Poštnina plaflana t gotovini Leto LXXL, št. 231 f.fafclfana, petek 14* 1938 Din Iznaša vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje ln praznike. — in sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUevm ulica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-84. 31-25 ln 31-20 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon s t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon st. 85; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Pred novimi mednarodnimi zapletijaji: V Berlinu sporazum v Komarnu prelom ■ Nemčija in češkoslovaška sta se sporazumeli o določitvi nov« državne meje brez plebiscita, v Ko-aiarnu pa so Madžari prekinili pogajanja i n zapustili konferenco — O spora bodo morale sedaj odločati velesile BERLIN, 14. okt. br. Po včerajšnjem razgovoru češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Cbvalkovskega z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom se je popoldne sestala berlinska mednarodna komisija. Na tej seji so ugotovili, da so bili izvršeni vsi sklepi, sprejeti dne 5. oktobra v pogledu razmejitve med Nemčijo in Češkoslovaško. Ker sta se o nekaterih spornih vprašanjih Nemčija in Češkoslovaška direktno sporazumeli, je mednarodna komisija ta sporazum odobrila in sklenila, da plebiscita v mešanih pokrajinah ne bo, ker sta se Nemčija in Češkoslovaška medseboj sporazumeli tudi o vseh teh vprašanjih. Na podlagi tega sporazuma bodo sedaj izvršene nekatere korekture provizorič-ne meje, upoštevajoč pri tem gospodarske in prometne razmere. Poseben pododbor proučuje sedaj vprašanje opcijskega prava in izmenjave prebivalstva. O tem še ni nikakih sklepov. Spričo pomirljivosti, ki sta jo v zadnjih dneh pokazala tako Praga kakor Berlin, pa je pričakovati, da bodo tudi ta vprašanja za obe strani povoljno rešena. Vlade velesil so bile brzojavno obveščene o sporazumu glede plebiscita in je bil zato odhod članov britanske legije, ki bi morali prevzeti službo nevtralne policije v plebiscitnem ozemlju, odpovedan. Tudi razgovori o ureditvi gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško so že znatno napredovali. Storjeni so že vsi koraki, da se čimprej normalizira železniški promet, prav tako pa je že vpostavljen poštni nromet. Tudi glede plačilnega prometa so pogajanja že zelo napredovala in pričakujejo, da bodo vsa vprašanja v kratkem ugodno rešena, tako da v gospodarskem življenju ne ho prišlo do zastoja. Ugoden odmev v Parizu Pariz, 14. okt. br. Vest o sporazumu med Češkoslovaško in Nemčijo, ki je omogočil končno ureditev nove državne meje brez plebiscita, je izzval v Parizu veliko zadovoljstvo. V tem vidijo dokaz, da je na obeh straneh prevladala dobra volja in izražajo upanje, da bo tudi v vseh ostalih vprašanjih prišlo do sporazumne ureditve. Prelom v Komarnu Madžari so docela nenadoma spremenili svoje stališče in prekinili pogajanja PRAGA, 14. okt. br. Pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko v Komarnu so bila sinoči docela nenadno prekinjena. Madžarska delegacija je prvotno znatno omilila svoje stališče, tako da je mogla češkoslovaška delegacija sestaviti podrobne predloge glede bodoče državne meje. Na včerajšnji dopoldanski seji obeh delegacij je češkoslovaška delegacija predložila Madžarom tudi že zemljevid z začrtano novo mejo. Tedaj pa so Madžari naenkrat izjavili, da so ti predlogi nesprejemljivi in zahtevali, da se seja prekine, da bi mogli stopiti v stike s svojo vlado. Vodja madžarske delegacije zunanji minister Kanva je opoldne v spremstvu ministra Telekva odpotoval v Budimpešto, od koder se je vrnil ob 18. Nato sta se ponovno sestali obe delegaciji k skupni seji, na kateri pa se Madžari takoj v začetku podali izjavo, da se na osnovi češkoslovaških predlogov ne morejo pogajati in da vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah. Ker pa je te zahteve češkoslovaške delegacije že ponovno odklonila, smatrajo, da bi bila nadaljnja pogajanja brezpredmetna. Madžarska delegacija je po tej izjavi zapustila konferenco in odpotovala v Budimpešto. Pri odhodu madžarske delegacije je več sto Madžarov skušalo prirediti demonstracije, toda policijske oblasti so energično intervenirale. Za snoči je bila napovedana tudi skupna večeria obeh delegacij na madžarskem parniku, na katerem je bila nastanjena madžarska delegacija. Večerja je seveda odpadla. V češkoslovaških krogih so nad postopanjem Madžarov zelo presenečeni. Madžari so takorekoč preko noči spremenili svoje stališče in obnovili svoje prvotne zahteve, ki so šle tako daleč, da so zahtevali odcepitev ozemlja z več kakor 1,200.000 prebivalcev. V slovaških krogih smatrajo te zahteve ne samo za pretirane, marveč za naravnost smešne, zlasti še, ker se Madžari pri tem sklicujejo na predvojne madžarske statistike iz leta 1910. Kakšne so te statistike, najbolje dokazuje izjava, ki jo je zabrusil vodja češkoslovaške delegacije dr. Tiso v obraz madžarskemu zunanjemu ministru Kanvi ugotavljajoč, da so Madžari celo njega (dr. Tiso) proglasili za Madžara, čeravno je bil vedno znan kot nacionalno zaveden Slovak. Češkoslovaška delegacija je v svojem popuščanju šla do najskrajnejše meje in je ponudila Madžarom odstop sedmih obmejnih okrajev s površino 557.000 ha, kar predstavlja 11 odstotkov vsega slovaškega ozemlja. Madžari pa so zahtevali še nadaljnjih osem okrajev, tako da bi prišlo pod Madžarsko več kakor ena petina slovaškega ozemlja. Pred odhodom iz Komama je madžarski zunanji minister dostavil češkoslovaški delegaciji noto madžarske vlade, v kateri ta sporoča, da se bo obrnil v svrho rešitve madžarsko-Češkoslovaškega spora na velesile. Stališče Slovakov Slovaki žele sporazum z Madžari, toda na pravični podlagi Praga, 14. okt. e. šef tiskovnega odseka pri češkoslovaški delegaciji Emo Bochum je izjavil zastopnikom tiska: Slovaki so majhen narod, 2 in pol milijona duš, ki morajo zdaj, ko*gre za ohranitev lastne narodnosti, kakor tudi za celokupno življenjsko sposobnost slovaške avtonomije, najtočnejše proučiti vsa novo nastala vprašanja. Vsaka nepremišljena odstopitev slovaškega ozemlja bi bila lahko usodna za obstoj slovaške avtonomije. Iz teh razlogov je morala češkoslovaška delegacija ob priliki pogajanj najtesneje povezati etnografske momente s strateškimi, prometnotehničnimi in gospodarskimi. Madžarski predlogi so za Slovaško nesprejemljivi, ker bi s tem ena petina slovaškega prebivalstva pripadla Madžarski. Češkoslovaška delegacija ni mogla pristati na madžarske zahteve, ker bi na ta način ostala največja in najvažnejša slovaška mesta izven meja Češkoslovaške. Slovaki žele sporazum z Madžari, toda na pravični osnovi. Podkarpatska Rusija proti okruitvi O pristanku na madžarske zahteve ne more biti niti govora Užhorod, 14. okt. e. Predstavnik Podkar-patske Rusije dr. Bačinski je po prekinitvi pogajanj dal novinarjem naslednjo izjavo: Podkarpatska Rusija je že 8. avgusta 1918 rešila svojo usodo. Jasno in nedvoumno se je izjavila, da prostovoljno stopa v državno zajednico t Čehi in Slovaki. To so potrdili tudi predstavniki vclesvL v S t. Germainu. Podkarpatski Rusi so zahtevali najširše avtonomne pravice. Te pravice so dobili po narodnem svetu, v katerem so zastopane vse politične struje, razen komunistov. Ugotavljajoč, da je praška ugodila zahtevi glede narodnega sveta in priznala prvo rusinsko vlado z dr. Bodijem na čelu, mi s svoje strani lahko dodamo, da bodo Madžari, ki žive pri nas, užival' vse politične pravice. Smo pa rade volje pripravljeni izvesti zamenjavo Madžarov za Slovake, ki žive kot narodna manjšina na Madžarskem. Ne more pa biti niti govora o tem, da bi se Podkarpatska Rusija priključila Madžarski, ali pa tako okrnila, da bi ne bila več sposobna za samostojno življenje. Prikrite madžarske grožnje z oboroženo intervencijo Vznemirjenje v Komarnu in drugih obmejnih krajih — Zagotovilo vojaSkega poveljnika Slovaške KOMARNO, 14. okt. e. V novinarskih krogih, ki spremljajo češkoslova-ško-madžarska pogajanja, se je včeraj govorilo o izjavi nekega člana madžarske delegacije, ki je na pripombo Slovakov, da bi se v najskrajnejšem primeru pogajanja lahko prekinila in da bo spor predložen mednarodnemu forumu, izjavil: Je še tretji način, da se doseže to, kar mi zahtevamo! To izjavo tolmačijo kot grožnjo z oboroženo intervencijo Madžarske. Zadnja dva dni je res že prišlo vzdolž madžarske meje do cele vrste spopadov z madžarskimi teroristi, ki so vdrli preko meje in napadli razne javne ustanove. V treh obmejnih okrajih je bilo zaradi tega proglašeno obsedno stanje. S češkoslovaške strani so bili izdani vsi potrebni varnostni ukrepi. KOMARNO, 14. okt. e. Po prekinitvi pogajanj med češkoslovaško in madžarsko delegacijo je postal položaj v mestu in okolici zelo resen. Češki Komarno deli od madžarskega samo most. Straže so pojačene, vse je v polni bojni opremi. Na podlagi odredbe odbora za varnost mesta, ne sme po 21. nihče na ulico. Povsod so napravljene barikade, vendar mislijo, da se bo spor rešil na miren način s posredovanjem velesil odnosno berlinske mednarodne komisije. V javnosti krožijo najbolj fantastične vesti in vse se boji, da pride do najhujšega. Vojaški poveljnik na Slovaškem je zaradi tega izdal snoči proglas v katerem poziva prebivalstvo, naj ohrani mirno kri in naj se ne da begati po alarmantnih vesteh, ki jih širijo madžarski agenti z namenom, da bi izzvali zmedo. Češkoslovaška vojska bo častno branila slovaške meje in ostane še nadalje v stalni pripravljenosti. Celonocna sefa madžarske vlade Buđbnpeftta, 14. okt. e. Vest o prekmje-nju pogajanj s Češkoslovaško je dospela v Budimpešto pozno zvečer in je v vseh krogih napravila porazen vtis. Ko se Je vrnila delegacija iz Komama, se je takoj sestal ministrski svet, ki je zasedal se pozno po polnoči. Po nekaterih vesteh je vlada na tej seji sprejela zelo važne m dalekosežne sklepe. V obveščenih krogih pa demantira jo vesti o baje nameravani splošni mobilizaciji. V Budimpešti je prišlo snoči do desničarskih demonstracij. Demonstrant je so vzklikali: Vae naše hočemo! in zahtevali, da vlada energično nastopi. Vojaški okrepi MadžarsKe BUDIMPEŠTA, 14. okt br. Seja vlade je trajala od 22. do 3. zjutraj. Zunanji minister Kanva je obširno poročal o pogajanjih v Komarno, nakar je vlada razpravljala o vojaških ukrepih, ki jih smatra za potrebne glede na razvoj zunanje-političnega položaja. Uradno poročilo naglasa, da je ministrski svet sprejel sklepe o povečanju vojaške varnosti države. Bojevito** Budimpešta, 14. oktobra br. V« ski tisk je pod vtisom prekinitve pogajanj v Komarnu. Usti v zelo ostrih besedah zahtevajo Izpolnitev vseh madžarskih zahtev in pozivajo vlado, naj ostane popustljiva. Češkoslovaške predloge čuje jo za popolnoma nesprejemljive. »Pester Ooyd€ piše, da zahteva sedanji zgodovinski trenutek popolno slogo, disciplino in vztrajnost vsega naroda. >Festi Uj-sazge naglasa, da je rdkaklh tujih samo svoje pravice. Doba paktiranja mora prenehati. Madžarska si mora sama krojiti svojo usodo. Listi pozdravljajo sklepe vlade o vojaških ukrepih, ki kažejo, da je Madžarska v skrajnem primeru odločena tudi za oboroženo intervencijo. sporočilo velesilam BUDIMPEŠTA, 14. okt. AA. (MTI): Po obvestilih diplomatskega dopisnika madžarske telegrafske agencije bo madžarska vlada obvestila zastopnike štirih velesil o stališču, ki ga je včeraj zavzela v Komarnu njena delegacija. V sporočilu bo zastopnike velesil med drugim opozorila, da si pridržuje pravico akcije, ako bi se pokazala potreba obrambe madžarskih interesov. Reuterjev poročevalec doznrva iz uradnih krogov, da bo Madžarska v primeru neuspeha svoje akcije pri štirih velesilah direktno intervenirala, da onemogoči nadaljnje pre ganjanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem. Obvestilo praški vladi KOMARNO, 14. oktobra. AA. (Havas). Slovaška delegacija je pooblastila opomo-močenega ministra Krna, da obvesti osred njo vlado v Pragi o poteku razgovorov z madžarsko delegacijo in da ji stavi na razpoki; <• dokumente, ki naj jih ministrstvo zunanjih zadev izrc*'.; z- s cpnikom štirih velesil, v Komarnu s\a ootala samo predseuriik avtonomne vlade rodkarpat-ske Rusije Brody ln min i i ei Bačinski, ,M nadaljujeta razgovore z t st e V :izyjem, zastopnik, m narodnega sveta »nadžarske manjšine. Takoj po odho a in*dzara1sl delegacije je komarnski pr.^i?vjr . bjrt»e kazni od 12 ur do 14 dni prepoveduje izobešanje madžarskih zastav. Mučno pr£S3T3£Č£nfe v Londosass in Parizu London, 14. okt. br Prekinitev pogajanj v Komarnu je londonske kroge mučno presenetilo. Splošno sodijo, da bo morala sedaj Anglija, ki je prva dala pobudo za monakovsko konferenco, prevzeti posredovanje tudi v tem sporu. V vladnih krogih pa izjavljajo, da pred povratkom ministrskega predsednika Chamberlaina ni pričakovati konkretnega stališča angleške vlade. Zaenkrat bo prišlo do izmenjave misli med štirimi velesilami. Pariz, 14. okt br. Vsi pariški listi na uvodnem mestu objavljajo poročilo o prekinitvi pogajanj v Komarnu in poudarjajo, da bodo morale sedaj ta spor rešiti velesile. Nekateri listi obžalujejo, da v Monakovem glede Madžarske niso bili sprejeti konkretnejši sklepi in sodijo, da bo ta problem zadal velesilam še mnogo preglavic. Madžarsko izzivanje Bratislava, 14. okt. e. Tukajšnji radio odgovarja na vesti budimpeštanskoga radia, da je v Munkačevu in okolici proglašeno obsedno stanje in pravi, da je proglašeno zaradi divjanja madžarskih terorističnih tolp, ki neprestano vpada j o na slovaško ozemlje in v Podkarpatsko Rusijo. V utemeljitev tega so po radiu tudi objavili imena aretiranih madžarskih teroristov, in onih, ki so bili v spopadu ubiti. Bratislava, 14. okt. AA. (DNB). Kakor se doznava, je slovaška vlada proglasila obsedno stanje v pet okrajih vzhodne Slovaške, ker je prišlo tamkaj do ponovnih spopadov med pripadniki raznih narodnostnih skupin. Posebno hudi so bili v nekaterih krajih protižidovski izgredi. Chvalkovsky v Berchtesgadenn Danes bo sprejet pri kancelarju Hitlerju Praga, 14. okt. e. Pozornost politične javnosti je osredotočena na bivanje zunanjega ministra dr. Chvalkovskega v Berlinu odnosno v Berchtesgadenu. Dr. ChvaLkov-sky, ki se je včeraj odpeljal v Berlin, je imel že ob 11. dopoldne dveumi pogovor z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. na katerem sta razpravljala o raznih nernško-ceakoslovaških vprašanjih. Po tukajšnjih informacijah je prvi službeni obisk češkoslovaškega zunanjega ministra v prestolnici rajha v političnih in novinarskih krogih vzbudil največjo pozornost Službe- ni komunike o tem sestanku je zelo kratek. Značilno je pisanje berlinskega tiska, ki poudarja, da vodi češkoslovaška popolnoma realno politiko. Dr. Chvalkovskv je snoči odpotoval iz Berlina v Berchtesga-den, kjer se danes sestane s Hitlerjem. Obenem je odpotoval tja tudi zunanji minister Ribbentrop v spremstvu sudetsko-nemškega poslanca dr. Kundta. Dr. Kundt je konferiral z Ribb en tropom in ni izključeno, da bo rudi prisostvoval sestanku v B e rch tesgad on. Celodnevna blokada Sofije Obsežna racija za nezaželenimi elementi Sofija, 14. okt. br. V zvezi s preiskavo o atentatu na šefa generalnega štaba Pe-jeva je bila včeraj izvršena v So več sto sumljivih elementov, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v Sofiji, med njimi tudi mnogo takih, ki jih je poircijs že dolgo iskala. Stični ukrepi so bili izvršeni tudi v nekaterih drugih mestih. Pred ostavko Negrina FoIi«ki Perpignan, 14. okt. e. Po poroči Hh iz Barcelone pričakujejo akutno vladr o krizo. Kakor se doznava, bo sedanji predsednik Negrin podal ostavko. Njegov naslednik bo verjetno predsednik republikanskega parlamenta Martinez Bario ah bivši vodja zmernih socialistov Juan Bestario. Negrin bo najbrže obdržal mniististvo aa narodno obrambo. Zopet potopljen anglriM parnik v španskih vodah London, 14. okt (DNB). Agencija Renter poroča čx Barcelone, da je bila angleška ledja »Steinkroft« zadeta pri bombardiranju baiceloiiskegs pristanišča ter se je potopila. Bomba je bila očividno usmerjena direktno nanjo. En član posadke je ranjen. Doanava se nadalje, de je pet velikih trimotortrii bombnikov bombardiralo 14. okt. br. Za danes je bil meravan poljski polet v stratosfero. Snoči so začeli polniti stratosfernl balon. Ob 3. zjutraj pa se je vreme tako poslabšalo, da so morali start, ki naj bi se izvršil davi v zgodnjih jutranjih urah, opustiti in balon zopet izprazniti. Pri tem pa je prišlo do eksplozije m je balon zgorel. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Sorzna poročila« Carfh, 14. ofcCobra. Beograd 10. — Pariz 11-685. London 20.9025, New York 443-75, Bruselj 74-65, Milan 23.25, Amsterdam 240396, Berlin 176-90, Praga Vazaaam 9L — Butereata 3.25. Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. oktobra 1938. 231 Seja ljubljanskega mestnega sveta Prodala poslopja mestne ženske realne gfannaxQe Ljubljana, 14. oktobra Na včerajšnji a©ji mestnega aveta je župan dr. Adlesie poročal, da je Wk> z odlokom minie:rstva za notranje zadeve razrešenih pet mestnih svetnikov in da so bili imenovani na njihova mesta Dovč Franc, Jemec Fran, Logar Filip, dr. Miloš Anton in Slapeak Julij, ki jih je nato zaprisegel. Poslopje bivšega Ženskega liceja Po predsednikovih poročilih je mestni svet prežel na poročilo finančnega odbora o pogojih za prevzem poslopja mestne ženske realne gimnazije po banski upravi in začasni dodelitvi prostorov državni ženski gimnaziji. Banska uprava bo odkupila po-siopje za 9 milijonov din, ki jih bo odplačala v 4 obrokih po 500.000 din, začenši s prihodnjim proračunskim letom. Poslopje se izroči za to ceno, če država zajamči z zakonom, da bo prevzela vse učno osob-je mestne realne gimnazije, ki ima nad 20 službenih let, in obenem zajamči z zakonom, da se zaScitijo vse pravice tega učnega osobja, ki jih je pridobilo v mestni službi. Ker se bodo pogajanja v tej stvari zavlekla, odstopa med tem mestna občina državni realni gimnaziji za šolsko leto 1938-39 štir^ učilnice z uporabo potrebnih kabinetov, učil, risalnice in telo-vadnice za letno najemnino 50.000 din. Ta najemnina bi se znižala postopno za prejemke onih profesorjev, kj bi jih Med tem država prevzela. Zgradba meščanske šole na Viču Mestni svet je nato sklenil, da se zgradi pcslopje za meščansko šolo na Viču. Stroški bodo znašali 3,885.000 din, več 300 tisoč za zaklonišče proti napadom iz zraka, skupaj torej okroglo 4,200.000 din. Za kritje :eh stroškov bo potrebno posojilo 3 milijonov din, ostalo pa se bo pokrilo iz prihrankov. Mestna občina je 16. maja zdražiLa Kol-manovo posestvo za 1,950.969 din. Posestvo obsega 32.084 m2 zemlje, gradič in gospodarska poslopja. Mestna občina bo odplačevala vsako leto po 100.000 din na glavnici poleg obresti 5.50%. Na vprašanje m. s. dr. Bohinjca, v kako svrho se misli porabiti to posestvo, je župan odgovoril, da proučuje to vprašanje tehnični urad. Priglasilo se je več interesentov raznih magistratnih oddelkov, čim bo načrt za uporabo tega posestva izdelan, bo objavljen mestnemu svetu. Pri obnovi dolenjske tramvajske proge je potreben kredit za preureditev cestišča 104.000 din in za kanalizacijo 216.000 dinarjev, skupaj 620 tisoč din. Ker trna tehnični oddelek na razpolago že 200.000 din, se bo ostali znesek — 400.000 din zaradi nujnosti začasno izplačal iz obratnega fonda mestne občine, iz proračuna za leto 1939-40 pa vrnil. Dne 31. marca 1939 potečejo oogodbe za lovišča mestne občine ljubljanske, ,ki obsegajo 6-680 ha. Ta lovišča se bodo razdelila v 'ri obširna lovišča, približno po 200 ha. in se bo razpisal najem v smislu zakona vsaj tri mesece pred potekom pogodb. Za tvornica na Ljubljanici pri Sv. Petru Iz posojila Poštne hranilnice za regulacijo Ljubljanice je preostal znesek 1 milijon 609.410 din, za napravo zatvornice pod šentpetrskim mostom pa je potrebnih 1 milijon 85S.227 din. Mestni svet je sklenil, da prispeva za napravo zatvornice polovico razlike. Nadalje so bili odobreni krediti za napravo karoserije za gasilski avto 8.500 din, za nakup sveta od Izidorja Florjančiča in Franca Kanca za razširjanje Rokove poti v Dravljah 3.500 din, za pridobitev sveta od Antona Križnika za razširjenje Ceste na Brdo 2.600 din, za pridobitev sveta od dedičev Antona Pogačnika za razširjenje Vodnikove ceste pa 7.624 din. Za razširjenje Dravske in Vodovodne ceste se zamenja svet Ane Suhadobnik v izmeri 1049 m2 za mestni svet na Brinju v izmeri 3.360 m2, za razširjenje Svetčeve ulice se odkupi od Ivana Roj ine 1.112 ma sveta po 25 din, za razširjenje Grudnovega nabrežja pa od Albe Stojkovič 112 m2 sveta po 200 din. razen tega napravi mestna občina ob njenem vrtu 54 m dolgo ograjo za 5.724 din. Za razširjenje Kar-krvške ceste se odkupijo od Gerte Laza-rini 204 m2 sveta tn napravijo tam robniki, kar bo veljalo 10.560 din, za razširjenje Emonske ceste pa se odkupi od Ivana Jelaćma 234 m2 sveta po 80 din. Nadalje je bil odobren za regulacijo Ljubljanskega gradu kredit 45.000 din. V isto svrho se odkupi od dr. Trtnika 738 kvadratnih metrov sveta po 10 din. Za razširjenje ulice Ob Ljubljanici in prestavitev stražnice ob vojaškem oskr-bovališču se dovoli kredit 25.000 din. Za napravo definitivnega prehoda čez Gruberjev prekop v smeri iz Streliške ulice se osnuje poseben fond, v katerega se odkažejo vsakoletni tozadevni proračunski zneski. Sličen fond se osnuje za postavitev malih stanovanj ter zgraditev trnovskega zavetišča. Za zgraditev javnega stranišča pred glavnim kolodvorom se odobri kredit 200.000 din. Od tega zneska je določenih 125-000 din že v proračunu. Nadalje so bil, CKtobreni še nekateri krediti manjše važnosti. Ker so bile pri vodovodu v Klecah montirale električne črpalke, se prodajo stare črpalke najugodnejšemu ponudniku Mihaelu Kajvčiču za 60.000 din, ki se bodo porabil, za povečanje vodovodnega omrežja. Mestni svet je nato razpravljal o raznih ugovorih proti mestnim davščinam in pristojbinam. Po večini so bile zavrnjene. Finančni odbor je predlagal, naj se za/vrne tudi ugovor škofijskega ordinarijata proti predpisu mestne davščine za njegove kočije in avtomobil, na predlog m. s. Musarja pa je mestni svet proti 6 glasovom sklenil, da se ugovoru ugodi, češ. da rabi škcf avtomobil samo za službena potovanja, do čim svojih prejšnjih, kočij niti prodati ne Nove _ Sledila so poročila gradbenega odbora. Odobrene so bile iapremembe pravilnika o mestnih gradbenih I ii1issa\ ki so bile demo nekoliko znižane. O tem pravilniku se je razvila kratica debata« .po katerj je bil sprejet proti 4 glasovom, V debati je m. a dr. Bohinjec priporočal, naj bi se znižale takse za zgradbe, ki služijo kulturnim, higienskim m socialnim namenom, kakor tudi za zgradbe, ki si jih postavljajo manj premožni. Na predlog gradbenega odbora js bik) odobrenih tudi več parcelacij, nato pa tudi pravilnik tehničnega odbora mestnega sveta. Za tem je bilo sklenjeno, da se imenuje nova mrlisnica pri Sv. Križu »Žalec. Trošarinske zadeve Za trošarinskj odbor je poročal prof. Dermastja, da je finančno ministrstvo zahtevalo, naj mestna občina izenači ljubljansko trošarino na rozine ^smokve in slive z zagrebško, ki je mnogo več kakor za polovico manjša. č?e bi mestnj svet to đtoril, bi znašal v letošnjem proračunskem letu izpadek do 250.000 din. Zato je sklenil, da odgovori finančnemu ministrstvu v negativnem smislu, prihodnje leto pa se bo za omenjene uvozne predmete uvedla uvoznina namesto trošarine. Ugovori kinematografov »Union«, »Sloga« in Matica zoper kazensko odločbo zaradi tihotapstva filmov so bili zavrnjeni. Zavrnjenih je bila nato še cela vrsta ugovorov proti trošarinskim kazenskim odlokom, med drugim tudi ugovora banovinske zaloge šolskih knjig in Učiteljske tiskarne v Ljubljani proti zavrnitvi prošnje za povračilo redne uvoznine za eolske knjige in zvezke. Končno je bilo rešenih več prošenj za sprejem v domovinsko zvezo ter ustanovljen upravni odbor za asa nacijo, predvsem Ljubljani nanovo inkorporiranih krajev. Zaradi imenovanja nekaterih novih mestnih svetnikov, so bdli izpopolnjeni posamezni odbori mestnega sveta. Samostojni predlogi Končno so bili odkazani pristojnim odborom razni samostojni predlogi. M. s. dr. Bohinjec je predlagal naslednje predloge; O zaposlitvi odsluženih vojakov in invalidov Personalno-p ravni odbor mestnega sveta naj izdela poseben pravilnik, v katerem se zagotovi prednostna pravica odsluženim vojakom in vojnim invalidom odnosno njih svojcem pri oddaji mestnih služb, ako izpolnjujejo predpisane pogoje. Ta prednostna pravica naj jim bo varovana najmanj 18 mesecev po vložitvi prošnje odnosno razpisu službe, in pod po- gojem, da je vojak svojo službo Izgubil zaradi odttva vojaške dolžnosti. O pofcftcnl posvetovalnici pri borzi dela V uredbi o podpiranju nezaposlenih delavcev je predpisano, da spada v področje javne borze dela tudi posredovanje za zaposlitev vajencev (poklicna izbera) in poklicna svetovalnica. Javna borza dela v Ljubljacri doslej k organizaciji te službe se ni pristopila. L. 1937 so bili prispevki za javno borzo dela zvišani za več kot 100%. Zato ima borza dela razmeroma dosti sredstev na razpolago. Organizacija poklicne izbire in svetovalnice je velike eociaTno-gospodarske in zdravstvene važnosti, v interesu mestne socialne politike je. da ta svetovalnica in posredovalnica v okviru javne borze dela prične v najkrajšem času poslovati, ne samo za ozemlje mesta Ljubljane, temveč za vse ozemlje banovine. S posebno banovo uredbo je bila pred časom ustanovljena banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica ta ustanova pa nima na razpolago denarnih sredstev, in zato je negotovo, ali bo mogla poslovati, za rešitev problema poklicne svetovalnice in posredovalnice v okviru in s sne -itvi borze dela pa ni nobenih ovir. Zato naj predsednik mestne ob čine ljubljanske oz. sociaolnopolitični urad delata za to, da bo javna borza dela v Ljubljani v najkrajšem času pristopila k organizaciji poklicne izbire in svetovalnice za vajence O stanju mestnih financ Svoječasno je g. župan obljubil, da bo od časa do časa (četrtletno) poročal ra seji mestnega sveta o stanju mestnih financ odnosno o izrabi proračunskih kreditov za tekoče leto. Nekatera dnisra mesta v dravski banovini to že dalje časa prakticira jo. Talca informativna poročila bi bila za javnost gotovo zelo poučna in bi marsikdaj mogla razbliniti tudi neutemeljene govorice in trditve o uporabljanju mestnega proračuna. Taka poročila hi utrdila zaupanje v meseno fmančno gospodarstvo, ker je v finančnem gospodarstvu pogosto informiranje javnosti gotovo potrebno. Zato nai župan na prihod -nji seji mestnega sveta in vsako četrtletje poda na javni seji mestnega sveta pregledno poročilo o stanju mestmh fi-nac, posebno o izrabi in angažiranje proračuna za tekeče leto. O poročilu naj bo dopustna tudi debata. Prav b,- bilo, ako bi se takemu poročilu dodalo tudi kratko in pregledno poročilo o situaciji pri Mestni hranilnici ljubljanski, ker javnost nima prilike, da bi se drugače informirala o finančni politik; tega važnega denarnega zaveda in zlasti o socialnih in kulturnih funkcijah, ki jih v konkretnih smereh izvršuje v obliki podpor in subvencij. Javna seja je b:la nato zaključena cb 21.45. Sledila je tajna seja, v kateri so bile rešene razne prošnje mestnih uslužbencev za dopust in podaljšanje rodbinskih doklad. 477 novincev na ljubljanski univerzi Število slušateljev naše univerze od leta do leta narašča Ljubljana, 14. oktobra Redno vpisovanje na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani za zimski semester 1938-39 je zaključeno. Z odobrenjem dekanatov se slušatelji, ki so že bili vpisani v prejšnjih semestrih, lahko vpišejo še do 20. t. m., po tem terminu pa lahko samo še univerzitetna uprava dovoli vpis v izjemnih primerih na prošnjo. število slušateljev slovenske univerze rase od leta do leta. Čeprav je že več sto diplomiranih akademikov brez posla, čeprav trezni ljudje priporočajo mladim maturantom, naj ne silijo na univerzo, ker so izgledi za bodočnost dokaj slabi, se je število akademikov letos povečalo za okrog 200. Na filozofski fakulteti s© je vpisalo letos 226 slušateljev in 196 slušateljic, skupaj 422. V poletnem semestru 1937-38 je bilo na tej fakulteti 395 slušateljev, med temi 194 rednih in 2 izredni sluSateljici. Na juridični fakulteti se je letos vpisalo 568 slušateljev in 74 slušateljic, skupaj 642. Lani je bilo na tej fakulteti skupaj 594 vpisanih, med temi 72 slušateljic. Na medicinski fakulteti se je letos vpisalo 113 slušateljev in 32 slušateljic, sku- paj 145. Lani je bilo vpisanih na medicini 134 slušateljev, med temi je bilo 21 žensk. Porast slušateljic za 11! Na tehnični fakulteti se je letos vpisalo 463 slušateljev, med temi 25 žensk. Lani je bilo na tehniki vpisanih skupno 419 slušateljev, med temi 19 slušateljic. Število slušateljic na tehniki se je letos razmeroma močno dvignilo. Na teološki fakulteti se je vpisalo letos 180 slušateljev, lani pa jih je bilo 193, med temi 2 izredna. Teološka fakulteta je edina, ki je po številu slušateljev letos padla. Vseh novincev na posameznih fakultetah skupaj je letos 477, največ novincev se je vpisalo na juri dično in na tehnično fakulteto. Vseh slušateljev v novem zimskem semestru je doslej 1852. k tem bo treba prišteti še tiste, kj se bodo z dovoljenjem dekanatov še* vpisali, in teh bo še okrog 100, tako da bo letos na univerzi okrog 1950 slušateljev in slušateljic, to se pravi da se je število slušateljev povečalo za okrog 200, kajti v lanskem poletnem semestru je bilo na univerzi skupaj 1735 slušateljev in slušateljic. 16 zaupnikov oproščenih Obratni zaupniki z Jesenic vili prestopek po čl« 4 Ljubljana 14. oktobra. Pred tremi meseci je bila prva razprava proti 16 delavskim zaupnikom z Jesenic, ki jih je državni tožilec obtožil po zakonu o zaščiti države. Razprava je bila preložena, ker je sodnik ugodil predlogom branilcev, naj se zaslišijo nove priče. Včeraj je sedla drugič na zatožno klop pred sodnika poedinca g. Kokalja večina obtožencev delavskih zaupnikov. Štirje izmed 16 so se opravičili. Obtožnico državnega tožilca je zastopal g. Branko Goslar. Obtoženi so bili Frane Ravnik, Albin Noč, Ivan Celesnik, Ven-celj Perko, Tine Zupan, Ivan Kos, Viktor Stražišar, Jože Celesnik, Mirko Znidar, Ludvik Benedičič, Alojz Znidar, Ignac Kralj, Filip Brajc, Vinko Praprotnik, Janez Bizjak in Jože Rozman, da so nekega dne med 30. decembrom L 1937. in 10. januarjem 1. 1938. na Jesenicah podpisali letak, ki je izšel nato natisnjen in se je deloma razširil. Z letakom so delavski zaupniki sporočili delavstvu Kranjske industrijske družbe tole: Po podrobnem razmotrivanju stanja delavstva KID ter njihovih delavskih zaupnikov je skupščina delavskih zaupnikov na svoji seji na podlagi čl. 3 navodil za volitve delavskih zaupnikov soglasno sklenila, da volitev delavskih zaupnikov za 1. 1938 ne bo. Mandati sedanjih delavskih zaupnikov in njih namestnikov se podaljšajo za nadalj-no dobo. so bifi obtoženi, da so zakri-o zaščiti varnosti in reda razložili, zakaj so sklenili, da volitev delavskih zaupnikov za novo poslovno dobo ne bo. Med drugim zo navajali, da je banska uprava na enostransko obdolžite v brez predhodnega zaslišanja prizadetih razrešila, oziroma ni potrdila izvolitev nekaterih izvoljenih delavskih zaupnikov. Banska uprava sme volitve kot take le potrditi ali razveseliti, če ima za to zakonite razloge. Vse dosedanje kazensko sodno in upravno postopanje proti osporavanim izvolitvam je pokazalo, da sploh ni nobenih dokazov za prekršek, zaradi katerega so bili zaupniki razrešeni. Državno tožilstvo je trdilo, da so obtoženi delavski zaupniki iznašali s pisanjem in tiskanjem lažne trditve z namero izpostaviti preziranju uredbe oblastev in z namero povzročiti nerazpoloženje zoper naredbe oblastev. Zakrivili so s tem prestopek po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in naj se kaznujejo po istem zakonskem določilu. Med razlogi pravi obtožnica, da osumljenci zanikajo krivdo. Osumljenci, ki so bili delavski obratni zaupniki na Jesenicah, so se zbrali na sejo dne 29. decembra L 1937. vsi razen Znidar j a in Praprotnik a. Na tej seji so sklenili, da se volitve delavskih obratnih zaupnikov odlože za 1 leto. Do tega sklepa pa je prišlo zaradi tega. ker banska uprava dravske banovine v Ljubljani z odločbo dne 6. marca lani ni vzela na znanje izvolitev petih delavskih zanpnikov in so hoteli s tem pokazati preziranje te odločbe in povzročiti nerazpoloženje zoper upravno oblast Da so mJetđU odgoditi volitve se novo dobo, priznavajo vsi osumljenci Ravnik, Celesnik in Brajc ter Zupan priznavajo tudi, da se Je na seji sklenilo, da se delavstvo o sklepu obvesti i" in sicer s pomočjo letaka, kakor _ vata Ravnik in Zupan. Iz izpovedne I"*______ Celesnika pa izhaja, da je bil izvoljen ožji odbor prvih petih osumljencev, ki je imel nalogo pripraviti letak. Vsi osumljenci so tudi priznali, da so podpisali neko polo, ki jim jo je predložil Franc Ravnik. Vedeli so, da gre za sklep seje zaupnikov. Včeraj je sodnik zaslišal se faktorja Ladislava Mikuša, ki je izpovedal, da je tiskarna predložila naročene letake državnemu tožilstvu. Ker je bil letak podpisan, faktor ni mogel sumiti, da gre za kakšno prepovedano akcijo. Letake je jeseniška policija zaplenila v prostorih NSZ, preden so bili razširjeni- Obtoženci so se zagovarjali, da so hoteli z letaki sporočiti delavstvu, da novih volitev delavskih zaupnikov ne bo. Branilci dr. Stanovnik, dr. Jelene, dr. Štempihar in dr. Lulik so izjavili, da je med tem že prišla odločba Državnega sveta iz Beograda, s katero je bila razveljavljena odločba naše banske uprave o razrešitvi treh delavskih zaupnikov z utemeljitvijo, da je bilo postopanje banske uprave očitno nezakonito. Branilci so pojasnjevali, kako in zakaj so se delavski zaupniki odločili obvestiti delavstvo z letakom o svojem sklepu. Imeli so polno pravico, da branijo sebe in delavstvo. Sodnik Jože Kokalj je izrekel oprostilno sodbo po $ 280 k. p. to je zaradi pomanjkanja dokazov, da bi bili obtoženci krivi po obtožbi Na podlagi prič in jeseniške policije je dognano, da letaki niso bili razširjeni, ker so jih prej zaplenili. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 14. oktobra: oh 15. uri: Ženitev. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 14 d'n navzdol Sobota. 15. oktobra: žene na Niskavuori-ju Red A Nedelja, 16. oktobra: Potopljeni svet. Izven Ljubljanska drama vprizori prihodnji teden Benedettijevo salonsko komedijo >30 sekund ljubezni«. Kakor »Rdeče rože« ima tudi to Bedettijevo delo povsod velik uspeh. Delo bo režiral prof. šest. v glavnih vlogah oodo nastopil?: Mira Danilova. Cesar in Kralj. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 14. oktobra: Kapljice za ljubezen. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje tenorista Christv Solarija Sobota. 15. oktobra: Trubadur. Gostovanje ge. L. Karene. Izven. Znižane cene od 30 d n navzdol. Nedelja. 16. oktobra: ob 15. uri: Grof-ca Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Kapljice za ljubezen. Izven. Gostovanje tenorista Christv Solarija ★ Dre v i bo premiera opere »Kapljice za ljubezen« (L' elisir d' amore), ki jo je ugla-obil Donizetti. Kakor že javljeno, bo pel glavno partijo gost naše opere italijanski tenor Chr'stv Solari. Ostala zasedba je sledeča: bogato, mlado posestnico Adino bo pela ga. R bičeva, seržanta Belcora — g. Janko, mazača Dulcamara — ravnatelj Bete tto in Giannetto, ki je v službi pri Adini gdčna Barbičeva. vojak bo g. Hvastja. Komična opera ima dve dejanji, — 4 slike in se dejanje godi v florentinski vasi. Dirigira in režira: ravnatelj Polič. Premiera je za Premierski abonma. Izlet v Trst s posebnim vlakom Zveze za roj**! promet Ljubljana, 14. oktobra Ker se je za izlet v Trst 16- t. m. prijavilo zadosti udeležencev, je poseben vlak zagotovljen. Iz Ljubljane odpelje ob 6-15 zjutraj. Do državne meje bo postanek na Verdu ob 6-45, v Logatcu ob 6 57 in na Rakeku odhod ob 7.20. Prihod v Trst bo ob 9.40. Vsi izletniki naj v vseh primerih upoštevajo navodila Zveze, izdana v .«*vrho ugodnega in prijetnejšega potovanja ter rednega prehoda državne meje. Izletniai naj bodo zbrani na glavnem kolodvoru v Ljubljani najkasneje do 6- zjutraj. Vsak izletnik poseduje vozno karto. Njen prvi del je oddati vlakospremnemu osobju pri vožnji v Trst, drugi del pa pri povratku v Ljubljano. Na vozni karti je označena številka sedeža, zato sme vsak potnik zasesti le svoje, v naprej določeno mesto v vagonu. Posebne želje je predhodno javi-tj spremljevalcu vlaka, ki bo skušal omogočiti izpreimembe. Izletniki so vpisani v kolektivnem potnem lia'u (po zaporedni številki vozovnic oziroma sedežev v vagonih. Na meji mora biti v»ak na »vejem mesta zaradi hitrejše odprave po vrstnem redu kolektivnega potnega lista, po katerem so dodeljeni Sedefct. Ker se potuje s kolektivnim potnim listom, je povratek mogoč le s Pučnikovim posebnim vlakom. Odcepitev od •fco-pine ali individualen povratek ni m°goč. Kdorkoli bi se izločil od skupine, odgovarja sam za vse nastale posledice, in eventualno materialno škodo nosi sam, Izletniki lahko naroče kosilo, ki večerjo v vlaku pri spremljevalcu. Spremljevalec bo med vožnjo zbiral tudi prijave za ogled trdnjave Sv. J usta (vstopnina 1.50 Lit), akvarija (vstopnina Lit 1), ter popoldanske izlete v Koper (vožnja 4 Lit), vimrnar (vožnja 3-50 Lir) aH Barcolo (vožnja 1 Lit). Izletniki smejo pri prehodu državne meje prenesti le Lit 300 in din 300 v gotovini. Pri prestopu državne meje je prijaviti vse carini podvržene predmete carinskim organom. Vsak potnik bo na dan potovanja od vodje izleta prejel točna navodila z voznim redom. Vsakemu vagonu bo dodeljen spremljevalec, na katerega naj se potniki prvenstveno obračajo za pojasnila. V posebnem vlaku bodo pa tudi uradni prostori vodstva, kjer bo vsak mogel dobiti vsa pojasnila tn navodila. Zbirališče sa povratek bo v Tr*to n» glasnem polodvo-ii ob 19* zvečer, kar naj zlasti upoštevajo potniki, Id se bodo v Trata ločili od skupin s (faoteinica K O K ■ D A M katoličani DANAŠNJE FBI BEDI T VE Msjttoa: Dekle is Trata Sloga: Tajna sodba Union: Domovina Moste: Pred bitko in Igra ljubezni DEŽURNE LE KABNE Mr. Susnik, Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded . Cesta 29. oktobra 31. 3$pod bita Vsak. človek ima na svetu svoj delokrog, seveda če kaj dela. Lenuhi delokroga nimajo m ga tudi ne potrebujejo. Če bi ostal vsak človek v mejah svojega delokroga, bi bilo življenje mnogo lažje Tako pa vtikajo eni nosove in prste v delokrog drugih, da nastajajo zmešnjave, iz njih pa tudi škoda. Potegniti točno mejo med ljudmi in njihovimi delokrogi, je težko, skoraj bi rekli nemogoče. Življenje se preliva v svojem neskončnem toku in v njem je vse premešano. Tam, kjer je pa le malo dobre volje, se dajo preostri komolci opi-titi, da med prerivanjem in pehanjem za cilji ne zapuščajo preglobokih sledov. Če člo\'ek ni obrtnik in nima obrtnega lista, naj bi ne vtikal nosu. zlasti pa ne prstov v obrtniške padeve. Pra\' isto velja za člcn'eka, ki ni trgo\-ec. Trgovec in obrtnik plačujeta davke za to, da smeta opravljati svoje delo; to je ne samo njun poklic, temveč tudi njun vir vsaj skromnih dohodkov, da lahko preživljata sebe in svoje družine. Kdorkoli vtika s\*oje prste v trgovino ali obrt. ne da bi bil trgovec ali obrtnik, dela hkodo svojemu bližnjemu. Vlomilci pod ključem Ljubljana, 14. oktobra Policija je po daljšem zasledovanju zopet zasačila večjo vlomilsko in tatinsko družbo, pod vodstvom 29-letnega Viktorja Bana, že znanega kriminalnega tipa, ki je presedel v zaporu že blizu 5 let. Kmalu potem, ko je prišel zadnjič iz zapora je pričel Ban vlamljati v skladišča m je med drugim vlomil tudi v tovarniško skladi-^e tovarne Hribernik in Beer na Brodu pod šmarno goro in v skladišče tovarne Eifler na Tvrševi cesti. Iz obeh je odnesel večjo količino blaga, nakar je po skal pomagače, ki so mu blago razpečavali. Potem se je lotil stanovanj odkoder je odnašal zlatnino in gotovino, če je prišel do nje. Zadnje čase je pa jel razmišljati, kako bi se vtihotapil v skladišče Mergenthalerjeve tovarne v Mostah. Dolgo je oprezoval okrog tovarne in iskal stika z delavc, da bi spoznal razmere, ko se mu pa to* ni posrečilo, je najel nekaj svojih pajdašev, ki so ga čakali v noči na 23. septembra zunaj sam pa je vlomil v skladišče in jel odnašati blago. Ukradel je za nad 6000 din usnja, ki ga je zunaj izročil pajdašem, med katerimi je bil tudi neki tramvajski uslužbenec. Usnje so odnesli v pripravljeno skrivališče,, kjer so ga hranili, dokler niso organizirali razprodaje. Ker pa tudi v tem niso poznali zadrege, jun je šlo blago hitro Izpod rok. Poiskali so nekaj malih Čevljarjev, s katerimi so bili že od nekdaj v prijateljskih stikih, da so jim blago za nizko ceno radi odkupili, ti pa so, v kolikor niso blaga sami potrebovali, usnje prodali SVO* jim znancem. Policijski organi so že kmalu po tatvini prijeli nekatere sumljive čevljarje, vendar so ti znali robo pravočasno skriti in kriminalne uradnke speljati na napačno sled. Zdelo se je že. da bo stvar zaspala in da pravih krivcev ne bo mogoče izslediti, pa se je našel spreten in vztrajen detektiv, ki je jel zasledovati Banova pota in ugotovil, da redno zahaja k nekemu čevljarju v šent jakobskem okraju. Ko ga je trdo prijel, mu je čevljar priznal, da je res kupil nekaj usnja od Bana kar je dalo detektivu povod za nove poizvedbe. Obiskal je tudi Banove sorodnike in po daljšem prizadevanju se mu je posrečilo razkrinkati vso vlomilsko družbo. Zdaj je ugotovljeno, da so Banovi pajdaši kradli tudi kolesa, ki so jih vozili na Dolenjsko, kjer so jih prodajal* nekateri izmed njih pa so še nadalje obiskovali tuja stanovanja ter kradli zlnstt zlatnino. Posebno podjetna je bila neka Jožefa, priležnica enega izmed Banovin pajdašev, ki je prihajala v hiše kot postrež-nica. Kradla je sama. obenem pa je prinašala vlomilcem natančne informacije o raz merah v en?. ali drugi hiši. ki so io navadno potem obiskali Ban m njegovi. Zaradi vloma pri Mergenthalerju in zaradi drugih vlomov sedi v zaporu 5 čevljarjev, dva brata Bana, Jožefa C. in še 3 Banovi pomagači. Iz Celja —-c Predavanji dr. Rostoharja odpovedani. Za drevi in jutri zvečer določeni predavanji o narodni vzgoji šolske mladine v češkoslovaški republiki, ki bi jih priredil vseučiliški profesor dr. Mihajlo Rostohar iz Brna pod okriljem JC lige v Celju, sta odpovedani. —c V počastitev 201etnlce smrti Ivana Cankarja vprizore dijaki FS s klasične gimnazije v Mariboru v soboto 22. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledališču v Celju Cankarjevo »Lepo Vido«. < —c Dve zanimivi nogometni tekmi. V nedeljo 16. t. m. se prične tudi v Celju pokalno tekmovanje LNP Ob 10 dopoldne bo na Olimpovem igrišču v Gaber j u pokalna tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo, ob 13.15 pa na Glaziji pokalna tekma med SK Celjem in Atletiki. Prvo tekmo bo sodil g. Hobacher, drugo g. Veble. Za obe tekmi vlada v Celju in okolici veliko zanimanje, ker bosta obe srečanji gotovo zelo živahni. —c Itasiimin aa delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se j od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 68 brezposelnih, delo je bilo ponujeno aa 28 oseb, posredovanj je bOo 5, odpotovalo je 40- odpadla je 1 oseba. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 242 brezposelnih (176 moških tn 66 žensk) nasproti 230 (166 moskđm in 64 ženskam) dne 30. septembra. Delo dobijo 3 hlapci, po 1 mizar, pek in kočijaz, 5 privatnih 4. shsDcinja, 3 kmečke dekle, 2 ter po l gostflnJBka kuharica in Štev. 231 >SLOVBNSKI NAROD«, pel INa splošno željo občinstva PONAVLJAMO le danes prekrasni velefllm z lepo DOMOVINA Kino Union, 22-21 <>b 19- m »• DNEVNE VESTI — Železniški promet narašča. Ze lani je naš železniški promet znatno narastel. To se vidi po številu natovorjenih vagonov, ki jih je bilo v prvem polletju manj, v drugem zlasti med izvozno sezono pa mnogo več. Letos je bilo pa Število natovorjenih vagonov že od začetka leta veliko in je stalno naraščalo. Po podatkih Narodne banke je bilo v prvih 8 mesecih tekočega leta natovorjenih v naši državi 1,141.000 vagonov, lani v istem času 1,046.000. Letos je bilo torej natovorjenih 95.000 vagonov več. — Pred trgo>inskimi pogajanji z Italijo. Proti koncu oktobra se sestaneta v Rimu naša in italijanska delegacija na pogajanja o novi trgovinski pogodbi. Naše trgovnsko ministrstvo se pridno pripravlja na pogajanja, zbira vse potrebne podatke in mnenja zainteresiranih gospodarskih krogov. Vse gospodarske organizacije in ustanove, zainteres rane v naši trgovini z Italijo, pripravljajo konkretne predloge za novo ureditev trgovinskih odnošajev z Italijo. — Trgovinski problemi balkanskih držav. V ponedeljek 24. t. m. se sestanejo v Atenah delegati izvoznih ustanov držav balkanskega sporazuma. Obravnavali bodo skupne trgovske probleme teh drŽav. Iz naše države se udeleže te konference za-stopnki Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. — Nov odlok o Izvozu kož, rude ln premoga. F nančni minister je izdal odlok, s katerim se izpreminja odlok finančnega ministrstva z dne 27. septembra. Po starem odloku so se mogli nekateri predmeti izvažati iz naše države samo proti plačilu v svobodnih devizah. Ta odlok se je nanašal na izvoz predelanih telečjih in govejih kož. na hrastove hlode, na rafiniran in denaturiran špirit, bauksit v kosih in prahu, na razne rude, premog, sirovi glicerin, na razne kože podplate itd. Po novem odloku pa se lahko ti predmet1* izvažajo proti plačilu potom kliringa torej tako da izdaja potrdila o zavarovanju valute še nadnice izključno Narodna banka, ki je pooblaščeni izdaiati ta potrdila tudi pod pogojem delnega izvoza omenjenih predmetov proti plačilu samo v svobodnih devizah. — Carinski dohodki. Po statističnih podatkih centralnih carinskih blagajn so znašli dohodki od 1. do 10. oktobra 23 milijonov 557.734 din. Od 1. aprila do 10. okto-h-a so znnšali carinski dohodki 550.280.696 d:n. a v proračunu je za to razdobje postavka 533.417.083 din. Presežek je torej znašal 16,863.613 din. zobna pasta Chlorodont — Velika letalska prireditev v Zagrebu. Zagrebški Aeroklub priredi jutri in v nedeljo velik letalski miting v Borongaju. Na sporedu so tekme modelerjev, defiliranje letal, nastop bombarder j ev, skupinsko skakanje s padali in borba lovskih letal v zraku. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. ln 21. uri SVETISLAV PETROVIČ OLGA CEHOVA, SABINA PETEKS TAJNA SODBA — Dom grafikov v Zagrebu. Za Ljubljano je prišel na vrsto tudi Zagreb, kjer so zgradili grafiki velik dom na vogalu Kiavniške in Breščenskega ulice. V Zagrebu je nad 2.000 grafičnih delavcev. Stroški za njihov dom so znašali okrog 4?000.000 din. Svečana otvoritev novega doma bo jutri odnosno v nedeljo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, Čez dan lepo in sončno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 25, na Rabu in Splitu 24, v Beogradu 22, v Sarajevu 20, na Visu 19, v Zagrebu 17, v Mariboru 16.8 in v Ljubljani 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.5, temperatura je znašala 5.8. — Sleparski kontrolor. V planinsko kočo na šmohoru nad Laškim je prišel oni dan mlajši moški, ki se je predstavil oskrbniku Ivanu Krapežu kot uradnik SPD v Ljubljani in mu natvezil, da ga pošilja društvo nadzirat gradnjo nove koče. Slepar je znal izvabiti od Krapeža okrog 200 din, potem je pa odšel. Orožniki so dognali, da gre za Stanka Zupana, znanega vlačugar-ja, ki je zagrešil po deželi že več takih sleparij. — K samomoru Hinka Kiriniča in Franca Podobnika. Po zagrebških listih smo posneli oni dan vest o samomoru brivskega pomočnika Hinka Kiriniča in godbenika Franca Podobnika blizu Novega Marofa. Zagrebški listi so poročali, dasta živela oba v bedi ter prosjačila po vaseh ter da sta bila brez službe. Kiriničeva mati Marija je pa poslala zagrebškim »Novostim« popravek, v katerem pravi, da ni res, da bi bila njen sin in Podobnik prosjačila. Hinko Kirinič je imel pri sebi nad 3.000 din in namenjen je bil v sanatorij v Novem Marofu. Tudi nista iskala službe. Kirinič je bil zaposlen v brivnici svoje matere, dokler ni zbolel, potem je imel pa vso oskrbo pri materi Podobnika pa je najbrž pognala v smrt težka bolezen odnosno posledice težke operacije na glavi in nogah, Kiriniča pa trenutna duševna zmedenost. — Vsi, ki posedujejo lastni potni list z veljavnim vizumom se lahko udeleže Put-nikovega izleta s posebnim vlakom v Trst dne 16. t. m. po znižani ceni. Prijave sprejemajo do sobote zvečer biljetarne Putnika. — Težka avtomobilska nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila pri Svesvctih tež-'ia avtomobilska nesreča. Turistični avto- mobil, ki ga je šofiral Jakob Greitert, je povozil SOletnega kmeta Stjepana Suško-viča iz vasi Medvedijski breg. Nesrečo je zakrivil kmet sam, ki je stopil na cesto, ne da bi pogledal, če je prehod čez njo prost. s Večerni trgovski tacaj pri >Christo- fovem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Prijave se sprejemajo še ves ta teden. (Tečaj za knjigovodstvo, obrtno trgovsko računstvo, korespondenco, pisarniška dela, nemščino, stenografijo, strojepis itd.). Dovoljen je obisk posameznih predmetov. Prospekti na razpolago. — »Zvonček« Terpenttn 5 din v milarni Zg. Šiška 92 in v zalogi na Vodnikovem trgu pod lemenatom. Iz Ljubljane —Ij Seja odbora za postavitev spomeni" ka k/ -Uu Aleksandru L Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru L Ze-dinitelju v Ljubljani bo imel drevi ob 18 v sejni dvorani mestnega poglavarstva sejo, na kateri bo razpravljal in sklepal o pogojih in programu natečaja za kraljev spomenik. —U 201etniea proboja solunske fronte. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev je priredila snoči lepo proslavo 201etnice proboja solunske fronte. V veliki kazin-ski dvorani, polni kakor le ob najpomembnejših prireditvah, je predaval komandant 39. pešpolka v Celju polkovnik g. Dragoljub Mihajlović o tem zgodovinskem dogodku. Predsednik prof. Jeras je izrazil svoje veselje nad zelo lepo udeležbo zastopnikov naše javnosti. Posebno razveseljivo je bilo, da se je prireditve udeležila v izredno lepem številu tudi mladina. Prireditvi so posvetili veliko pozornost tudi ljubljanski oficirji na čelu z brigadnim generalom Dodičem kot zastopnikom divizionarja. generalom Zivo-jinom Pavlovičem, komandantom ljubljanskega vojnega okrožja polkovnikom Ljubomirom Zivanovičem in komandantom 40. pp. polkovnikom Milanom Maši-čem. O predavanju samem bomo obširno poročali jutri. —lj Važno za trafikante! Od davčne uprave za mesto Ljubljano, smo prejeli dopis sledeče vsebine. Uprava državnih monopolov, oddelek za prodajo razglaša, da pridejo s 1. oktobrom v promet novi tovorni mednarodni navadni in brzovozni listi po 2.50, 20, 50 in 25.50 din, ki se morajo uporabljati od tega dne. Prejšnje navadne mednarodne in brzovozne tovorne liste zamenja tukajšnja uprava po 1. oktobru. Rok zamenjave bo trajal 90 dni, to je do 29. decembra 1938. Nadalje vljudno sporočamo vsem našim članom, da je tvrdka Presker na Sv. Petra c inserirala na vrečicah za zavijanje cigaret, katere je založilo naše udruženje. Kdor želi te vrečice, naj se zglasi v trgovini Presker, Sv. Petra cesta, kjer vrečice lahko dobi. Prosimo vse naše Člane, da nam blagovolijo sporočiti, ako niso prejeli »Vestni-ka trafikantov« ki od oktobra naprej izhaja v Zagrebu. Pri tej spremembi so se morda pojavile kake nerednosti, ker je uprava v Beogradu izročila vse spise Zagrebu. — Iz pisarne Združenja trafikantov. —lj Večja stanovanjska hiša bo kmalu pod streho na Pri vozu. Ob bivši Kavčičevi hiši na Privozu zida podjetje A. Mavric V. Pavlinu, veletrgovcu, večjo stanovanjsko hišo v skeletnem sistemu. Stavbni gospodar je s staro hišo kupil tudi velik vrt, ki bo zdaj zazidan le delno. Stavba zbuja posebno zanimanje predvsem, ker je zidana v loku, tako da bodo pročelja čim bolj odprta proti solncu. Posebnost je tudi, da hišo betonirajo v ogrodnem sistemu, čeprav bo le trinadstropna, ker so doslej pri nas zidali v tem sistemu le višja poslopja, V hiši bo pet trisobnih in 11 dvosobnih stanovanj, ki so delno že zdaj oddana, čeprav bodo uporabljiva šele prihodnje leto. Delati so začeli sredi avgusta, čez dober teden dni pa bo poslopje pod streho. Stavbni stroški bodo znašali okrog milijon din. —lj Novo poslopje meščanske sole na Viču prične mestna občina graditi prav v kratkem, ker so dela že razpisana in bo razpis objavljen v sobotnem > Službenem listu«. Proračunska vsota za razpisana težaška, zidarska, železobetonska, tesarska in kleparska dela znaša 2,200.000 din, vsi roAk ,j novo nosi op je so pa preračunani na pičle 4 milijone dinarjev. —lj Prodajalci peska na pokopališču pri Sv. Križu nam sporočajo, da jim spisov, s Jcaterimi so se nevede odrekli svojim pravicam prodaje peska, niso dali v podpis na mestnem socialnem uradu, marveč da so bili povabljeni na mestni tržni urad, kjer so jim po podpisu izjavili, da nimajo odslej več pravice prodajati peska na pokopališču. Zavedeni prodajalci so se danes zglasili pri g. županu, kjer bo stvar, upajmo, urejena na pravičen način. —lj Trboveljski slavčki, ki so se pravkar vrnili s svojega koncertnega potovanja po Bolgariji, pravijo, da niso bili se nikjer tako lepo, prisrčno in bratsko sprejeti, kakor v Sofiji. Očarali pa so vse, staro in mlado s svojim dovršenim petjem in izredno lepo sestavljenim koncertnim sporedom. V Ljubljani nastopijo v ponedeljek 17. t m. ob 20. v veliki fllharmonični dvorani V 3 nastopih nam bodo pokazali najznačilnejše mladinske zbore, ki so po večini nsstsii v povojni dobi, izmed teh se nekateri prvič izvajajo na ljubljanskem koncertu. En nastop pa ima solistka Rezi-ka Koritmkova, učenka ravnatelja Betetta na državnem konservatoriju v Ljubljani, Posebni vlak v Trst Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani si dovoljuje opozoriti javnost, da bo vozil 16. t. m. posebni vlak iz Ljubljane do Trsta, za katerega je določen sledeči vozni red: 6.15 odh. Ljubljana prih. 23.12 6.45 „ Verd „ 22.47 6.57 „ Logatec • 2238 7.20 w Rakek „ 21.45 7.40 prih. Postojna odh. 2130 8.15 odh. „ prih. 21.04 9.40 prih. Trst odh. 19.30 Tako je zagotovljen udeležencem priključek na vlake za Jesenice ob 23.35 in za Maribor za 0.35. Posestniki individualnih potnih listov se lahko prijavijo še do sobote popoldne. in sicer najprvo samostojno s njem klavirja, nato pa ▼ duetu z Pepeo Vidergarjevo dva dueta s spremijevanjem klavirja, kar oskrbi g. dr. svara. Zborovodji Trboveljskih slavčkov g. Avgusta Suligoju iskreno čestitamo na njegovih najnovejših uspehih ter se iskreno veselimo njegovega zopetnega koncertnega nastopa v Ljubljani. Pretprodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice. Ne pozabite, da js koncert v ponedeljek, 17. t. m. ob 20. v veliki filh dvorani. —1 j Izlet v Slovenske gorice. Lepo vreme bo po vsej priliki trajalo Se nekaj dni, česar s« meščani seveda zelo vesele in ze zdaj delajo načrte, kako bodo izrabili topo jesensko nedeljo. Nekateri so že sklenili, da pojdejo na izlet v Slovenske gorice, kamor jih vabi »Društvo prijateljev Slovenskih goric«. Ker je moral lati prvi izlet, ki bi bil združen s prtešlcim gostovanjem, odpovedan, bo tedanja prireditev bolj skromna, brez gostiivanja, a bo vseeno tako veselo kakor na prvem gostuva-nju. —lj VVolfova ulica in zadetek Kongresnega trga dobivata počasi drugačno lice. Prenovljena je fasada trinadstropne hiše v VVolfovi ulici nasproti slaščičarne Peli-con in kmalu bo prenovljena tudi fasada trinadstropne Gerberjeve hiše na Kongresnem trgu 4. Fasadi ob stopnišču in na Kongresnem trgu sta že gotovi in belijo delavci še zadnjo stran ob Hribarjevem nabrežju. Urejujejo tudi hodnike v VVolfovi ulici, kjer polagajo velike kocke, na pomlad pa bodo še asfaltirali cestišče. —lj Poklonitev na grobu ge Franje Tavčarjeve, ki je bila določena za nedeljo 16. t. m. smo zaradi nepredvidenih ovir odgodile. Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. —lj V PrleSljo* Prijateljem Slovenskih goric omogoča Zveza za tujski promet enodnevni obisk Ptuja m Ljutomera z pešizletom Ivanjkovci—Jeruzalem—Ljutomer, dena vožnje 75 din, torej cenejše od nedeljskih izletniških. Prijave pri Putniku do sobote zvečer. u— Reklamacijski rok za skupščinske volitve, ki bodo 11. decembra, traja do 25. oktobra t. L. Vse one. ki bivajo že eno leto v Ljubljani in ki so izpolnili 21. leto starost', prosimo, da se prepričajo, če so vpisani v volilni imenik. V slučaju, da jih mestno poglavarstvo ni vpisalo, naj si preskrbe takoj potrebne listine, to je krstni list, domovnico in potrdilo policijske uprave, da bivajo že eno leto v Ljubljani, ter naj zahtevajo vpis v volilni imenik. Vsa pojasnila dobe prizadeti v tajništvu JNS, Kazino II. nadstr. — Sresko tajništvo JNS v Ljubljani. —lj Iz avtomobila ukradeni predmeti. Iz avtomobila inž. Josipa Dedeka na Kongresnem trgu je ukradel oni dan nekdo tlakomer za pnevmatiko, Ščetko za obleko, žepno baterijo, steklenico glicerina in prometno knjižico za osebni avto. u— Jutri pride Frančiška Gaal. Zaradi velikega zanimanja za film »Domovina« je premiera že težko pričakovanega filma Frančiške Gaal »Pomladna parada« (Mari ka) prestavljena na jutri. Zanimanje za ta film pa je v Ljubljani že danes izredno veliko, kajti kino Union sprejema že danes telefonska in osebna naročila vstopnic mnogoštevilnih ljudi, ki hočejo Frančiško Gaal po dolgem Času spet enkrat videti. »Pomladna parada« je bil zadnji film priljubljene igralke, preden je odšla v Ameriko, je torej zadnji njen evropski film in obenem brez pretiravanja povedano: njena najboljša komedija. Hans Moser, Adele Sandrock, Theo Lingen, Fritz Imhof, Ti bor Svecanostno oblečena — svečanosUio razpoložena, lepa in negovana! Halmay in mladi VVolf . Albach - Retty v vlogi zaljubljenega muzikaInega korpo-rala pešadijskega regimenta št 4 so njeni izvrstni partnerji v tem filmu. Ljubljana bo nedvomno veseli film Frančiške G ali »Pomladna parada« sprejela jutri z največjim navdušenjem in mnogoštevilnim posetom. Iz Maribora 4— VSE SOMIŠLJENIKE JNS V MARIBORU pozivamo, da se v tajništvu v Cankarjevi ulici 1, is volilnih imenikov, ki so tam na razpolago, prepričajo, ali so vpisani oziroma aH so pravilno vpisani, da se v primeru potrebe lahko izvršijo reklamacije. Opozarjamo, da so reklamacije mogoče samo do 25. oktobra t. 1. Pisarna tajništva je dnevno odprta, izvzemši nedelje in praznike od 9. do 12. in od 15. do 18. — S reski odbor JNS v Mariboru. — Priprave za pohorski dan. Za številne prireditve pohorskega dne, ki bo 30. t. m. se zbero na dvorišču nove narodne šole v Rušah drvarji iz Ruš in Selnice, ki bodo sodelovali pri tekmovanju pohorskih drvarjev 30. oktobra, ko bo od 11. do 11.30 veliki propagandni štafetni tek pohorskih drvarjev z debli. Svojevrstni stafetni tek pojde po Aleksandrovi cesti. Frančiškanski ulici. Tattenbachovi, Sodni ulici nazaj na Aleksandrovo cesto. — Na Oplenac odpotuje danes ob 18. skupina 38 mariborskih obrtnikov, da se pokloni na grobu kralja Aleksandra I. Na Zidanem mostu se pridružijo mariborskim obrtnikom tudi ljubljanski. — Poškodbam je podlegel. Poročali smo o krvavem pokolju v Leskovcu pri Pra-gerskem, katerega žrtev je postal Ivan Herič, ki je danes ponoči v mariborski bolnici podlegel poškodbam. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Snoči se je v Strossmaverjevi ulici 24 v kuhinji zastrupila s plinom 241etna služkinja Katarina Jerečnikova. Zastrupi je-nju je podlegla. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. — Zvočni kino Pob rež je predvaja v soboto 15. t. m. in v nedeljo 16. t. m. veselo opereto »Povratek v srečo«. SOKOL — Ljubljanski Sokol ponovno obvesCa svoje članstvo in starše sokolske mladine, da se s 15. t. m. zaključi vpisovanje v posamezne telovadne oddelke, le vpisovanje v moški naraščaj se je moralo zaradi izredno številnih prijav in pretesnih prostorov že z današnjim dnem zaključiti. — Razpored telovadnih ur ženskih oddelkov je naslednji: v ponedeljkih in četrtkih ženska deca od 17.30 do 18.30, ženski naraščaj od 18.30 do 19.30, članice (tudi starejše) od 19.30 do 20.30. Razpored telovadnih ur moških oddelkov: v torkih in petkih moška deca od 18. do 19.. starejši člani od 19. do 20., člani od 20.15 do 21.30, moški naraščaj v sredah in sobotah od 18. do 20. Sokolsko društvo Ljubljana II. ima svojo redno glavno skupščino v soboto 15. L. m. ob pol 20. uri v društvenih prostorih na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vabimo članstvo, da se skupščine udeleži polnoštevilno. Zdravo! — Sokolsko društvo"Ljubljana IV. vabi vse Članstvo na glavno skupščino, ki bo v sredo 19. t. m. ob 20. v salonu pri Maren-četu na Dolenjski cesti. Zdravo! Iz Novega mesta — Dva napada in nesreča. Ko *se je vračal 391etni Anton Hren iz Ljubljane, kamor je šel po opravkih, domov na Prirn-skovo, ga je napadel neki moški iz za.«.-de. Napadalec, ki ga je napadel s kolom, mu je zlomil tudi levo roko. Slično poškodbo je dobil tudi 251etni Marin StanKo iz Mirne. Marina je napadlo na cesti. Ki pelje iz Fužin, več fantov. Podivjanci so mu zlomili desno roko. Rešilni avto je povozil na šukljetovi cesti 301«tnega posestnika Hrena Filipa iz vasi Vrče, občina Hi-nje. Ko je Hren korakal po cesti, je za njim pribrzel avto z ev. št. 3702, ki je Hrena podrL Nesrečnež je prišel z levo nogo pod kolo, ki mu jo je strlo. Tudi on se zdra vi v bolnici, proti krivcem pa je uvedeno kazensko postopanje. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POUK Beseda 50 par. davek posebej1 Najmanjši znesek * Din Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dio Nepremočljive Hubertnse trenčkote ln vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila L t. d. najboljši nakup pri PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Sveže najfinejše norveško ribje ol]e iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. KLIŠEJE ENO . JUGOG&ANKA ■$V.PET&ANA5*73 PRODAM Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Dzs Najcenejši nakup KVALITETNEGA POHIŠTVA Vam nudi KRzE FRANC, mizarstvo, Vrhnika. Spalnice iz orehove korenine z večletnim jamstvom 6.900.— din« šperane, fino pleskane 3.600 din, iz masivne čresnje 4 500 din. Skladišče ln ogled pohištva: LJubljana, Prečna ul. 6, nasproti mestnega kopališča. 2407 "Verjemite mi. s pomočjo Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od H 7. do 8. in od %8. do 0. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Največja strojepisni ca, najrazličnejši pisalni stroji. Priče tek pouka poljubno. Šolnina zelo nizka. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-48. 2157 KAPITAL Beseda 90 par. davek posebej. Najmanj«) znesek 8 Din BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova c. 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: Z% obveznice, bone, srečke, delnice itd. ralute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 33/M. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši £nesefc 8 Otn SAMOSTOJEN TRGOVEC vsestransko verziran, želi sodelovati kot družabnik pri dobro idočem podjetju. Ponudba na upravo lista pod >za male tega recepta s smetano mleka so žene .stare povprečno 50 let, videti hhr da štejejo komaj 50 leti Namažite se na mestu, označenim s strelico — potem pa po vsem lica in vrata. EVO Vam hitrega načina, da napravite gu-basto, ohlapno in velo koto spet svežo, čvrsto ln mlado. Zmešajte enoto cist« mlečne smetane (očiščene s penkreatinom) s enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svetost m lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz ln • 70 leti je te vedno Igrala vloge mladih fesa. To zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine Je selo drago. Krema Tokalon bele barve Od ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno« s očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To Je pravo hranilo za kcfo. Dobiva se v tubah po Din II.— ka IS.—w Urossni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. oktobra 1938. »a*. 231 Ljubljana je dobila novo Te je ie la dr.Bepcte v športno letalo letalo — Zanimiv ctoži vl|a j Novo letalo, pred njim na levi Ljubljana, 14. oktobra Te dni je bilo preizkušeno na ljubljanskem letališču športno letalo, ki ga je konstruiral univ. izr. prof. dr. Anton Kuhe!j, zcra-dil pa g. Miroslav Laurič iz Jarš pri Mengšu. Je to nizki enokrovnik, cnosed malih dimenzij, opremljen s češkim mo-terjem »Praga B je. Z manevriranjem sem letalu vzel vso brzino, preden se je dotaknilo desno krilo tal, lahek okret na desno in nepoškodovano je letalo in jaz. Vse se je odigralo z bliskovito naglico in končalo, no, saj veste, gospod urednik, z mojo priznano srečo! Čim bodo napake na desnem podnožju popravljene, bom nadaljeval s poskusi, tako je zaključil dr. Rape svoje pripovedovanje in se nasmehnil. Knjigarna angleške krone Uradne publikacije se tiskajo v Angliji v založništvu, ki je last kralja Jurija VI. V Londonu je bila oni dan v navzočnosti kralja Jurija VI. otvorjena knjgarna. nedvomno edina te vrste na svetu. To je namreč oficijelna knjigarna angleške krone, kjer se prodajajo samo dela, izdana v založništvu kraljevskega doma in sicer ne romani, življenjepisi ali druga bežna literatura, temveč samo državne publikacije in dokumenti, čeprav nova knjigarna nima posebnega imena, je vendar prodajalna ofi-cijelnega državnega založništva, ki se imenuje »His Majesty's Stationerv Office«. To založništvo izdaja vse. kar se tiče krone, kraljevskega dvora, vlade in parlamenta. Samo ta ustanova sme izdelati vse Bele in Modre knjige, prložnostne publikacije, posebna poročila o kraljevskih komisijah ter druge oficijelne tiskovine, čeprav je to izdajateljstvo prav posebno, ni gospodarsko pasivno. Na leto ima 200.000 funtov šterlingov čistega dobička tako, da mu lahko zavidajo sorodna podjetja ne samo v Angliji, temveč po vsem svetu. In vendar publikacije te vrste nikoli niso bile zelo popularne. Zadnja leta, ko se je začela široka javnost v Angliji zelo zanimati za te publikacije, je nastala potreba, da ustanovi kraljevsko založništvo posebno knjigarno. Tako je postal po angleškem običaju kralj Jurij VL lastnik knjigarne odnosno založništva. Na dan slavnostne otvoritve se je zbralo pred originalno knjigarno mnogo radovednežev. Tu se dobe tudi dela, izdana pred 400 leti, torej mnogo prej, nego je bil ustanovljen urad založništva angleške krone leta 1786. Tu se prodaja tudi >London Ga-zette«, kraljev osebni list in sicer ne samo nove. temveč tudi številke iz preteklega stoletja. Kraljevo založništvo nikoli ne pogreša novih publikacij, saj se lahko kot edino na svetu pobaha, da ima na leto povprečno 5.000 novih publikacij, dočim jih dosežejo tudi največja založništva komaj 200 letno. Te publikacije pa n-so zanimive kaj šele senzacijonalne. In kljub temu ljudje radi segajo po njih. V zadnjih letih so prodali na leto povprečno 300.000 izvodov najrazličnejših državnih publikacij. Uspeli kraljevega založništva je seveda tudi posledica velike aktualnosti in lepe opreme publikacij. Vse publikacije izhajajo v krasni opremi in lepem tisku komaj nekaj ur po dogodku odnosno odobritvi, če gre recimo za podrobno poročilo o nočni seji parlamenta, ga imajo Londončani v rokah v krasnem tisku že zjutraj pri zajtrku. Novo trgovino državnega založništva je svečano otvoril lord Southvvood, ki mu pravijo lord angleškega tiska. Kot lastnik Odham Press izdaja razen >Daily Heraldac okrog 30 perijodičnih listov, med njimi tradicijonalni angleški »Passing Show< in nesmrtnega >John Bulla«. V ot- voritvenem govoru je nazval novo knjigarno >najromantičnejša stvar, kar jih pozna angleška trgovina« in pripomnil, da bi bila še pred 50 leti ustanovitev prodajalne oficijelnih tiskovin nemogoča, fantastično podjetje, ki bi bilo že v naprej obsojeno na polom. Zdaj je pa resnična potreba izobraženih Angležev, ki spoštujejo in cenijo vse, kar se nanaša neposredno na krono in ki -hočejo kupovati oficijelne publikacije v oficijelni kraljevski knjigarni. Zakaj žarnica pregori Ce že močno rabljena električna žarnica pregori in ugasne, se zgodi to navad-dno kmalu potem ko smo jo prižgali. Vzrok tiči v lastnosti wolframa, iz katerega je narejeno žareče vlakence. Električni odpor wolframa je na hladnem, torej še predno prižgemo luč, da vlakence zažari, mnogo manjši kakor v vročini. Kadar torej luč prižgemo in je vlakno v njej še hladno, gre skozenj razmeroma mnogo električnega toka, približno 14-krat več, kakor pa je zanj vlakno določeno. Vlakno torej po vsakem prižiganju pretrese močan tok in če je že staro, pregori. Kjer je torej ljudem mnogo ležeče na tem, da električna žarnica ne ugasne takoj, ko jo prižgo, recimo v kinematografih ali gledališčih, je treba žarnice z wol-framovi m vlaknom zavarovati pred močnimi stresi j a ji s tem, da jih pustimo stalno v kontaktu, kadar pa ne potrebujemo njihove svetlobe, jih pustimo s predraže-nim odporom samo slabo žareti. Tovarna za štorkljina gnezda Da prodajajo ljubiteljem ptic gajbice za gnezda in ptičjo krmo, je splošno znano. Gajbice so izdelane po opazovanjih v naravi in se dobro obneso, to se pravi, da res privabljajo ptice, da se v njih naselijo. Letos je bila pa v danskem mestu Jutsku ustanovljena celo majhna tovarna, kjer izdelujejo štorkljina gnezda. Danski kmetje so zelo veseli, če se jim naselijo na strehah štorklje. Isto velja za kmete po vsem svetu. Preprosto ljudstvo namreč veruje, da prinašajo štorklje srečo. Kmetje pa vidijo, da si spletajo štorklje gnezda na strehah dokaj malomarno in da se ne naselijo na strehah, kjer ni še nobenega začetka. Zato so jim prej nastavljali na strehe stara kolesa kmečkih vozov. To je služilo štorkljam za podlago, da so si lažje spletla gnezda. Takih koles je pa zdaj malo pri rokah in zato jih na-domestujejo z narejenimi gnezdi. Tovarna jih proda vsak dan nekaj. 3000 let stare rože Med dragocenimi botaničnimi zbirkami na svetu zavzema herbarij botaničaiega, zavoda Akademije znanosti v Leningradu eno prvih mest. v njem je zbranih nad 5-200 herbamih listov rastlin iz vseh krajev sveta. Herbarij vsako leto izpopolnijo zbirke raznih znanstvenih ekspedicij ah pa redke rastline iz tujih držav, pridobljene z izmenjavo. Dragocena je zlasti zbirka iz Egipta, ki jo je dobila Akademija znanosti leta 1881, ko so izkopavaj faraonske grobnice. Te rastline so krasile grobnici Ramsena II. in princese Nsd-Honsu in izvirajo iz 1100 do 1000 pred Kristusvm. Zbirka obsega Šest herbarnih listov in med njimi so rože in popki nilskega lokvanja ter del gir-lande spletene iz listov egiptske ive. Cvetovi lokvanja so se osuli in deloma porjaveti, vendar so se pa toliko ohranili, da so močno podobni sedanjim nilskim cvetom lokvanja. Listi ive so pa zelo dobro ohranjeni. Girlande imajo iz ozkih trakov spleteno podlago. Trakovi so izrezani iz srednje žile datlove palme in so še dobro ohranjeni Rastline te zbirke so še tako dobro ohranjene, da so spravljene v herbariju na običajen način, torej prilepljene k listom kartona s koščki papirja, čeprav so rastline stare že nad 3.000 let, se človeku zdi, da ima pred seboj navadne rastline iz herbarija. Iz Ljutomera — Trošarine prost sladkor. Ker je finančno ministrstvo odobrilo za čebelarje trošarine prost sladkor, opozarjamo čebelarje, ki ga žele, da se prijavijo pristojni čebelarski podružnici. Vsak čebelar lahko dobi 5 kg sladkorja na en panj. Čebelarji Sokoli lahko dobe ta sladkor drugim potom, kakor je to predvideno v savezni okrožnici. — Oh, te naše ceste. Naše ceste so za avtomobilski in tudi drugi promet naravnost obupne, človek bi si moral, preden sede v motorno vozilo, privezati želodec, sicer ga lahko izgubi. Naša glavna cesta iz Ljutomera v Gornjo Radgono je tako kotanj as ta, da je joj. čemu se vendar Kotanje ne zasujejo sproti ? čim se je jama opazila, bi se morala takoj zasuti z gramozom. Da je pri tako kotanjastih cestah zlasti avtomobilski promet močno oviran, je umevno. Kdo neki se bo vozil po takih cestah, ko pa je vožnja naravnost Sauka. Pa pravijo, da spada Ljutomer med tujskoprometne kraje, poleg tega pa priporočamo naše Radence svetu, da pride v nje letovat. Ni dolgo, ko si je polomil neki avtomobilist vzmet prt vozilu. Pred dnevi pa se je zlomila os banovinskemu traktorju, ki se je naglo obrnil v obcestni jarek, iz njega pa je zavozll v hišo. Zaradi sunka je na hiši počil zid. Sreča je bila, da jarek ni bil globok. — Verze jčani hočejo pošto. Naši Ve rže j-Čani imajo vedno umestne želje. Pred dnevi so si iz Križevcev napeljali telefon, zdaj pa hočejo še pošto. Tozadevna prošnja pa še čaka rešitve pri poštnem ministrstvu. Privoščimo jim, kar bi jim gospodarsko koristilo, zlasti še pošto, 8 katero bi ne bilo preveč posla radi železniške postaje, ki jo že imajo. Vrhu tega pa je za veržejski okoliš pač center vsega Verze j, ne pa Križevci. — Osebna vest. Premeščen je alužitelj F. Filipič iz Ptuja na pošto v Ljutomer, Josip AnžiČ pa iz Ljutomera v Ptuj. — Nov grob. Pri Sv. Duhu na Stari gori je umrla v 97. letu posestni ca Ana Ver-zeL Pred tremi leti je obhajala s svojim pokojnim možem železno poroko. Veraelovim naše iskreno sožalje! PRISTOPAJTE K J C LICI! 0EOROKS OHNET: 75 Sergej Pflnm * -innmsini- ■ Princ je ležal in se delal bolnega. Stregla mu je žena, ki jo je njena mati nalašč držala v srečni nevednosti. Skrivaj se je veselila bolehnosti svojega moža, ki ji je bil s tem vsaj za nekaj časa vrnjen. Panin je že vedel, da je polom neizogiben. Ves nestrpen je pričakoval Herzoga in da bi mu ne bilo treba z nikomur govoriti, se je delal bolnega in ostal je doma. Cavrolu se je pa vendar posrečilo priti v njegovo sobo. In tam mu je ta vrli mož z veliko pri-zanesljivostjo pojasnil, da bo postalo »Čreditu Uni-versel« usodno to, da sta on in Herzog istočasno izginila. — Nujno potrebno je, da se pokažete. Priti morate k meni na družabni večer in kazati miren obraz. Ce se loti človek tako nevarnih podjetij, kakor vi, mora tudi pokazati moč značaja in se boriti do zadnjega trenutka. Sergej je obljubil, da pride, Mihelini je pa naložil težko dolžnost spremiti ga k Ivanki. Bilo je prvič po povratku iz Niče, da je princesa prestopila prag ljubice svojega moža. Koncert je bil pravkar končan; množica gostov je odhajala iz velikega salona v mali salon in bu-doar. — Kvartetno trpljenje je končano. Uh! — si je oddahnil Savinien ves izčrpan. — Kaj niste navdušeni za godbo? — ga je vprašal Marechal smeje. — Seveda sem, — je odgovoril Savinien, — za vojaško godbo. Toda dve uri Schumanna in Men-delsohna pri visokem pritisku, to je preveč za enega samega človeka. — Vam bolj ugaja »Lepi Nikolaj« kajne? — je dejal Marechal. — Ah, ah, ah, — je zapel Savinien. — Povejte mi, Marechal, kaj mislite o navzočnosti gospodične Herzogove na Cavrolovem družabnem večeru? To je nekam čudno, kaj ne? — Zakaj čudno? — Gromska strela! Oče je pobegnil, hči pa pride na ples. Ta dva imata vsak svoj način nastopa. — 2e prav, gospod Savinien, toda svetujem vam, da obdržite svoje sodbe zase, — je dejal Marechal resno. — Gotovo bi tu ne bili navdušeni za nje. — Oh, Marechal, vi tudi? Vi me tudi karate? To pa res ni lepo. In zasukal se je na peti in odšel k buffetu. Ta čas sta prišla princ in princesa Panin. Mi-helina nasmejana, Sergej miren, dasi nekoliko bled. Cavrol in Ivanka sta jima stopila naproti. Pogledi vseh navzočih so se obrnili k njima. Ivanka je stisnila svoji prijateljici roko, ne da bi zardela. Cavrol se je globoko priklonil Mihelini: — Princesa, — je dejal, — izkazi te mi čast in sprejmite mojo roko. Prihajate pravočasno: ples se začenja. — Toda jaz žal ne bom plesala, — je dejala Mi-helina otožno nasmejana, — ne počutim se še povsem dobro; jaz bom samo gledala. S Cayrolom pod roko je stopila v veliki salon. Sergej in Ivanka sta jim sledila. Svečanost je bila na višku, orkester je igral valčke in v kolotoču svile in tančice so bela ramena plesalk, odražajoča se od črnih oblek gospodov, ponujala svojo zapeljivo okroglost. Toplo, s parfumi močno nasičeno ozračje, je pritiskalo v glavo. Luči so jemale vid in na lahnih valovih valčka so švigale mimo dame, naslonjene na roke svojih plesalcev, malone omedlevajoče, v neznane dalje uprtih oči. Zuzana Hercogova -v preprosti skromni beli obleki, brez vsakega nakita, je sedela sama ob strani pri oknu, kakor da je izobčena. Marechal je stopil k njL Dekle ga je sprejelo s smehljajem — Kaj, vi danes ne plešete, gospodična? — jo je vprašal Marechal. — Čakam, kdaj me bo kdo povabil, — je odgovorila Zuzana otožno, — sem kakor sestra Ana, nikogar ne vidim prihajati. O premoženju mojega očeta krožijo čudne vesti in zato so Argonavti na umiku. Zlato runo se jim je izpremenilo v navadno volneno runo. In gospodje Le Brede, du Tremplav & Co, kakor pravijo Angleži, nimajo zame več nasmeha. — Ali mi hočete izkazati čast in me sprejeti za svojega viteza? — je dejal Marechal skromno. — Ne plešem sicer brezhibno, ker nisem imel nikoli dovolj prilike, pač pa imam dobro voljo... — Hvala, gospod Marechal, —- je odgovorila Zuzana toplo, — toda raje bova kramljala; danes nisem vesela, verjemite mi, in prišla sem samo na prošnjo gospe Desvarennesove. Raje bi bila ostala doma. Slišala sem, da mojemu očetu ne gre dobro v njegovem podjetju, jaz pa o tem ničesar ne vem, ker se nikoli ne brigam za to, kaj se godi v pisarnah, toda hoče se mi bolj jokati, nego smejati se. Ne, da bi mi bilo žal premoženja, saj veste, da mi je malo ležeče na njem, pač pa zase, ker je moj oče gotovo ves obupan. Držeč Cavrola pod roko se je princesa vračala iz salona. Opazila je Zuzano, zato je pustila bankirja samega in sedla k nji. Marechal je tiho poslušal Zuzano ,ne da bi si upal povedati svoje mnenje o Herzogu; obenem je pa upošteval resnično nevednost dobrega dekleta, ki niti najmanj ni dvomilo o poštenosti svojega očeta. Mnogi izmed navzočih so izmenjali poglede ali zašepetali nekaj besed, ki jih M&elina ni slišala, pa tudi če bi jih bila slišala, bi jih ne bila razumela. — To je junaštvo, — so trdili nekateri. — To je višek nesramnosti, — so menili drugi. Princesa je govorila z Zuzano in se ozirala pri tem na svojega moža, ki je naslonjen na vrata sledil z očmi Ivanki. » f