klic kakega obskurnega gostilničarja posredovat, ko ima vendar e.li-nole županstvo prositi za orožniško asistenco v nujnih slučajih. Sicer v tem slučaju niso orožniki' sovražno, nastopili, temuč so ustregli slovenskim gostom, ki so bili v nevarnosti pred nemčurskimi inzulti ter jih spremili na kolodvor vsled lastne prošnje. Tudi ta dogodek se mora primerno pojasniti, da bodo Slovenci življenja varni v Domžalah. — Narodnjaštvo naših klerikalcev. Pred nami leži jedilni 1: železniške restavracije v Št. Petru, ki: je bil tiskan v klerikalni tiskarni v Postojni in na katerem je natisnjena tvrdka „Katholischer Pressve-rein in Adelsberg". Znano nam je iz tukajšnjega trgovinskega registra,-da taka tvrdka ne obstoji; kajti v trgovinskem registru je za ljubljansko in postojnsko „Katoliško tiskarno -vpisana edinole slovenska tvrdka: „Katoliško tiskovno društvo". Klerikalci tedaj vztrajajo v protizakonitosti. Lani so si za svojo tiskarno v Postojni samolastno prisvojili tvrdko „Rikard Sebrovi nasledniki1*, letos pa hočej biti „Katholischer Pressverein". Radovedni smo, če bode slavno trgovsko sodišče vporabilo proti takim ne-postavnostim določbo Člena 26. trg. zak. To postopanje klerikalcev pa ni samo protipostavno, ampak tudi sramotno pro tinar o dno. Če je naročnik tiskovine Nemec in tiskovina nemška, se mora hitro slovenska tvrdka spremeniti v nemško. In taki ljudje* hočejo imeti ves slovenski svet v svojem taboru? To hoče biti slovenska ljudska stranka? Sram Vas bodi, pustolovci, izdajice slovenskega imena! — Zdravniška vest. Gosp. dr/ Evgen Barac, bivši hišni zdravnik v zdravišču „Alland" pri Dunaju, je začel svojo zdravniško prakso v Gleichenbergu na Štajerskem. — Davčne vesti. Davčni praktikant Albert Primecv Radovljici je premeščen v Višnjo goro, na njegovo mesto pa pride davčni praktikant R. Petraček. — Orožniške vesti. Preme-je poveljnik koroškega orožništ podpolkovnik Filip Koschak za poveljnika štajerskemu orožništvu v Gradec. Za poveljnika koroških orožnikov pa je imenovan podpolkovnik Ignacij Nitsch iz Prage. — ,,Glasbena Matica" v Ljubljani javlja, da se vrši v sredo, maja 1900 ob & uri zvečer v zboruj veliki dvorani „Narodnega doma" ruski koncert, pri katerem sodelujejo: Konstantin Teren tj e v Serebrjakov, solist carske dvorn^ opere v Peterburgu (bas); Lidiji Konstantinova Serebrjakova. operna pevka (sopran); Nikola Matvejevič Salonov, artist carska dvorne opere v Peterburgu (tenor : Ana Viktorovna Bež oje v a. dramatična artistka v Peterburgu (deklamatorica). Spored: I. del. 1. Duet: „Kriki galeba" od Grož-kega. Pojeta Lidija K. Serebrjakova in Konstantin T. Serebrjakov. 2. „Se^ verna zvezda" od Glinke. Poje Nikola M. Safonov. 3. Romanca od Cerepnina. Poje Lidija K. Serebrja- kova. 4. Elegij a od Dargomijskega. p0je Konstantin T. Serebrjakov. 5. £.rija Gremina iz opere „E v g eni j Qnjeginu od Cajkovskega. Poje Konstantin T. Serebrjakov. 6. Trio jja divjem severu" od Dmitri-•feva. Pojo: Lidija K. Serebrjakova, Konstantin T. Serebrjakov in Nikola K, Safonov. II. del. 7. Duet „Viteza" od Dargomijskega. Pojeta N. jf. Safonov in K. T. Serebrjakov. 8. Romanca „In noč in luna in ljubav", skladba Davidova. Poje jjdija K. Serebrjakova. 0. Romanca od Grecaninova. Poje N. M. Safonov. 10. Pesem Varjaškega gosta iz opere „Sadko", zložil Rimski Kor-zakov. Poje K. T. Serebrjakov. 11. Arija Suzanina iz opere „2 iz en za carja", zložil Glinka. Poje Konstantin T. Serebrjakov. 12. Trio: ločeval je oblaček zlat", zložil Dargomijski. Pojo: Lidija K. Serebrjakova, Konstantin T. Serebrjakov in Nikola M. Safonov. 13. Deklamacije iz ruskih in drugih slovanskih poetov. Deklamira Ana V. Be-žojeva. Začetek točno ob 8. uri. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h se dobivajo v trgovini :ali so zborovalci s sedežev. Društveni tajnik g. Vole je poročal o delovanju prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v 35. letu njegovega obstoja, t. j. v dobi od 28. maja lanskega leta do 27. maja 1906. V prvi vrsti omenja dan 6. maja letos, jateri dan gotovo vsakemu članu društva ostane v veselem spominu. V priznanje zaslug, ki so si jih pridobili na polju Človekoljubja, bilo je odlikovanih 15 društvenikov s častno svetinjo, katero jim je dne 6. maja slovesno izročil g. župan Hribar. Društvo je imelo v preteklem letu štiri službene shode ter je priredilo običajno božićnico, ki je imela dokaj ugoden uspeh, ker je bilo čistega dobička 1074 kron. Sodelovalo je društvo radi pri veselici v korist fondu za Prešernov spomenik, pri slovesnem odkritju tega spomenika ter pri Stritarjevi slavnosti. Devetnajstkrat je bilo društvo klicano bližnjemu na pomoč; s priznanja vredno urnostjo je vedno hitelo na kraj nesreče ter imelo po-polen uspeh. Veliki pomen rešilne postaje se razvidi iz tega, da je bila v preteklem letu klicana 552krat. Tajnik omeni končno, da ima društvo 74 članov in da je blagajnik Barle sestavil v slovenskem jeziku „Redovne vaje- za Člane gasilnih društev. Knjižica je ravnokar izišla in se dobiva po 40 h. Občni zbor je tajnikovo poročilo odobril, istotako tudi poročil obeh blagajnikov, gg. Barleta in Leut geba, iz katerih posnemamo, da je imelo društvo 10167 kron 65 h dohodkov in 976 kron 68 h prebitka. Obolelim članom se je izplačalo 1606 kron 92 h podpore iz bolniške blagajne, katere premoženje znaša 28013 kron 62 h; iz podpornega sklada se je izplačalo 70 kron. Predno se je pričela volitev novega odbora, izjavil je blagajnik Barle v imenu dosedanjih odbornikov, da z ozirom na agitacijo, ki se je pričela proti nekaterim zaslužnim društvenim funkci-jonarjem, eventuelno zopetno izvolitev sprejmejo le pod pogojem, če bodo vsi stari odborniki zopet izvorni. Magistratni ravnatelj V o n Č i n a Je v imenu županovem pozdravil občni zbor, izrekel društvu priznanje in zahvalo za uspešno delovanje ter naglašal potrebo složnega delovanja. Pri Molitvi novega odbora bilo je oddanih ^ glasovnic in so bili izvoljeni gg. Lu-dovik Stricelj načelnikom, Josip ^urk podnaČelnikom, Ivan Vole tajgom, Fran Barle in Anton Leut-|eb blagajnikoma, D in t ar prvim in otare Fran drugim Četopoveljnikom, jo t r i c e 1 j ml. in Andlovec namest-j^oma, Zor nič odbornikom, Fur-|an pa revizorjem; še lepo ožji vo-Pjtoj so bili nadalje izvoljeni gg. Me-^ Č tretjim Četopoveljnikom, L a p a j-?er njegovim namestnikom, Čuden jj Stare odbornikoma, Kalmus in *\emperle pa revizorjema. Ker to-rej lista starih odbornikov ni prodrla v celem obsegu, izjavil je g. Barle v imenu bivših odbornikov, da ne sprejmejo zopetne izvolitve in da bo torej voliti na mesto njih druge društvene funkcijonarje. Načelnik Stricelj je konečno izjavil, da bo v ta namen sklical tekom tedna nov občni zbor. Želeti je, da se duhovi pomirijo in da se nastala kriza reši tako, da društvo ne bode trpelo škode. — Umrla je danes ponoči gospa Amalija T 6 n ni e s , vdova ustanovitelja tvrdke Gustav Tonnies. — Vojaške vaje. Z raznih strani dobivamo pritožbe, da se z nadomestnimi rezervisti pri pespolku št. 17. jako grdo ravna in da se jih na vse načine trpinči. Taki slučaji naj se z dokazili vred naznanijo poslancem, da bodo na primernem mestu sprožili to stvar. — Izredni binkostni vlaki. Poleg objavljenega posebnega vlaka iz Ljubljane v Postojno, potem iz Trsta, z Reke in Gorice v Postojno binkostni ponedeljek, bodo vozili prihodnje praznike še naslednji izredni vlaki: 2. rožnika vlak 93. II. iz Trsta v Gorico. Odhod iz Trsta ob 4. uri 40 min popoldne, dohod v Gorico ob 6. uri 8 minut zvečer. 3. rožnika so objavljeni nedeljski vlaki med Trstom in Gorico. 4. rožnika poleg nedeljskih vlakov med Trstom in Gorico, že objavljeni postojnski vlaki iz Trsta, Reke, Kor-mina, Gorice in Ljubljane. Razen teh oddeljen brzovlak iz Trsta v Postojno (iz Trsta ob 8. uri 10 minut zjutraj). Potem oddeljeni osebni in brzovlak iz Gorice v Trst. (Iz Gorice ob 5. uri 22 minut in 6. uri 52 minut zvečer). Iz Postojne pa bo poleg tega izletnikom v jamo na razpolago še oddeljen brzovlak v Trst. Odhod iz Postojne ob 7. uri 9 minut. — Strela j© dne 25. maja proti večeru udarila v poleg hišnega hlevskega poslopja stoječo jagned posestnika Mihaela Kukelja na Jezici. Slamnata streha se vname in v prav kratkem Času je vse poslopje v ognju. Gospodar, najstarejši mož na Jezici, je bil pri živini v hlevu. Kovač, Matija Knez, pribiti urno k nesreči, razruši okno pri hlevu, potegne gospodarja skozi okno in spodi goved iz hleva. Požarna bramba je bila hitro pri požaru in zvršila vrlo svojo dolžnost in ogenj omejila. Pogorela je samo streha pri hiši in hlevu. — Županstvo Lesce ima lep samoslovenski pečat. Naj bi tudi druga županstva po Slovenskem posnemala to vrlo narodno županstvo! Proč z dvojezičnimi pečati! — Tri prste na nogi je zmečkalo Francu Logarju, mizarju južne železnice, ko je delal v Litiji, kjer seje zgodila zadnja nesreča. — Premdmba posesti. Hišo g. Ivana Malija v Škofji Loki na glavnem trgu je kupil g. M. Žigon za 34.000 K. — Pretep. 241etni Janez Ber-gant, 251etni Juri Bergant in 261etni Ignacij Tušek vsi iz Štirpnika pri Selcih so se sprli v neki gostilni v Loki z dvema zidarjema. Iz prepira je nastal pretep, v katerem sta bila zidarja težko telesno poškodovana. Omenjeni trije fantje že sede v zaporu. — „Ilirski Sokol" v Ilirski Bistrici priredi, kakor je že bilo zadnjič v našem listu objavljeno, kegljanje na dobitke in sicer v hotelu „Ilirija". Začelo se je v četrtek t. j. 24. t. m. ob 2. uri popoldne, ter se nadaljuje isto vsak torek, četrtek in soboto zvečer od 8. ure naprej; ra-zun tega tudi ob treh zadnjih nedeljah t. j. 8. 15. in 22. julija od 2. do 6. ure popoldne. Dne 22. julija se kegljanje zaključi, ter se dobitki pri končanem kegljanju isti dan raz-dele. Vstop je vsakomur dovoljen. Dobitki so sledeči: I. 40 K, II. 20 K, III. 10 K, IV. 5 K, V.—IX. vsak po 2 K in X. sodček piva za največ keg-ljanih serij. Kegljalni red je nabit na kegljišču. Serija treh lučajev stane 20 vin. Dne 22. julija bode velika ljudska veselica z javno telovadbo ter raznim sporedom, katerega še pravočasno objavimo. — Verska blaznost. V blaznico k usmiljenim bratom v Gorici so oddali 191etnega R. Stekarja, ker je versko blazen. Pač neredka prikazen ! ~ NOŽ V Otročji rokii 131etni David G i o r g i o n iz Brume pri Gradišču se je spri z nekim tovarišem enake starosti. Ta pa je potegnil nož in zadal nasprotniku rano, da so ga morali prepeljati v goriško bolnico. Rana ni smrtnonevarna. — Sokolska slavnost v Brežicah. Telovadno društvo „Brežiški Sokol" je razposlalo sledeči oklic: Po večmesečnem trdovratnem boju, v katerem se je v vsi svoji nagoti pokazal nam sovražni duh nemških birokratov in strastni gnev narodnih protivnikov na vsak naš pokret, dovoljeno nam je o binkoštih praznovati izlet vseslovenske sokolske Zveze v Brežice in razvitje prapora svojega mladega, a čilega Sokola. V kratkem Vas sprejmemo v Brežicah, ki so bile dosedaj branik vsenemškega napuha, ki pa obečajo v doglednem Času po- stati svarilno znamenje za naše duš-mane, da Slovenec neče biti več njih suženj, bodrilno znamenje za naše brate, da vse dosežemo s složnim, neumornim delovanjem. Ta narodni praznik bode v naše bojne vrste zanesel svež, poživljajoči duh, nam pokazal pot do novih zmag, naše omahujoče protivnike pa bode prepričal, da se ne strašimo njih grožnja. Sprejem Vaš ne bodi sijajen na zunaj, pač pa sijajen v naših in Vaših srcih. Ta narodni praznik bode prvi vseslovenski praznik te vrste, prirej en v znamenju sokolske ideje, pod pristnim geslom: V pesti sila, — V srcu odločnost, — V mislih domovina!" ki mora postati biser mišljenja vsakega Slovenca. Slavje in njega pomen bode povečalo sodelovanje bratov Hrvatov in Srbov in njih najboljših sinov: „Sokolov". Njih zanimanje za našo svečanost je priča, da umejo naše težnje, da hočejo s številom po-svedočiti svojo ljubav do nas. Neštete množice ljudstva iz treh sosednih si pokrajin bodo pričale, da imamo krepko oporo v neomajnih četah naroda. Tedaj na svidenje v Brežicah! Sokolski Na z dar! — Celjski Rakusch se kuja. V soboto so si celjski očetje soglasno zopet izvolili za župana Julčka Ra-kuseha, ki pa je izjavil, da izvolitve za nobeno ceno ne sprejme, vsled česar bo v osmih dneh nova volitev. — Ustrelil se je v Laškem trgu davčni kontrolor Stibenegg z lovsko puško. Stibenegg je bil strupen renegat, ki je pri vsaki priložnosti kazal sovraštvo proti Slovencem. — Otrok ju je izdal. Vin- cenc in Jožefa Lasič sta posestniku Kosiju v Grobeh pri Ptuju ukradla vina in žganja za 124 kron. Izdal ju je njun lastni 51etni otrok. Obsojena sta bila vsak na 3 mesece. — Otrok zgorel. V Gradišču pri Ptuju je zgorel 51etni otrok po-sestnice Terezije Didarc, ko se je ta oddaljila za pol ure od doma in pustila otroke brez varstva doma. Nepazljiva mati je bila obsojena na 5 dni zapora. — Nesreča vsled neprevidnosti. Posestnik in občinski predstojnik v Gornji Pesnici Ivan Papler je te dni natakal špirit iz soda v steklenico v kleti. Pri tem je z lučjo tako neprevidno ravnal, da se je tekočina vnela. Vsled eksplozije je dobil Papler hude opekline po gornjem delu telesa. — Mesto pisarja razpisano je pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu v Slov. goricah do 1. junija. — Zakaj je dr. Frischaul odstopil Od tožbe. Kakor znano je vse-učiliščni profesor dr. Frischauf tožil svoje nestrpne tovariše, med njimi tudi Slovenca dr. Murkota in dr. Štrek-lja, ker so podpisali neko žaljivo izjavo. Sedaj pa je tožbo umaknil kar pojasnuje s sledečim dopisom: Z ozirom na to, da sem zvedel iz note, ki so jo z nasprotne strani izzvali in ki leži v aktu c. kr. namestništva, da vlada med profesorji in dijaki proti meni veliko razburjenje, tako da je nevarnost, da bi se red in mir na tukajšnjem vseučilišču mogla motiti, vsled česar mi je naučno ministrstvo dalo dopust na nedoločen čas; nadalje z ozirom na to, da sem dobil danes, to je dan pred obravnavo grozilno pismo, v katerem se grozi meni in mojim vsem sinovom s smrtjo, nadalje zato, ker je sodnik na vprašanje mojega zastopnika, ali prevzame odgovornost za moje osebno varnost pred obravnavo in po obravnavi odklonil vsako jemstvo, a brez moje navzočnosti bi bilo nemogoče razjasniti nekatera znanstvena vprašanja, sem na svojo žalost primora, tožbo umakniti. — Umor. 261etni Josip Gorjan v Gorici je 26. novembra lani z nožem zabodel v vrat Valentina Padovana, ker je bil ljubosumen nanj, da mu zapeljuje njegovo dekle. Pred goriškim porotnim sodiščem je bil Gorjan obsojen na 18 mesecev težke ječe ter 400 K stroškov za pogreb in zastopanje. — Iz avtomobila je padla Marija Burger iz Celovca, hči predsednika koroške trgovske zbornice. Pri padcu se je tako pobila, da je drug dan umrla vsled poškodb. — Roparski umor. Železniški delavec Danijel Turkulj je v Blačah na Koroškem ubil ^in oropal akordanta Krištofa Seli a. Obsojen je bil pred celovškimi porotniki na 6 let stroge ječe. — Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva" priredi na binkošni ponedeljek dne 4. junija t. 1. društveni izlet na Nanos (1300 m). Odhod iz Trsta v nedeljo dne 3. junija popoldne. — Nasilen svak. 31 letni David di Leon v Trstu je bil aretovan, ker je hotel svakinjo posiliti in se pri tem grozno brutalno obnašal. Morala se je boriti ž njim 10 minut, predno se ga je rešila. — Težka telesna poškodba. V Trstu se je 401etni Osvald Ca-h arij a na škofjeloški način s čevljarskim nožem težko telesno poško- doval. Vzrok pa ni bila žena, ampak dolgotrajna bolezen. — Krvav konec Igre. V Trstu sta se pri igri stepla delavca J o h in Z o r z u f. Prvi je drugemu vrgel v glavo vrček poln piva, da ga je precej ranil. — Poskusen samomor na par- niku. 401etni Nikolaj Prislič je blizu Trsta z nekega parnika skočil v morje, da bi se utopil. Ker so pa opazili njegov namen, vesljali so z rešilnim Čolnom za njim in ga rešili ter oddali v opazovalnico. — Grozna nesreča z avtomobilom. V soboto zvečer se je peljal inženir Grandi iz Trsta s svojo ženo, tremi otroki, služkinjo in carinskim oficijalom z OpČin. Zadnji je bil chaufeur. Med Sežano in OpČinami blizu Fernetčev je zadel avtomobil v voz, ki ga je paljal nasproti konj in na katerem je sedela kmetica Je-leršič iz Jekuz in njen sin. Ker je avtomobil vozil s hitrostjo 80 km v uri, priletel je z vso silo v voz. Učinek silnega trčenja ni izostal. Avtomobil se je prevrnil in vse osebe so padle iz njega. Konju sta bili zdrobljeni obe sprednji nogi, kmetica in sin sta bila pa vržena z voza. Inženirju Grandiju je počila pri padcu Čepinja in je njegov položaj ob up en. Njegova žena je bila težko poškodovana, vendar ne smrtnone-varno. Sletni sin je bil ubit, brata njegova pa lahko poškodovana. Služkinji so se pretresli možgani, kmetica je pa dobila krvave bule na temenu, ter rane po glavi in životu, dočim je njen sin popolnoma nepoškodovan. Tekel je po nesreči takoj na Opčine, kjer je dobil za ranjence prvo pomoč. Odpeljali so jih deloma v tržaško bolnico, deloma v Grandijevo stanovanje. — Novi guverner na Reki je postal grof Aleksander Nako. — Voz za ognje ga sno moštvo, ki ga je naročila požarna bramba na Rečici pri kovaču Fr. Beliču v Ljubljani, je na ogled na Rimski cesti pri sedlarju Razingerju. Voz je prav izvrstno in praktično narejen, zato bi bilo želeti, da bi ognjegasna društva naročala slične stvari samo pri domačih obrtnikih, katerih delo je najmanj tako dobro, kakor ono tujcev. — Počenši z 21. junijem 1906 se bodo vsak četrtek ob 3. uri popoldne breplačno stavile koze v veliki dvorani ^Mestnega doma". — S posebnim vlakom je šlo v soboto ponoči iz Ljubljane v Trst 500 oseb in niso bili sami veteranci, ampak se je udeležilo obiska tudi mnogo drugega občinstva. — Iz Obupa je hotela snoČi skočiti pod tovorni vlak na periferiji mesta vdova Uršula Gašperšičeva, stanujoča v Novem Vodmatu štev. 108. Ko so za njo tekli njeni jokajoči otroci, jo je potem prijel delavec Fr. Kalčič in jo rešil gotove smrti. Vzrok nameravanega samomora je baje velika revščina. Ker obupnica ni mogla svojega namena doseči, je žaluje vskli-knila: nKo bi bila storila konec, bi se bil vsaj kdo usmilil mojih otrok, (ima namreč tri v starosti od 7 do 14 let), sedaj pa se ne bode nihče niti mene, niti otrok! Ce je beda res tako velika, naj pomaga, kdor more! — Utonila je v soboto popoldne posestnikova žena Škrljeva z Viča, ko je prala v GradašČici salato. Prijel jo je krč in so jo dobili po dveh urah v vodi mrtvo. — Prijeli so v Vrhovem v krškem Okraju okoli 13 let starega gluhonemega dečka, ki je beračil in dobili pri njem 36 K 25 vin. denarja, katerega je priberaČil. Deček je 141 cm visok, rujavih las, dolgoličen, nizkega Čela in temnih las. Kdor bi vedel kake podatke o njegovi identiteti, naj jih naznani naj bližnjemu varnostnemu oblastvu. — Ponočnjaki so v soboto ponoči podrli 3 metre dolgo železno ograjo z dvema kamenitima stebroma pri mostu čez Gruberjev prekop na Dolenjski cesti in jo položili na hodnik. Zlikovci so par noči preje ob Bleiweisovi cesti istotako izruvali ograjo in s tem prizadjali znatno škodo.Upamo, da pridejo nepoklicanim nočnim delavcem na sled. In dobro bi tudi bilo. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Hrvatov in 4 Črnogorci, nazaj pa so prišli 4 Hrvati. V Heb je šlo 25 Hrvatov, na Westfalsko pa 25 Slovencev. Na Dunaj je šlo 40 zidarjev, v Budimpešto 35, v Inomost pa 25. — V soboto je šlo v Ameriko 16 Črnogorcev, na Prusko pa se je odpeljalo 8 Primorcev. * Najnovejše novice. Umrl je bivši srbski justični minister in vpo-kojeni predsednik prizivnega sodišča, Ninčić. — Av to mo bil j e eksplo di-ral sanitetnemu svetniku dr. Ber-gerju blizu Lipskega. Okrajni zdravnik dr. Schmidt, ki se je vozil ž njim, je ubit, Berger pa smrtno ranjen. — Davek za naseljevanje v Ameriko je ameriški senat zvišal. Obenem je sprejel zakon, da je analfabete izključiti od naseljevanja. — Henrika Ibsena pokopljejo 31. t. m. na državne stroške. — Tri nove trdnjave gradijo italijanski pijonirji ob avstrijski meji.___ Telefonska in ttztiM poročilu. Dunaj 29. maja. Ministrski predsednik Hohenlohe je danes demisi)oniral. Dunaj 29 maja Zdaj so popolnoma pojasnjeni vzroki, vsled katerih je bil Hohenlohe prisiljen odstopiti. Pojasnila jih je polemika, ki se je vnela med dunajsko inpeštansko vlado. Kar cbstoji dualizem, se še ni zgodilo, da bi se dunajska in peštanska vlada med seboj javno vojskovali potom komunikejev. Wekerlejes posredovanjem korespondenčnega urada razglasil, da je bila v kronskem svetu glede prepira zaradi carinskega tarifa izrečena odločba, ki zadovoljuje obe vladi Na to je Hohenlohe izdal komunike, ki pravi, da to ni res in da nibilaizrečena odločba, ki zadovoljuje dunajsko vlado, vsled česar da dunajska vlada slejko prej odklanja ogrske zahteve glede carinskega tarifa. Na to je zopet odgovoril Wekerle, ki pravi v svojem komunikeju: Krona je ugodivši zahtevi ogrske vlade dovolila, da se ogrskemu parlamentu predloži carinski tarif, ne kot skupni nego ket ogrski tarif. To pomeni, da se je krona v tem vprašanju postavila na stališče Kossuthove stranke in od ločila proti dunajski vladi Posle dica tega je bila, da je šel Hohenlohe danes ob 9 dop. k cesar.u in podal demisijo. Koj na to se je sešel ministrski svet in ta je skleni), da ostanejo vsi ministri solidarni s Hohen-loheom in da ž njim vred odstopijo. C^sar sprejme demi sijo še danes. Dunaj 29 maja. Kct začasni naslednik Hohenlcheov se imenuje v prvi vrsti češki namestnik gref Coudenhove Ce bi ta ne sprejel, sestavi najbrže dunajski namestnik Kielmannsogg prehodno ministrstvo. Unaj 28. maja. Ministrska kriza še ne bo kmalu rešena. Najbrže pokliče cesar nekaj me-rodajnih parlamentarcev k sebi. Vsled krize je omajeno tudi stališče Goluchow-s k e g a. Princ Hohenlohe po stane zopet namestnik v Trstu. Dunaj 28. maja. Cesar je grofu Schbnbornu ponudil, naj sestavi novo ministrstvo. Schbnborn je odklonil ponudbo. Dunaj 29. maja. Danes sta bila v posebnih avdijencah pri cesarju grof Schonborn in dr. Korber. Umeje se, da je to v zvezi z ministrsko krizo. Dunaj 28. maja. Češki namestnik grof Coudenhove se je ob 1. uri popoldne pripeljal sem. Dunaj 28. maja. Za jutri določena seja poslanske zbornice je odpovedana. Dunaj 28. maja. Gosposka zbornica je imela danes sejo. Debato o Hohenloheovi programatični izjavi z dne 16. t. m. je opustila, ker je ministrstvo padlo. Zbornica je izvolila člane delegacije, nakar se je seja zaključila. Dunaj 29. maja. Posl. Vblkl je zblaznel. V neki rodovini je danes več oseb napadel z revolverjem. Rešilno društvo ga je pripeljalo na policijo. Volkl je Šele 45 let star. Petrograd 29. maja. Uradno se razglaša, da vlada ne misli razpustiti dume. Petrograd 29. maja. V Se-bastopolu je bilo med vojaško parado vrženih več bomb. 13 oseb je bilo ubitih; ranjencev je še veliko več. Jlvala! Pretežko bi mi bilo posamez dostojno se zahvaliti vsem, ki so me pozdravili o mojem prihodu v drago mi domovino. Naj se mi torej blagovoljno dovoli, da tu skupno izrečem svojo srčno zahvalo. Hvala moji ljubi, tako lepo prerojeni beli LJubljani, ki me je tako slovesno in, kar mi več velja, tako prisrčno sprejela in tako gostoljubno obhajala mojo sedemdesetletnico! — Hvala občinam, ki so mi podelile častuo ob-čanstvo; hvala društvom, ki so me imenovala svojega častnega člana! — Hvala dragim rojakom, možem in mladeničem, ki so mi izkazovali toliko naklonjenost; hvala rodoljubnim gospem in gospodičnam za njihovo preUubez-njivost, ki mi je tako blagodejno ogrevala srce ! — Hvala vsem, ki so me pozdravili s pismi ali s telegrami! Kaj pa naj slednjič rečem naši ljubi šolski mladini, dečkom in deklicam'? To navdušenje, ti mili pogledi iz žarečih mladih oči — kako mi je vse to dobro delo! Bog jih živi! To so mi bili lepi, nepozabni dnevi v moji domovini; lepa večerna zarja mojemu trudapolnemu življenju! Tolažiti se smem, da nisem živel zastonj! Hvala! Na Dunaju, dne 2G. maja 1906. Jos. Stritar. 3 besede . . . „Altvater" Gessler 1334-8 Krnov (Jagerndorf). Meteorologlčno porodilo. VtAiiia nad morjem S06-2. Srednji mračni tlak 78«.O 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 26. 9. sv. 7376 16 7 si. jgvzhod oblačno 27. 7. aj. 738 i) 144 slab vzhod oblačno m 2. pop. 737 3 22 1 er. sever del. jasno 9. zv. 7382 15-9 sr. svvzh. del. oblač. 2S. 7. zj 739 1 13 7 si. jzahod pol. oblač. 2. pop. 7384 24 3 brezvetrno del. jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 17 3° in 17-5°; norm.: 15 4° in 15o°. Mokrina v 24 urah 0 7 mm in 03 mm. Hi i Bledu poleg novega kolodvora odda na račun ali v najem Ivan Rus, trgovec na Bledu. 1950 Prodajalna s poleg ležečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4. 1726-9 Več se poizve pri hišniku istotam. Na Glincah pri Ljubljani se proda po nizki ceni hiša št. 58 s šestimi sobami in vrtom. 1932-2 je oddati na Mestnem trgu Št. 25. Poizve se pri g. Fran Čudnu, ¥ Prešernovih ulicah, 552 17 Dobra prilika! V Črnomlju na Dolenjskem se odda splošno znana 1949 i ni vsled bolezni v najem ali se vse skupaj pod ugodnimi pogoji proda. Natančneje pove Fran Jermani t Naznanjamo žalostno vest o smrti gospe Hane Stockl roj. Kraschovvitz ki je danes ponoči po dolgi težki bolezni preminula Bogu vdano. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 29. maja, ob treh popoldne izpred hiše žalosti, na Kongresnem trgu št. 6, na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se truplo položi v ro-dovinsko grobnico. 1656 V Ljubljani, 28. maja 1906. Ernest Stockl, trgovec, soprog. — Emest stockl, c. kr. avskultant, sin. — Hana Stockl, hči. — Alojzij Kraschovvitz, prokurist, brat. — Franja Scrtelko, teta. — Ana Kraschovvitz roj. pt. Renzenberg, Hermlna Kraschovvitz roj. Sohmldt pl. Sachsenstamm , svakinji. Za 1. november se odda v Sodniških ulicah it 4 v najem lep lokal za prodajalno ali pisarno Lokal obstoji in 4 sob in se da deliti v dva lokala. Več pove kamnosek Vodnik v Ljubljani. 1794—3 V kavarni „ILIRIJA" se oddajo nastopni časopisi v druge roke za tretjino cene novih: „Welt Blatt", „Grazer Tagblatt«, „Ar-beiter Zeitung", „Agramer Tagblatt", „Neue Freie Presse" „Slov Narod", „Slovenec", „Domovina*, „Das inte-ressante Blatt", „Fliegende Bliitteru, „Lustige Bliitter", „Wiener kleines Witzblattu, „Figarow, „Simplicissimua", „Illustrierte Zeitung", „Wiener Carica-turen", „'s lustige Gro8s-Wientt. 1878 2 Pozor društva! Proda se dobro ohranjen najnovejšega /interna, omara za knjižnico in oder za predstave z zastorom vred. 1952—1 Kje, pove uprava. „Slov. Nar.a Kavarna ,LEON' u LJubljani, na Starem trsu 30 vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem 1578 7 Leon Pogačnik. Potrtega srca naznanjamo žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, oziroma tašče, stare in prastare matere, gospe Amalije Tonnies ki je danes ponoči po dolgi težki bolezni, v starosti 78 let, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb bo 29. maja ob šestih popoldne izpred hiše žalosti, na Dunajski cesti št. 23, na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Pokoj nje duši! V Ljubljani, dne 28. maja 1906. Gustav Tdnnles, Viljem Tonnies, Emil Tonnies, Rudolf Tttn-nles, sinovi. Amalija Sohmldt, Friderika Kotnik, Marljaca Perner, hčere. Hilda Tbnnies roj. Krlsper, Friderika Tonnies roj. Burger, Marljaca Tonnies roj. Dum, Pavla Tonnies roj. Faller, snehe. Rihard Handl, inženir, Julij Sohmidt, arhitekt, dr. Ignacij Kotnik, c. kr. notar, Franc Perner, c. in kr. stotnik gen. štaba, zetje. Louisa Souvan roj. Handl, Erna Kronfuss roj. Handl, Erni Kron-fuss roj. Handl, Štefanija Handl, Uma, Emilija, Gyula in Gustav Sohmidt, Pavel, Anka, Igo, Hana, Frida in Andreana Kotnik, Rika in Gustav Tbnnies, Fric Tonnies, Emil in Lia Perner, vnuki kakor vsi pravnuki. 1955 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1906. leta. Odhod ii Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v S?eyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line. Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje, ►sebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo - Toplice, Kočevje, b i. i:ri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v • mo juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez etten, Monakovo Inomost, .direkt. voz I. in II. raz.), Solnograd, Franzensfeste, Line. , r, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec! Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Rc-.fling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov ileba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubliane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop. ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Prifaad v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 praznike ep — O 1 velika prodala oblek za gospode, dečke, dame in deklice po globoko znižanih cenah, kakor tudi klobuke in slamnike Angleško skladišče oblek - - 0. Bernatovič - - Glavni trg 5 tjubljana, Glavni trg S !F» ore! Pranje in likanje se v Šelenburgovih ulicah št. 6 vodi naprej. P< n. naročniki se vljudno prosijo, da vzamejo to blagohotno na znanje. m _ 1956—1 Št. 5802. - ■ 194U'. Podpisani deželni odbor razpisuje ustanovo za 1600 K za pripadnike slovensko narod-nosti, ki se nameravajo habilitovati na pravoslovni ali i modroslovni fakulteti kakega avstrijskega vseučilišča za privatne docente. Ustanovo bo deželni odbor za zdaj oddal za eno leto. Prosilci za nstanovo se morajo zavezati, da sprejmo, ako se bo na l* k rerlektovalo, profesorsko mesto na vsenčiliščn, če se ustanovi v Ljubljani. Opremljene prošnje za ustanovo je vložiti do 3O. junija 1906 i pri^podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski. I Ljubljana, dne 20. maja 1906. *jy? SE ~km •■• t TP "k* *r •»* *■* *ir •A* *ir* *ir •)!(• *Jp •Jp •i* *i» *A» •*» Zahvala. Dne 25. maja t. L pogorelo nama je vsled 5f>e/e gospodarsko poslopje. Zavarovana sva bila pri banf^i „Siaviji" v Ljubljani, katera nama je zavarovano vsoto tefom 3 dni f^ulantno in točno izplačala, ja h^ar se tem potom glavnemu jastopu ban^e »Stavije" v Ljubljani iskreno zahvaljujeva ter to zavarovalnico vsakomur toplo priporočava. J{rastje ob Savh dne 28. maja 1906. [ ~van in l(r^ula Dolničar 1954 po domače „pri Tinčku". P, S- S-i!- v. Vino v steklenicah Tekom tega tedna prodajalo se bode v novi zalogi no Morije Terezije cesti 1942-2 (V Kolizeju) ceno in brez konkurence paravno in dobro vino v originalnih steklenicah od znamenitih tvrdk „cantina provinciale Istriana", „cantina sociale Pa-rentinau in „Istarska vinarska zadruga.u lil/ iT'1 Ugoden nakup! Ker sem zapuščino umrlega zlatarja Earola Janu&a V Židovskih ulicah štev. 3 kupil in se trgovina popol noma opusti, se usojam s tem naznanjati, da se bodo prodajale od danes naprej vse dragotlne, zlatnina in srebrnina, pore zlate in srebrne ure po znatno znižanih cenah. Opozarjam slavno občinstvo zaradi bližajočih se binkodt na to posebno Ugodno priliko in se priporočam, proseč; obii nega obiska z odličnim spoštovanjem Frane Meisetz 1945—2 juvelir in zapriseženi cenilec. Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt b zmanjftnjoCuni se vpacili. Vaak dan Ima po preteku petih lat pravico do dividend«. *7za)»mna zavarovalna banka v x^ raf i, Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnina In kapltallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m v««akosl iIotmorUo • narodnu uprava. 2—Gl Vm pojasnil* daj«: Gemaralni ustop v Ljubljani, iegar pisarne 10 v lastne) baninej hiii itaw, Zavaruje poslopja in premičnino proti požarnim škodam po najnižjih cena* Škode oonjoje takoj in oajkulantneje Daiva najboljši sloves, koder poslal« Dovoljuje is čistega dobičza iadatne podpore v narodne in obCnokoristo* namene. Izdajate!] in odgovorni nrednik: Basto Pustošiemšek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 30 A50B