Chkago, III., .reda, 24. oktabim (Oct 24), 1923. •4 t- 1» mvega osobja. Finančni minister Mellon je el, kakor pravijo, do Izpozna-da postaja' "pravo pivo" iploino po ipneglh delih te de- 1. Zato da je pripravljen odo-iti načrt, po katerem bi ae pro-Man oblast vrnila k starim me- svojegs postopanja ter na-i vila v vsaki ameriški plvovar-po enega zveznega agenta, ki nalogo preizkušati v«ak lelke v dotfeni pivovarni. Finančni uradniki pravijo, da k temu načrtu ni privedla kri-S. Izpremembe so bila v načr-I tih Is več mesecev. r Neksterc države se ne marajo [pridružiti zveznemu prizadevanju Iv uveljavljanju prohibične poeta-ve. Zato bo moral finančni de-partment tembolj nspetl svoje si-|le po takih drŽavah. T V finančnem departmentu nls I vai enakih misli glede uveljavljanja prohibične poetave. Ia tako ima svoje nazore urad notranjih dohodkov o tem, kako priti volkom vsem križem in težavam v »devi industrijskega in sdravui-[ škega alkohola. Po mnenju komisarja Blalra bi bilo najbolje, če bi bila uatanov-ijena posebna divizija sa kontrolo industrijskega alkohola, ln Mellonu jc rečeno, da je sa to, naj M adminiatracija kaj izdatnega ukrenila v tem oziru. Francija ne more plačati. francoski dolg Ameriki saala vsi, kot pa ima Fraao<|a vsega denarja v obtoka. Pariz, 23. okt. — Ako bo amerl Ua vlada pozvala ovoje dolžnike |T Evropi, naj konzolidirsjo svoje dolgove Združenim državsm kakor j« storila Anglija, bo Francija odgovorila; "Nemogoče". Tako ao danes Izjavili franeo-*i uradni krogi, ko se ievedell, ds bo Amerika zahtevala konzoli-daeijc takoj po Novem letu. Fran-*>«ki uradniki povdarjajo, da po * Jeklarska družba Rcpublic Iron and Btcel Co. ima v prvih devetih mesecih 1023 jfteko pet miljonov dolsrjev profita. Caikov berači za posojilo. Ker je zdrobil rsvolto kmetov ^n delavcev, misli, da e*%J sestali bogato nsgrado. Rim, 28. okt — Kristo Kalkov, bolgarski mlniatsr sa ' snnanje stvari, sdsj obiakuje glavna mest* zavezniških drŽav z namenom, de izberači posojilo aa Bolgarijo. Ko je prišel v Rim, je dejal pred časnikarskimi poročevalci, da je v Bolgariji adaj mir, vlada Can-kova je čvrsto v sedlu in vladajoča atranka želi mirnih in prl-jatcljakih odnošajev s bolgarski-m! aosrdi. Italijanski faUstovski listi pišejo osle simpstlčno o bolgarski vla-la neglslsjo, ds Italija lehko ILLIN0ISKI RUDARJI DOBE POKOJNINO. Razpadanje Nemčije; Preko 60 let stari radarji kodo prejemali $30 msosdno od svoj s organisaoija. ' Sprlngfleld, IU^-(Fed. Press.) - V illinolskih premogovnikih dela 4587 rudarjev, ki so prekore-čili 60. leto svojs stsrostl Večina teb mož koplje premog ie od svojih mladih let ln rasen peščice — ki se ie priselila semkaj pozneje — ao vel Člani unije od leta 1897, zirana v lllinoieu. jT^ Te fakta je dognala pokojnim ska komisija rpdšieke unije, tera predloši prihodnji konven rudarjev p načrt so pokojninski' sistem v orgeniseciji. Komisija priporoči konvenciji, da OO dolOšl stalne pokojnino rtiderjeln nd dO. leta neprej V moeečnem zneeku od 109 de $80. Rudarji, ki ol le 15 let nepretrgome Členi ittinolske rudarske unije, bodo delsšni pokojnine. Pokojninski sklad bode financirali člani e posebnim ssss-mentom. Komisija bo tndi jjipsdlofil* poslancem leglslaturs zshtevo, da država uvede pokojnino za vae etare delavce v Hllnolsu. EOna propalost, korupoija v u, hotno zanemarjanje urad k dolžnosti ta nesposobnost, vee to je očitano govornerjn v ti- - . stik obdolUtvak. _ OBRAVNAVO UTRONE BITI OOVERNIR WALTON i. • i ' • r . ' Tr^i, . ,1 ■ i f r \ Oklahoma Oity, Okku, 22. okt. — Kakor vae kale, ae bo postopanje proti oklahomskemu go-ftrperju J. 0. Waltonu ssvleklo dve ali tri dnL Ko je prejela spodnje hlle o-klehomake postavodajs poročilo odseka, je glaao-kočo alileti vae do-dognal prelakoval-al odsek, preden sprejme poročilo so javno obtolbo. j Zastrantega ni pričakovati, da ae vrlilo glasovanje o predlo |1 sa javno obtolbo pred sredo. * Moralna propalost, korupcija v uradu, hotno aane ni lajanje urad-nftkih dolžnosti in nesposobnost vse to je satrjeno v dvaindvajse tih obtešUnlh točkah, kl jih vao-bnje hišna obtolnioa. Za vaako tako točko bodo poslenol glasovali posebej. Vstks točke sodo-stuje, da pride ekaeketlvni načel Olk oklhbomske drševc ne soteš-Oo klop pred sodni stol v sonetu. Koraki) ki etreme ss tem, da hi bil govemer Walton sospendl rsn med obravnevo, če bi poslan- »zbornica glaeovala za katero-" obtežllno točko v obtožuiei, |o bili etorjenl ln dokonfant^lo* osa.1'"VeČino ssnstovih članov je skleJtts ghmovatl se resolnetjo, po kitari bi'moral governer od iti sa laee svoje obravnave, četa na m- Uporni bavarski ganaral poalva vsa volto proti barllneki vladi. Veliko Itanootriranjo vojaških dal na Sakeonekom. PoronjoU separatisti so naldkoli aa aborofton odpor; vsi mrtvih In ranjanlh. ^Ogkli v Colognu nočejo priznati poronjoko ropu-' bilka. Po voaj Nemčiji vlada najvačja zmešnjava. Berila, 28. okt. —■ Komunisti so danes osvojili vsliko prlatsnlščno mssto Hamburg. V bojih js bUo 20 oseb ubitih in 40 ranjenih. V Chsmnitsu na Sakaonakem so v teku krvevi boji med komunleti in narodno gardo. — Ia Foronja in Porurja prihajajo veetl u lju-tih bojih med homuniatl in aepa< ratiatl Bonako-pruako mesto Bus-bsoh js v plamenu, lierlin, 23. okt. — Gen. Loosow, odstavljeni poveljnik svesnlh let na Bavorakem, je v pretekli noči rasposlal brezžično depelo po vaoj Nemčiji, v kateri opellra no voo urinsko armado, naj revoltira proti oeotralni vladi v Berlinu ln ae pr^druli Bavarski, ki si js vasla nalogo "Očistiti Nemčijo auurkals-ma". Apel jo bil rasposlen potem, ko e 20,000 sveanik vojakov med ve-Iklml monarhletičnlml eeremonl-jami v Monekovem priseglo svo-stobo Bavarski. To korek upornega bavarakega generala egmnetra ss očiten ptesir vsak avasalk ohla-sti ln odprt posiv let nerodns gsrde v dragih državah Nsmčlje ns rsvolto. Vss redijopeetejo so prejsls spel Lossowa. Btressmsnnovo vlada je pričela mobillslrstt čsts. Bnočl so pero-čeli, de js bUo postkoUt 80 vlakov vojaštva ne Saksonsko, kjer js dshes koncetrlranlh okrog 80,0t» mol v Cdpslgu, llauenn iu dru- ... _____JtT > IL__i.J^.__•__ Pregled gedkev. Zvezna vlade namerava sshte-vati od novega koagrcea dvajset miljonov dolarjev sa boj proti pivu. ' Oklahomskl. governer Wslton obtožen 22-lh prestopkov. Illlnolski radarji dobs pokoj, nino od svoje orgealsscije. Dr. Crille je isjsvil na kongresu zdcevnikovv Chicagu, da je človek sestavljen lz biljonov elektril-nih celic, Llojrd George nadaljuje ovoj opel no Ameriko se rsHUv Bvro- pe. Revolte trgajo NcosUjo. Bever ako se je dvignilo proti Berlinu, kri tele v Porsnju, komunisti so okupirali Haahurg. Grški oiktatorji javljajo, da so pOdatili. protlrevolto. Dvanajst žandarjev ubitih v Srbiji. Francija ne more ničesar pla lati Ameriki. Bolfarakl diktator bara« ss denar. ; , Muaaollni organizira novo en- Z^T^proti »"ttauoti- Toldje, nm okt. — Atlri japonske deklice, Tijakioje ns jokokam-akl erodnji loli. ki ao bile pokopa-pod razvalinami, ko. je potrea t eeptembra iK»rii*il poslopja, e» bOo odpokane »ve pH ndvajs^f _ po katastrofi. DekBos se os nohsjale v votlini pod rasvsllnsmi la UveU ob kapljicah vode, ki * v London, 28. okt — Is javljajo od raaetrelbl v rudniku v Cerpellu. Italija. Dvajset radarjev je lirik pokopanih. Ohlaajo la okolica j v četrtek Vskodnl la vetrovi. Temperatura v 24. arah: najvtlja H. najnižja 44 Solaeo Mde ob :12, salde ek f #7, bile odgodeaa dana« Revolucloaarnl izbruh v Jugoslaviji. Poročilo se glasi, da je bUo XI laadar jav ubitih v srbskem mestu Prisrenu. r Psris, 28. okl — Ia Bslgredo je prilla vest o revolucionarnem Is-bruhu v Prisrenu, Srbija. Dva-nsjst žandarjev je bilo ubitih. Nova grika rovolta potlaiona. bl poalanaka "sbornlca 1"» mestih blizu bovoHke meje. ivno obtolbo preti njemu. Tstočssno prihajajo poprej ekoekutlvnl svetovalce to ki go je governer krstkomslo od-stsvll, ko se je ssstele postsvoda js. Jutri ee bo Čitanje nt^j.raj lo. Dva uradnika bosta mersla nsjmanj štiriindvajset ur IlUtl, preden bosta prilla do koocs. Nocoj nI governer Walton na redil nobene javne opasks o postopanju ponlsasks zbornico. Galerija js bila nabito polna ra-dovednegs občinstvs, ko js bilo odsskovo poročilo predloleno poslanski zbornici. Ulša je glasovala sa to, da ne sau biti noben član poelanske zbornice odaoten mei obtožilnlm postopanjem. Hedsži treh čl|nov so Izpraznjeni. ČUtanje odSekovega poročila je trajalo akoro dve uri. Paelanee Garner ls okreje Johnston js predlagsl, naj hiša rasprovlje o vsohi točki posebej. .Vadalje je tnd| zahteval, de mora biti dognanje preiskovalnega odeeke prečlUno pred sbornlco, preden ee poslsncl lote obtoževanja. (Dalje na 2. etranl.) Ml -1 Nova ententa. Italija, Bolgarija. Turčija la Albanija m zblitujejo proti »jn vesti n dik med Četami narodne gar.le tO Diktator uaznadKiMa ie hističns vstaja bila brss nspeha. London, 28. okt, — Po nc brzojavkah io Aten se proti vstoli le drle v Korlntu, ln Calsmatl. Povsod A vlodne tile v premoči ln lehko smstra sa potlelen« Atene, Grltje, 88. okt. vlada je denee poročale, protlrevolta, katsro js i 1?WI o^twKwloonbivlogo IJaKonlteltae.4 ^ i -Ue vol t n proti aedaajlm diMotoMnje HHlj. v^Kerintu, " vanje preiskovalnega odeeke ka mbd kavalcrljo lo komunUtli pričanje Aldrleha Blaka, ki je bil ••<*•« delavcev je bile renjenlh Pfcsednlk saksonske delavsks vlade Zelvner je sporočil v Berlin, da bo bjegova vlede sodslovsle s eentrslno vledo v akciji proti Bevereemo toda koasotrlrsnje armade na Beksoosksm se more omejiti, ker delsvoi tsmksj somi-jo, de se čete sblrsjo proti njim. , Peris, 28. okt. — Oibsi.jo sa Porsnjsko republiko je naletelo ne oborolen odpor ln kri lečo v mnogih mestih. V Alz-ls Chspsllu so v prejlnji noči Ubruhnill isfredl, ko so nseioaelietični 4«rllnska opre-ro snoši Izdela ž«st norodk, o katerimi upa sadrlat! abs prodne iaidejo novo, reatae ssarke. J'o teh ae mačjo tivev« denarja, temveč kl marka, katera bede I Vss prodajalnUe morejo Mtl pdprte oaem ar daovno. Velike iadootrijebs tvrdke smejo la> dajati ovoj lastni denor, kl po mora tmaeljlt« aa slata. Kruh so včeraj pro.lajnlf PO deeet miljard mark hlebček- 5 E V E R A s gothaPDOL UNION LOOMS WORU DM. ■mmmiiLI Osltsstoa, trnu — rvk pristsnittni dslsTot so dobili "ii•• -'S*^^••' ' rslsd Ufi ▼ stan« Ulitim najor^ ctrsfcrfe kakor ao m drog* brosplata* navodila flada gornjih sadov, mb*> foto os s popolnim saopaajam obrniti no snano FRANK SAKSER STATE BANK U Cortlandt St, NEW VORK, W. V. jŽsasJflvI OaUsaof} VLAGA RCDOVITO " INVESTIRA RAZUMNO V BOŽIČ NAJVEČJI JUC05L0VENSKI BANKI V ZJEDJNJENIH DRtAVAR M1CAGO aUNOU i i * vi«, j m . ••• Jti. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,250,000.00 •ftksvistmlsfij#l« Kotlarn (smaorks) « (Piiw df. v. j. Kern.) Na 2 brzovUkom, ki vozi dnevno IjuL.ljane bkoii Novo mecto v L ovec in ua Zagreb amo m pe-do Novega mesta ter pre-ns stranski vlak Straža-To-Brai vlak je imel en nemški drugega in prvega razreda, pride dnevno ia Monako ve ga uemhen), da ima Zagreb dnev direktno zvezo a Nemčijo. Ko »mo stopili s vlaka ln sedli sa poštni vos, ki pelje a postaje v eno uro oddaljeno mestece To-je zopet začelo deževati. _ _ je bila od prometa a teški ni vozovi, prevažajoč hlode in les, precej rszbita. Za bolehne in rev-matičae potnike je morala biti voiajs mučna. Ogledal eem el po-rriao topliiko poslopje, ki je last sekegs češkega zdravnika. Menda jt eelo napravo in več hektarov ssmlje z znanim krasnim parkom kupil kmalu po vojni od Auer-ipergov za prav nizko eeno. Slo-veoski zlravniki ai niso upali podati koraka, kar je Ceh poskusil. p»r ameriških Slovencev je ravno kta Čase imelo priliko kupiti evet, ps so istetako zamudili lepo priliko. Računa ae, da ja cela naprave ia evet zdaj vreden deeetkrat toliko. Kopališče samo je lepo moder-»o urejeno, z večjimi in manjšimi bazeni, kjer ee fc>pljejo po-hsbljenci in revmatični bolniki iz rasnih krajev Slovenije. Postrežba pa ni posebno dobra ne v kopališču in še slabša je po hote lih. Ni sloge med vodatvom toplic in med prebivalci; hotelirji so nevoščljivi zdravniku, ker i-ms v topliškem poslopju aobe za stanovalce, zdravnik je pa men-ds nevoščljiv hotelirjem. Vas'ni poaebno čista, ponoči ni razsvet-ljsve rszen sveč, d asi ravno ime jo električno luč v kopališču in bi jo prav gotovo lahko razširili po vs*i, če bi vaščani ne štedili denarja, kjer ni treba. Iz Toplic nas jo izvošček Si tar, peljal v Gorenje Polje, obiskat znanega Ncatorja slovenskih časnikarjev elevelandskih, g. Antona Jvlinca. Leta 1899. jc zsčel izdajati prvi slovenski list "Na-rodns Beseda" ki se jc po nekoliko številkah pfekrsM v^N&o Domovino". Podaril ml je prve Atevilke obeh teh listov, da jih izročim kakemu slovenskemu ar-iivu narodnih stvari v Ameriki. Jf. Kline jc im dvajsetih letih bi-vanja v Domovini še vedno nd> vdušen Ameriksnec, to je ds ae zanima za dogodke v Ameriki in he So vedno Iskko pogori v angleščini. Deset let zaporedoma so ga žc izvolili za župana, večkrat proti njegovi volji. Iz Novega mesta pelje železni ra *kozi Črnomelj in naprej na Karlovac. Ustsvili smo se v Črno molju in obiaksli nsše Belokrsnj-ee v vaseh Dobličo in pozneje v Sinjem vrhu ob Kolpi. Tu okoli a« prideluje znsni dolenjski avl-•>k. Ob alemenih hribov ae razprostirajo prijazne vinske gori fe z helimi zidanicami, kamor opravlja dolenjski, kmet evoj naj boij priljubljeni pridelek — vin "ko kapljico. In dobra je ta kep-Ijirs, blaga in žlahtna kakor be-'ok ran jako ljudstvo, kar ga ni po-varila zadnja vojna in še poprej Amerika. Pri županu Franc Vr-'""i v Dobličah smo aedeli pod »iroko jablano in vživeli , lahke dolenjsko vino ter govorili z nek-,i;«"Jimi Amcrikanei. Saj jc bil >koro vaak molki srednjih let že v Ameriki, po bekrenih rudniMh Calumcts in v Montani. in * *e že pred vojno vrnili domov. U{rj *o prišli v domovino zad- "ja leta, kmalu po vojni, ker s? J'm jc zaljubilo po domu, a so se v^ inoma prevarali. Dolarje eo Is-mtujsli za tedanje krone in bili J»r bogati} ko je padi« valuta, so s« kronee posušile v ^ajrarje ln še manj ko kraj '» J«. Denar, ki M ts nslo-na banke, ni dsne» vreden ui-11 lM«i"o tedanje veote. Zemlja "« tudi ni bUo lahko kupiti, ker k ne proda, če ni skrejna M«. Tako je na stotine naših A-m-nksneev prišlo ob trdo ssslu Prihranke. Večins jih ni s ičkih držsvljsnov, torej jim U* pot zaprte nazaj v Ameriko. '1 *e bi si izposodili denar od I»njateljsv v Ameriki. Ne preo-r"i» jim drugega kot ostati do-,f'« >n ai s pičlim zaslužkom ali 2 "'•Jhi.imi pridelki preživljati e* * in družic. Na lobliškem pokopališču leži *'r*ikak naših nekdsnjik nase ■>'ncev t Calaasets. Miekigei. •» ksmnitik spomenikih so v eus-M > delane slike vzete pri PROSVETA riških fotogrsfih. /oairnsl me je visok lep kamenit spomenik a sle dečim n spisom: Trideset let me ne prekopat. pri oporoki je mislil na A-meriko. In res je komaj razlozij! vo, da imajo ljudje, ki so v Ameriki trpeli in večkrat eelo strada li, vseeno največje spoštovanje do te dežele. Ce srečate kjersibo di v Evropi človeka, ki jc preživel par let v Ameriki ln začnete z njim gpvoriti o novi deželi, vsakemu oči zažarijo in postane hi poma vaš prijatelj. V Benctkuh mi je mlad zastopnik American Ezpress družbe odkril vse evoje težave ter me povabil na svoj dom v Beneški Sloveniji, kjer njegova stare mati obdeluje domače polje in goji vinsko trto, ki rodi naj Žlahtnejči sad. Mož jc preživel v New Torku komaj par mesecev in pozneje bil natakar na angleških parnikih. Isto skušnjo sem imel e par natakarji na Dunaju, ki *o bili pred vojno v Ameriki. Vsem se cedijo aline po starih časih v Columbovi deželi. Belokranjska je revna dežela. Preveč ljudi in premalo eveta. Šo tistih par majhnih in revnih njiv, kar jih ima navadsn kmet, je rez t rese nih po vseh mogočih bregovih, ds mors kmetovelec leteti od polja do polja in od hriba do hriba. Nekateri kmetje imajo po deaet in več majhnih parcel razaejanih med polji drugih kmetov. Požgati bi morali vee vknjiž be in popolnoma nanovo razdeli ti avet, da bi veak krnel imel svet skupej v enem kosu, pa bi lahko veliko več pridelali ln s manjšim trudom. Kot so razmere adaj vsak misli, da je njegov kos sem 1 je najboljši, ker ga je obdeloval že njegov oče in očetov oče ali ga je ps ssm kupil s trdoprislužen mi novci is Amerike. Psglsvjs o demokraciji. Presenetljivo jc nsrsšČsnje jav nega lastništva v tramvajski službi. Mesta odkraja prevzamejo v svojo Isst poulične železnice. Od leta 1860 pa skoro do konca zadnjega stoletja ao bile poulične že leznice s progami vred v najve čji meri last zasebnikov* Ob tistega časa naprej pa so ae pričele gi bati občine rasnih mest iu tako večina občin v Evropi danes iu-sttije sistemo električnih pouličnih žclcznic. Na Angleškem je leta 1882 šele ena občina laatota-la sistem cjektrične železnice, 1> ta 1913, generacijo posneje, pa je lastovslo poulične šeleznice že 171 mestnih občin. Ned sto mest na Nemškem lestuje to javno na pravo. e e Dr. Harry Leddlicr jc napisal serijo člankov o znamenitem Uv prodovanju javnega lactničtva po vsem svetu. On naglsšs veliko vsžnost za občine, da lastujojii javne liaprsve in so vssj v tem oziru proste privstnih Ustnikov. Zs primero nsvaja tristo mest ua Angleškem, katera lastujejo vse javne naprave, to je: plinsko kurjavo, elektriatio luč, kurjavo In silo. Mesta so ime-is v veČini uspeh z javnim lest-; ništvom in poleg tegs odjemsH plačajo manjše pristojbine za u« porabo plina in elektrike, kot morajo plačati po drugih meatih, kjer iste nsprsve lsstujejo zss^b-niki. Na Nemškem laatujc na ti način javne naprave 400 občin, in enako akoraj po vaeh državah Evrope. Ogromne tovarne za pro-duciranjc električne sile in plina lastujejo vlsdc v Švici, ns Nor veškem, Švedskem, Laškem, Japonskem in po kanadskih provincah. Občine pa ae vseeno toliko m zavzemajo za lastovanje plinskih naprav kot se za električne, k*r j« bržkone vsled bolje uporabnosti in praktičnosti elektrike. Take so nc primer še skoro vssj po 1 jetjs zs produeiranje plins ns Angleškem v roksh zseebnikov, Ul so sc med zednjo generacije ee'.c pomnožile. Ns Nemškem ps js tudi večins plinskih podjetij v ob-činskih roksh. kskor so tudi po vseh drugih evropekih glcvnfb mestih. e • Precej vlsd po raznih držsvsk ae je pričelo ssnimsri tudi za ljudske domove in stsnevsnjs ter ne semo za luč ta kurjsvo. /> An-glečke, Nemčije. Laškegs, Fran-cockegs, Argentinije in Avstrcli js priksjsjo g!scovi. kako ee kalne ia centralne oblasti ogrevajo sa javno laatevaaje kič zs atsoovsajs. Po mnogih Ume* o-menjenih držsv se rssns mesta pričela gradili stanovanjske le hiše v prikupnih kraj h, ki jih bodo oddajala v najem ih tako odpravila sssebno profiterstvo v tem oziru. • e Nedvomno se občine veliko bolj prizadevajo, da bi bili prebivalci zdravi, kot pa to skrbi privatne lastnike. Tako na primer vidimo mnogo občinskih in drugih vlad l>o skoraj vseh državah, kako al prizadevajo držati svoje občine v kolikor mogoče sanitarnem stanju, i Vodna napeljeva je nedvomao prvs naprava, pri kateri je allno potrebna pažnja, da voda, ki jo vživajo prebivalci uc vsebuje nezdravih kile. Dokazano je bilo že večkrat, da sc privatni lastniki vodovodnih naprav kaj prida ne brigajo, kako vodo pljeja odjemalci, dočim ao sc občine dobro izkazale v tem oziru, ker so skrbele sa red in anago. To sc obČtol izplača, dočim zasebnikom krči profit. Občina za občino in dršs-va za državo ao spoznavale, da prebivalstvu ni mogoče Živeti v razmerah, kjer je življenju najbolj potrebna induatrija odvisna od milosti profitalačnih zasebnikov. In tsko jc dsnes skoraj p> vsem civiliziranem svetu in ps vseh večjih krajih uvedeno v tem oziru jsvno lastništvo. Občine skrbijo ss red in enego bolj kot zssebni podjetniki. Po 10,000 me-' stih ns svetu lsctujejo vodovodne naprave občinske oblaetl-in ta ko ekoro povsod tudi upravo pd vodnih kanalov in čiščenje cest. e • Bresdvoms jc bjle tekom zadnje generacije izobraževalna aluž-ba eno glavnih vprašanj, tičoče se dršave, občine kakor poaames-nika, vseh enako. Občinam jo nedvomno na tem, da ae prebivalci izobrazijo in poetale ao v mnogo slučajih pozorne, ko eo v prejš njih čaaih upravljali izobraževalno službo zasebniki. Zasebnikom jc postajala izobraževalna služba koristonosns; učitelji so bili najeti kot hlspci, ds delajo za profit podjetnika, pa nc za glavni amp ter — da uče. In tako ao ae občine pričelo zanimati tudi sa izobraževalno "Industrijo" ter jo osvojile po vsem svetu. Ponokod so Kole državne, drugod občinske* 'a javna last povsod. e- ti septembru, katero js dominiral Morones kot je dominiltl A. D. F. ns konvenciji Gompers, jc deleč od doktrin rsdikslnegs komu-fUizms. Konvencija ac jc odrekla 'no aam o pristopiti k Rdeči inter-nacionali strokovnih unij, pač ps je tudi odrekla adružltl se e am eterdamako internacionalo. Slednjič jc konveneija Mehiške dslav-ake federacije aklenile, da dela vstvo nosi pri vseh avojih*dr. monstracijah mehiško sestavo. Moroaesa torej ni odslovil O-bregon ln ga nI sapustil general Calles, Obregon jc irjavll, da bo mehižka vlada doaledno neutrsl na pri prihodnjih predsednižkih volitvah. Zakoni Mehiko ne aa-bronjujejo vladnim članom ude-lotili ae kempanje, pač pa predpisujejo, da ac morajo pred volitvami, ako hočejo kandidirati, odreči vladne elužbe. In to je edlui vzrok, da ao Morones ter drugi delvaaki voditelji stopili is vlsdc, ds se udeležijo kempsnjo pri volitvah in pomsgajo generalu Callccu. . Ali Moronee tudi ni odetopil Is vlade do 5. oktobra, kakor trdi Tribuuia poročevalec, da jc odetopil Že 27. aeptembra. Mehiška dela veka federacija še nadaljuje a prijateljskimi odnošaji napram eedanji vladi in 7. oktobra je organizirala javno demonetraeijo ter u|lčno parado, da dokaše svojo pripravljenost pomagati pred-ccdnlku Obregonu, ko jc pretrgel vezi diplomatskih odnošajev z Venesrelo. Slofeiska Nudit UiU««vl te Podporni Jedaot« labarp. IT. tSOT v driav« IIIImU. Čikaika Tribuaa povesti. varja Mehiško mesto, Meh« — (Fed Pr.) Oikcška Tribuna se je sopet osmošila s svojo gonjo za mehiškimi rdečkarji radi evojih poročil, kf jih jc prinesla od one strani pod veletokom Rlo Grsnde. V nekem poročilu iz Meblškegs mests dne 27. septembra js "nsjvečji list li* svetu" (Čiksšks Tribune) nsklo uil celo kolono bombsstlčni pravljici, ds jc "Obregon osvobodil vlsdo rdečkarstva ln je delava diktator Marones s svojo dela sko tolpo vred brez poala". V svojem članku označuje Moroucui kot "glavo Mehiške delavske federacije in voditelja komunizais v Mehiki". — "Scnor Merončs X (ime je vseekozi Tribuna naftno zapisala) je bil odatevljcn od vladne pozicije kot prvi. poveljnik vojeških tovarn ln akladlšf, kar je najbolj dobičkanoeno del) v Mehiki* in kjer Marones počutil srečnege. Z Msronesom jc pcdli vsa mašinerija komunizma v vle ii W Tako piše Čtkaška Tribuna m nadaljuje z označevanjem drugih delavakih voditeljev pri Mehišif delavski federaciji, o katerih pile, da so odstopili, ia pripomnja: "V splošnem prevladuje mnenje, de so radikale! imeli evoje vladne službe pod pritiskom gsnersb Plutarha Callass, prtjšnjegs vlsč negs tajnika, ki pa je odstopil, ds sc udeleži volilne tekme sc predsedništvo kot ponovni ken-didet .. . General Csllec jc odr<^ kel vssko pomoč rsdlkalcem." Hlsvnostno proti koncu Cikai ks Tribune še doctsvljs. ds js ns-počil popolni mrk za bolšsvizem v Mehiki, ker vse te vesti, ds sc vplivale ns mekiško delsvstvo ks kor bombe. * Čeprav bo Tribuns prikrsjšsos ns veselju, ji je trebs dstl nekoliko pojssnils. Predvsem nsj v seme ss znsnje, ds senor Moront* nI niksk voditelj komunizma f Mekiki in ni bil odstevljsn od Ob-regons, kot ona piše. » Komu:d stičas strsaks jc v Mekiki tacuv. as ia šs ravnotako trdna kot > bile ter je odločne nssprstnias MoroaeMU. katerega vedno napada v javnosti prav kakor komunisti sli drugi napredni elessestl v Združenih držsvsk napadajo Gompersa. Zadnjo t, koprenrij* Mehiške delavske federacije V IITE12 JU60SUVUL i. r - . m^m^mmm \ Is rektorja os ljubljSnskl uni-verzi je bil izvoljen dr. Kidrič, zs deksne psi dr. Hadži (filozofska), dr. Eller (juridična), dr. fierko (medicinska), dr. Foereter (tehniška) in dr. Lukman /bogoslovna fakultete). f Ncmžko gimnazijo v Ljubljani misli zopet otvorlti radikalna vlada, pa. čeprav se je za prvi raz-red oglasilo dosti manjše število učencev, kakor pa to predpieuje sakon. Maribor dobi bretžišno brzojavno poetajo in avtomatično tele-f«»nako ccntrslo, ker jc uhtevsl Novi Ssd, kjer bi se imeli zgraditi obs centrali, prevelike kupnino oziroms nsjemščlno za ccntralll Baranjska županlja jc priklop-I jena oblasti v Kom boru, kskor to dbločuje zskon o razdelitvi držs-ve ha oblasti. Banke In akeijekc družbe bodo morale sidatl stanovanjske, hiše Bojimo se, da bo več "zarads" ko pa stanovanj. Irtvc Radičevih hujskarij. V Samboru jc bilo obsojenih 7 kmetov na 0 meseecv težke ječe, 19 pa na dvomeccčno ječo, ker s) poslužali Itediča in se uprli oblastem. & Potrče je bil 26. eept. v Dalmaciji. Potres jc bil lahen in ni po-vsročil nobene žkode, vendar pa jc preblvelstvo Splita močno pre* strašil. Bnska begunska tragedija. V Beogradu so našli te dni v krvi ruskega begunce Andreja Jermo-lina In njegovo šeno, med njima U pa ie ležal njujln otrok, ves okr< vavljen od krvi svoj|jf roditeljev, Jermoliu jc vsled punenjkanja u« strelil Ženo, nato pAe sebe. 0mrt pod lokomotivo. V Zagrebu ee je vrgel pod lokomotivo tr govskl pomočnik Svetozar Popo-vIČ, ker se je bal, da ee ga loteva blaznoet. lokomotiva mu jc od-trgala obe nogi in strahovito zmrcverile. Napad v vlaku. Trgovce StepiČ sika je napadel na i>r.igi Hrast-nlk-Zidani most neznanci« v vlaku, ravno ko jc prišel Iz strsn.'š(a ter mu ugrabil listnico, v kateri j< bilo 750 dinerjev. Tet pa ja i-mel smolo, kajti na Zidanem feo-stu ga je že prijela roka pravice. Bahjovcraoet škoduje. Posestniku Ivanu ftegl v Dsnsh pri Kočevju je zbolels krsvs. Njegov sin In neks dnlneries, verujoča v vraže, ste hotela osmoditl kravo e smodnikom ftmodnik pa se jt predčasno vžgsl in obs ste dobila tako težke opekline, dc eo ju morali prepeljati v bolnišnico. Vojaka Ivana ftoteja se nsŠJi pred kratkem pri t*)r*iiiški po-steji Rom s i Bosni tsžko rsajs-nege. Prepeljsli so gs v bolnišnico, ps js med potom umrl. Ali je bil oropan, ali je sskrivil nesrs-Ao asm. ee ni moglo ugotoviti. Hlužil je kot s^bsolk pri latel skem oddelenj« v Jsseniei. Medved raotrgal otroka V Ko-njieak v Bosni jc paad lUetm Vejšške ovac. Pri sebi je lasel svojegs Ustnega bratca. Naenkrat se je pojavil s^dvad. hi jt i! as iltintgš otroka ter ga raztrgal, dočim ja paeUr mogel še steči , GLAVNI STAN> SSS7-SS SO. LAWNDALZ AVKH CHICAGO, ILLINOIS. . Itvršovnlni odbori UPPRAVNI ODSEK i VUml C*l*har, Aašn« VMrUb, R. f. D. T. »•a SI, MmI«««, h, f|. toiatb M»ttUw Tark, Uj.ik UUUh««a •Odviha »Ik JU. V»frick, urW»lk «U*U* Uim Zmnrtmih* BIm H •▼»k. «1. kUv«J •sravltalj fU.Ua Filip POROTNI ODSEK. UodwrwMd.SMdaadalk.40T W. Har M- 8»rlof lUM. III.. M« I k . a, l»a SVS, IUrk»n.«. Okl«, Fr«S A. VU«r, SVS, Ely, M Ukm TwW),S« SS. P«., J«ka Gri.k, 414 W. Har Sfriaitkli lil. BOLNIŠKI ODSEKi u«y«i« Av OSREDNJE OKROUEi RUuNevs^j^^.lk. SSST-SS te. UwkA VZHODNO OKROEJEi J^Tk A^lUsi«. Im SSS. Maaa. R«a. Pa. ZAPADNO OKROŽJE i A.tm S*mrak, CUvatai Nadzorni odbori ' Prask Z.l»a. prada^alk. SSSS W. SS*4 Si., Ckleas^ IU., PrMk ak. SCI7 Pvsaaae Am.. CUmU.Č, a, WiUUm SilUr, S404 Si. Oslr Mu mmmb Otvik Združitveni odbori Prodajalki Pvssk AM. SIS4 »a. Crawf*d Am^ CkU*s*. IU. J«ik« Otm. sesa w. sstk st« ckiMt«, iu. J-. Sksk, 0404 OftM Ct.. CIsmIsmI. OkU. ^ M ? VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Ksm. SSSS H.Oalr Av. D«mIss4. a POZOSM KsrsipsaSasas a «L a^ksrsIM, U ddaje v clavsem srada» DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki se Ml«i« st. levršsvatesgs rs Is JmImi« nU« as saaloMi TajsUlM 1. N. P. J.. SOT-SS te, Uwa-Amh ChšSsse. III. vti ZADEVE V ZVEŽI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ae sešUjaje sa t. N. P. J., SSST-SS te. Lewada!s Ave., Cblsaae, IB. Sala Amh CMeaga, Ul. VtE ZADEVE < ■Mbvi BlacaJsIšlM ^nrctrBSljt4 rn* t Val daplal la dragi .^.1, aaaaa»Ua, sgtasl, aarsl» laa U aplak vas kar v svssl s gtaaUsai i«dasN, saj ae MlUja sa saalavi tr«wtiM, SSST-SS Lavrsdal« Av«., CkUa««, Ul. e , V Kragujcvou je bilo sopet ekaplosljs. To poLje eksplodirala nemška mina. Kuekl kapetan lio-rekln je pri tem umrl, cn delevee je težko,- G pa lahko ranjenih. Laboratorij je uničen, vzrok pa še ni znan. Nevarnega koleearskega tatu, 231etnega Antona Kojaa je aretirala ljubljanska polioija. Po lastnem prlsnsnju js ukradel tekom asdnjih treh mesecev nič men j ko 7 koles in jih ssstevU v zsslsv* Ijsluioi, zastavljaine listku pa prodal. Velik požar je upepclll poee-stvo Mlakarju v Zg. Polskavl, vsa gospodarska poslopja ln ste- NOTRANJI PARASIT. '' Veliko mel, len ln etrek trpi ln sdravijo sa ;lBSns belssni med Um ko js njih prava belssca Pm«e «4miIII I k*' pjaJsM^saMlIts, ! UtoaiM rTlT um ^ aH _aMMlBs ■tja v lrfS«ka s attO •Uas hMim P»BBB BBff BOH OmboIIVIIRI Ml -»Mmu 4« I« |Nk«U« SOS 4»Vju aan« m aVBflBO vM < jIHiMI.. JHBBM sr^grarH? 1 I Ml S« Urin,Nji nevsnjsko hišo, Pošar je Izbrah-nll po noči ln jc družina opeslla ogenj šele ko ao jo sbttdlll gs« ollcl. Rešiti nI bilo mogoče in j« pogorela vea šlvlna. 6koda je grumna. Veliko STBŠBB loko zgrade Ha- som Nemci v Rcstoru na Douu, r- NAUCITE BE ANGLEŠKO I"""1 i lioSt* nki ZA KUHANJE PIVA In vse d ras« notrebieinc. feakualU bi se prsprilejU, da J« Soma pri kuhest vedno le ssjbaljll n.JA! Dobiti je tudi sbl steklenic Is rasnih leseev, Itd. Ml vam dosuvimo aaroSlU ps polti, tolne v vss hrsie, Oroecrijam, slsd#llsrj«m Is v pre* dajala« leUsnlne S«mo primeren po-«,u.t pri V*ejlh nnronilfc PIMU p; IsformariJ« na: FRANK OGLAR, 0401 1 u je r iot A vstius C Istslsii^ Ot raipošiljsm Šefovim okusom domsče t jene ln prekajene flns klobsse vsi Ameriki. HedeJ so boljše kot so bile še kedsj prej. Jsmčlm vssko pošiljatev, ds so klobsss v re»-niei izvrstne, prsvs dsUksUss, čim vsš jih jsets, tembolj m vsm bodo dopadle. Dener vrnem dragevolje vsakomur, ki ml dokaše, ds klobase nieo to, kar jih opiaujsm. Moje časnovegs oknsa klobaee in i klalo soljo ps eplob vesko pečenjio bite. Ali ss vem ne vode usta po takimsnsšlf Pišite tskoj In se f*e-pričejte, kot ss jih je še ticoče drugih mojih ssdovoljoib melcev. Ker hočem, da bode BK>J fini izdclsk v veskl slovsnskl aa-selbini, dam popoat onemu« ki be hoče zestopetl, bodiai moški lli ženska, Pošiljsm jih od 5 funtov naprej. Cena 8še ss en fuat Poštnino plala vsek ssm. Denar se pošlje s nsročnino, Pišite ime iu naslov 'razločno in vaš bližnji ekepres ured. JOBZPH LEtKOVAB, «10 14th EtfBilF se 4 dni prilika videti SUEO DRAME MtnTUBNJAH Povsoto Is Vlotor Hugove noomrtne novelo. Znižana cona prodate* vato, sa edini Igrokap tukaj, •ozona g ro b koncu, io Jo sadnji lodon in zadnja prilika vidoti čudovito, krasno dala Dvskrst dnovno, ob Stil ~ lil S P* M. Nastop Long Cbanov Earnest Torrence fNlllKIT mUBllGH, F0MSVLVAN1A PitttheatrE 'A, 24. OKTOBRA notek ahko pride krvavega spopada. In če pride v Nemčiji do krvave državljanske vojne, bo prišla kri ubitih in uirorjenih n* glave okutanih in otalarjenih agitatorjev rimske cerkvt, ki so ščuvali bavarsko ljudstvo k nasilnemu odporu proti Nemški republiki in za prdjgrlasitev Bavarske kot monarhije. .Čiutelj navadno naleti na pre-eej pebimuaa v taj koloni. Komentirani ao večidel alabi dogodki in politični ter drngi pojavi De ne bo napačne aodbe, je trebs včeaik pogledati tudi po dobrik uovicah. LArmiMA Nesrečna delavska sta-rekepitsest. -raosvETA' Protidelavska diktatu ra aa Španskem. tli premij« oo nejpnro računi takole: 1028 — s $1,000 z 1583 sa $890.935 KJ1 SI KAHAJI! Mati Joiefa Mialej ia Orehovlce. it. 10, obilae $t. Vid pri Vipaii, Julijska Beaolijc, $ Italija, ilie •rojeva sina Franceta Mialej. Naj ee uemudoma laglaai, ter evo-ji materi neananl tvoj neelov kje •e uohaje, ali pa bratrancu Haf faelu Rosa, W K 141 it Street, Clevda^d, Oblo. (Adv.) v Srečni dom Sa me, ae vat in orelnl dom vaeh naiik prijateljevi pBapadaa kolonlaaelja v Oorn-ttf, Kalifornije, nudi vem dom kier rast* vol, kar reate kje drugje, pridela 10 vel in proda 40 vae. Zapadna koloniaacija v Corning, Kalif., ima le aemlj« dovolj, 'da oareii nalo rojake, ki ai lolij« irelnega, voeologa doma. Kjer »o voaele 300 oollnik dni v iotu. Ceno icmlji M dvigajo od dno do dne. Pilile takoj, ie dane* po (pojasnila, katera vem dragovolje daje vai rojaki rnvi IPDvii j« u "Quasimo Uko da «• ra' V,,Uel a—^ |yii„ itlava. Kaalaaeo •smfi imam loauav aiovvoi aaaipevi •drsvIUi, kiim piinuii si i r |ss)i I * DOMAČI ZDRAVNIK Pristni itarokrajski rtbalni 00 •epe, a dvema nelema.. li to MOTIVU, lamoiaga kreaj» akaga udslka •,, • «•««• • .00 Na aalegt lata aebo geooljot (l§p 1» kflaUvt Imit Pilila K mm. JrPfortAA [rth.tt AaJaa .11 mLi« Hllttr • ijperoien ^jJJ T VICTOa LISJAK. AMItON MUtIC HOUM Vabilo na Plesno Votolleo Žensko društvo "VENERA" številka 192, S. N. P. JM v nodoljo dna 28. oktobra !t23 ▼ lovih Tuni dvorani, 471 K^omI Ave., MtUraukoa, Wie. i i ■ . lalSffc veaolieo Mm ob 1 url popoldne. Iran Sorte: Za doto. — (Konec.) "Na, tako je, v idil, ljubo pun-če: — zdaj pa »pet grem melo po svetu. Če ae Še kdaj vrnem, ne pojdem veš, tako te mi adl, glej. Zato te pa mialim zdaj malo dlje pomudhi. "Zakaj neki koditOV" je dejala Matilda ia je hreššaša razparala vatel bele tkanine. "8aj ate ie tolikrat in povtod bJU, pa nimate Četa pokazati." "Saj zato grem. da bom mogel kaj pokazati, Vidiš, pravzaprav hočem to pot delati in Skrbeti hi vsršiti le zete, ds ne boš elsbo govorilo in mislila o meni." "Hi-bi-bl," te je veselo zatme-' jala lepa Matilda. "Nakt, Uke pa ie niete razdrli nikoli; res ne." "O, le rezgetaj, punšara, ls, ssj lshko." <1 Insko se mu je storile. Skrbni oče je tedel klop in js pokril kosmati obrsz z lopstsstimi ln o-tolčeuimi jokami. J Matilda te nI več tmejsU. Osirotela hči je začudeno in skorsj jezno pogledovsls ginjenegs pi-janca, ki je mends njen oče. Mol te je nekoliko pomiril. V tis je gledal ln je počsti govoril. Neksj ginljivegs in otošnomehke-gs te je trgslo v njegovem srcu^ "Bes je Uko, Matilde. Vidiš, kar mors biti, mors biti. Sej vsš, ds mstere nimaš več; aamo pridne roke in mene Še imaš, ki hočem storiti, kar tem ti nemenil, pa je. Na!" Matilda te je tklonila nad šivanjem. molela Je in te je sami-allla. Morda to se jI mitU pomu* dUe ob gomili na pokopališču, ali pa eo te zdrznile ob nensvadnlh - besedsb zanemarjenega može, ki te šele Kdaj lasti doUoostl do nje. Ampak tegs ons noče, ds bi se ji vsiljcvsl ns ta način. Dozdaj je bila ssms t tvojim delom in t tvojimi msliai dekliškimi skrbmi in .««8jpui 4. ksj bi 1 reveš, ki še ssm zsss ne zns misliti in šivetlf Brusd je pobrsl culo in je tto-pil po sobi. "No, pa Bog te obvsri in angel varih in zdrava ostani. Zdaj pa grem." Prijel jaze kljuko in v'vaši je vzdlbnll:/'. "Oče nebclki: -» kskor rsja-ks I' Mslo je msnjkslo. pa bi te bU orjaški Brnad razjokal kakor o-t rok, ki se spomni varnegs neto-čja svojo odsotno mutere. Toda cula ae uiu je Izmuznile, ds js sa-robantll, iu nelai spomin se je moral plsho umakniti praskajoče-mu občutku neprijetne šeje. "Kar bo, pa bo i še za popotni-oo ae moram odteščati." - Po zamudnem odteščevanju ss jo opoteksl iz šganjarns po ttrmi blišnjlei do glsvne eesto. Korak mu je bil dtobau in nestalen; tudi *ule ae mu je Ismnsovalt, da jo ja v glaaalk samogovorlh lovil med brinovlm grmovjem. "Kar mora biti, mora Viti." • Brnad h Je raeno trudil in ubijal sa doto. Vsslej, ko je dobil dnsvnino, je spuftšal tvstls kroni-ee Is rokš v roko In jih js ogls-doval. Napoaled jih je potisnil v šap in je grebel po ajih, da ao IvenkeUlt a trabraim zvokom. "Toliko za kuharja, toliko za to In sa to — no, drago aa doto," ja raš«tud.i 8am etbi ae jo zdel dober 1» preudaren. Dolgi računi pa so ga utrudili, da ja poatal močno šs-jen In je moral etopltl v ksntluo. 8smo toliko, da bi ai aapo same-hurll. In ssšel ja piti v globokik po tir k Ih la prepevati kvanta» ka-Urim ta ja tam smejsl, če aa nI hotel kdo drugi obregniti obnie. Ves bošjl dan ja pil in veeclJo«l, in ka ss js tbudlt, ss js strokoma po tipal po lep«, ker je čutil pro-klleano sitno laja. Ptl je vnovič, drugI dan ga ai bilo aa delo. Ko aa ja Istreanll, nI bilo kro» aie. "Ekajl8aj> človek lamo krat na svetu," ae je malomarno pomirit jčrV Ko pa je epeš prišel podjotal-kov blsgsjnlk, > Brnad komaj dotakal, da ja apravtl denar. Pa je bU enot dva dni pijan. Seveda jo dobre vedel, da tako ne*t>o a doto aiš. To aposaanje ga je HMato la duMlo. da je bil na ves svet Jeesa la godrnjev. Ksj bi en marel. še bi se zgodilo če-do. d« M mu dobri dekovl peka-tali takopeoe tekledt 1 Od k d pet bi jik šel. pe jen le leko ee je tfiekot kude tam! slU mM delom. Ms lepoto neslo, njen je gledal pradoe dolge je bulll v tle. le aOdaoreik ge jr po- šeni brld ia te je vsdrsmil. Upe-U mu |e pedU iz rok, vse jc po-pustil ia je šel odločno volja "Zs sveto ime bolje: — nikoli ae spravim doU Skupsj, to le vi-dim. Semo Uko, kskor tem nameni), jo dobim ns Uhek ia gotov nsčin." Oprezno je legel v goščo ob cO-sti. S komolci je podprl debelo gUvo in je prisluškoval. Kakor lovec je lovil vssk šum, da morda slišal korake. In ko s* mu'je zazdelo, da sliši hojo, te je po vtek štirih tplasil do robs ceste le je odrinil bodftje, ds bi vse vi- del. -' V' r^SSfifl Po cesti je goepoeko drobil podjetnikov blagajnik in strašno ve-« liko denarja je moral Imeti. Brna-du te je usUvilo srce, kri mu je napeU lile na vratu in na šelu. Oči so se mu posvetile kskor stari, ki tiho prestavlja šajm, da bi v prožnem skoku zajeU svoj plen. 8kljuČeno je pokleknil in ~ ' teanooa ga je grabila in davila v grlu, da mu »je sapa zasUjala, Blsgsjnlk je brezskrbno pri žvižgljal .veeelo pesem prav vštric prnada, ki ae je kleče oprl na roke ip ga je gledal DoU je od-švišgljela, os ja pa še klečal in je bil vea bled. Z rokama'ai je poeegel po viao! šalu v redke laee in vzdiha« ako raj med solzsmi i 'O, mamka božja z Zsplazs — ksj sem za boljo voljo vendar mislil! Bog OŠe, ki 4 v »tbesih, odpusti mi, skessnemu revešul" Tako ae je Brnad obtoševel in reševal Izkušnjavea, ki mu ni da 4 'i..'' ;• ', ' Ampak hudobec ga je poščege-Ul in polno mpšnjo denarja mu je pomolil pod rdeči noa. "O, Brnad, ti; šlevaeti Brnad Kje imaš pa doto zs ljubo hšer Ksr zsslulil, ti vssme žejs, pri like ps, ki se ti je ponujsU ssms ln tako lepo, nisi snsl prijeti, nI sl znsl obrniti v prid svoji'dobri Mstlkiki. Ksj bo, Šlevssti Brnsd, če ostaneš taka-lamaf "Jezus, Marija ln eveti Jožef," je ječal Brnsd in ni vedel, sil ns; se veteli vali togoti, ds ni stori hudodelstva. .. I "In taka reva je MstildtfFS zbsdsl izkušnjsvee. "Nikogar ni ms. ki bi ji storil dobrot" Brnkd se je držal zs senei, dve veliki solsi tts polzeli^' koemato liee. Prekrižal te je S je zabva 111 angrig varila, 4 ni storil, kar ai je bU odločil v prcšernoeH in Obupa polni uri IzkuŠnJavČevf. ■ Počasi jo vaUl, odpognil goščo in ttopil na eetto. Streeujoča zoj Aa gn ijjffMfnlla* kot81*^flmTsKlJ da bi zdajle lahko Ulal blagajnik v plitvem obcestnem jarku, on pa bi s talko molhjo dirjsl po bostl nsrsvaott v daljno dtfitto Ume-Hiško. ' \ S - '>\ "Ns, MotUdks," bi dejsl, "dote sem tl prinesel. Lepi denarei, otrok moj, prsv jih obrni, ssj vsš, ds jih ni lahko pridobiti." Matildka bi ga gledaU z veli-kimi očmi in bi se smejsls. ."Ole, Bog vam povrni." Dosdsj mu Ss nlkoU »i rekls "oče". Samo "Brnsd" mu je re-kU, kekor vsi drugi, S to beaedo bi pa šal po širnem svetu in rajal bi vaaal in dobra volje. Se v jarku, kjer bi pošsniU smrt msnj, M IS nssmehnil t ■ "Kakor tem bil neroden ln rosa šsjsn, hčer sem pa la pre-skrbel!" >- ■ V tskik mislih ss kopojOČ je prispei spet do svoja deUvake skupine. Ko je sagledal blagajni ka, ae ja sdrzntl, la vee lepe allka, Id ga je revnoksr omamljala, ja otemnela pred obtešeno vestjo Boke ao ee mu awdosztroe-bohotile, neka akoro udana odpoved uiu Kolela vae dulne sile. VOs dosedanje bresakrbno veseljaško šiv ljrnje ae mu je šegsvo posmejalo it daljne daljine, zelena Ume niš-ka dolina mu je prijaaue pokima lat "Kaj Uvaš tod, Brnadek— ali tl nisem dajala itveeto jesti In pi U in počitka in ljubezni in vsega, Seear tl je bilo treba f Prva tkrb, ki si sl jo nsprtll v uri pijemo ai-ČeaHrnoatl. tl je sbndlla lakom noat; sulo js msnjkslo, pa bi bU storil Is kedodelstve.^ HHH Bil js v sedregi In ni vedel, kam bi sUpil Misli, okopane v domovini ln IsčiSšenjo v skritem keas-aj«. g« niso kotab sspestHL Ins ko ss mu je storilo i« steillo pe Trm^niei ln vsssli ia šumnl krč-ml v rebri. Toda kaj bi doma. ko pa je reven la ube«, da mora tr-r^ta lakoto \m le jo, vse nenasitne lelje le pohlep pa brskajo p<) /la-tu le bMfastve. — Dr»«jočlkl^ rokov ae je trudno pribUlel poli. rja. Blagajnik je le UpličevaL potlr ja Isklleevel Imena; tudi ajege je poavsL Zšmišljen je potisnil rake v šep , ele prstov asti koliko bi sprevil Čimbolj je iranek. Mis^eo^e mu vse trudne zmedle, strešno žejen in hudo otožen je poeUl. ^ v Početi je M proti krčmi, tež ka vest mu je ustsvljsls noge. Ko se jc potoUšil in prespal, ni bflo ne prihrsnkov, ne drobile'ta proti. Bstiio truden in onemogel ;e bil in je strahoma zatlntil, da lovi staroet. Slab in beUIen je dl po veaki pijanoetl, da te je Ža-cel bati pribodnjoati; ki je ni mogel poznati, ni zial zamisliti, tudi hotel neJS. Vet v tkrbch in močno iejen je "Skoraj čela doU!" Neskončno ppnosne misli ;>ri\ a so vale. Posest tolikega denarja, kakor rodovitni dešeli. Na široko znane hodil na delo. Sredi zamahljaja s'zavestno dvignil gUvo. ga «i še imel skupsj, ga je kar premenila Delal je pridno ia molče, zmerom satopljca v razkošne misli. Kakor ds bi bil^ naaokrst premsgsl svojo sUro pijansko atrsst, ni več pil toliko. Skopani je, ker ee je dalo. In keder je do-lagel čednemu kupčku hčerin f doU nekaj kronie, so se m a t s- I^HHg^HH^HflfBH rodne roke, ker je videl, ds bo dots njegovemu in njenemu sts-nu primerna. "Bazkoračen&rolje jc a|b0- reČen je prihrumtl v zahrepenje-00 dolino doatačega veaeljs. Prva jesen je bogato razaipavaU po J težko rovnico to popustile krepke mišice, da je okorno orodje ala->otno in brezuspešno kavtnilo v prhka tl*. Za pol koraka je pre-ttopil in te je naslonil ob gladko toporišše, gUva mu je kinknlla na prai: Zbal ae je evojih »aloduš-nih mlali, kri mu je uplula po ži lak, neka togotna moč ga je sa-čela opijati, z vso silo je poprijei talko rovnico in Je kopal in udri hsl, ds se je skoro svetilo pod jutimi udarci. •Zdsj ps se je zgodiU prsv g*-sebns reč. Izpodkopujejo in ;|tpodkopuje-jo takole neko popoldne velik kos semlje, da bi jo s vsliko zsgvoz-do z vrha doli odtrgali in si pri-kradli ^ s#mudoo odkopavanje. «o je bil ispbdkop zadoeti Širok bi globok, in je bilo vse pripravljeno, bi fe morali delavoi urno tt-makniti. Na polirjev klic ao od-skoČUi vsi, enega pa je ujeU tel-ka plaat in ga je podsuU. rV- strahu in-ob upu so krHtnili Brnsd se je* t}resel in ni spravil |lssn"4s tebe. Ves'bled je spustil orodje is rok in se je zakadil v podsip. Z golimi rokami se je lotil rešilnega odkopavanje, da je s peskom pomefrana prst letela daleč ns obe ttrsni. Kskor krt s prednji ms Iopatattims nožieama jc delal močni Brnad s širokimi in koamstlml rokama; kakor raz drašens doječa palca je sarenčal, ko to hoteli nekateri pomagati z lopatami in rovnicsmi. MM| "Ali norite, zvfrinef Proč s o- vse rofijem — 1" In hlastnil je po pr vem, ki ga je dotegel, ln gs je vrgel, ds te je prekopicnil po rebri. Se livegs in skoraj nepoškodo-vsnegs je odkopsl silni mol . nesrcčenega siromakn. Vtet ga v naročjo tn ga je položil na t to. Tu pa se mu je stemnilo p očmi, počenil Je in je nezaveti padf 1 kraj rešenca. Daleč Od te je vrgel roke, opraakane ln ob«, tolčene, vse prttene ln zatekle; izpod nohtov mtf je curljala kri. "Kaj takega še nikoli. Take nečloveške moči Še nisem videl," je dejal polir in je odpel srajco Br nadu.' Kosmate prti to pofeail hro. ple 1n te vitoko 'dvigale. Ko tts te Brnad in ^onetreše-nec zavedla, je pollr obema mol Če ttianil roko. Vtl so tvečteo molčali, ponesrečence in rešlta{i tts začudeno gledala okoli tebe Polir ju je tolažil, kskor jo vedel ln Snsl. Pokleknil je k njima, očeh mu je bilo mokro. Tudi podjetnik je sllšsl o vr lom Brnadu ln je prišel k deUv cem. "Brnad, vrl mol tte, dajte mi roko," je dejal goepod ln je obje) njegovo trdo desnico t avojo mebko roko. M P, saj ni bilo nič potebnega. Tudi mene ao nekoč le tako izko- ''Mi smo m£» je dejal in eto-pil v krčmo, ker tam te 4* 2«le prav praznovati veselje in vae. "Koliko: četrtinkof" je zapeT 1 je val krčmar. "Samo pol otminke, nič več," te je uprl poboljšani Brned in je vrgel vate tieti atrup in pobegnil da ga ni premagal iskušnjsvec, a a e V dsljine misli sakopsu poseda Brnad v/lepih poletnih, večerih pred barako ali pe sleknjen leži v travi in gleda v zvezde. Sree Se mn igre z nežnimi spomini davne mladosti. Natanko t4ko so mu čigavo mežikale U drobne lučke, ko je mlad in arborit lazil od dekleta do dekleta, klobuk poetra-ni, gorico kri v krepkih udih, krepelcem v roki. Vae tieto ozvezdje kskor doma jm razpenja nad njim. Tu je rimake oeata, šmarni kril in veliki vos, tamle večerniea n tista zvezda, ki ja rajnka Matilda dejala, da je njena in ki ee ob njeni smrti gotovo sato ni utrnila, ds liga Še Matildka to lepo dediščino, on p« spomin in opomin. (Hej, vse to vidi, tudi tiau lahke, Unke, prav pbeebne otoi-nosti polne meg^e odevsjo pokrajino. In vendar se mu sdi vse dru-gsče in tuje, nego jr doma. . Gleda, gleda Brnad, in bolestno hrepenenje po domači dolini in krčmi v rebri mu potrka na otožno srce. "Tu še žganje ni kaj pridal Da bi jih poeitral um rogati hudič vse .krčmarske rokomavhe, .ki dobn kapljici brezbožno dolivajo dešja in vode!" Tako se Brnad pekli e svojimi premieelki in ubija S trdim delom, dokler so mn ne zazdi, da je. napočil njegov dan, ko vae, kar ima, pravi v blasgo jn se napoti •^drenovo grčavko iz doma Čega grmovja v toliko zaželjeno dolino. Se napiti te ne uUgnc, U-ko te mu studi. Lepo vsoto denarja pri ponosno zavett v areu, da se vra ,Ša kskor se nI Še nikoli, čvrsto koraka Brnad po široki beli cesti proti jugu. Avguatovo solnoe ksr šge, da se mu snojl veseli obrsš. Dozorelo žito pošumeva na pre^ kratno obdelanem polju. Seno ae bahato (čopiči v vitoke • Jopice. Kmet vosi teško nslošene vozove ln poje grgsjočo tujo pesem, ki to Brnsda ne more prijeti. Tsm je tkupins ndsdih ljudi, ki poka jo tobak it debelih pip, dekleta v kratkih (krilih b t tlamniki na glavi ae aaganjajo v kopo sena, da ga nelolijo v košati voz. Vtem rije zdravje U oči, na obrssih ae jim ameje mlsdost^^^^^HB "Dobro Mvljo tukaj, to je res. Ampsk lepše pe širimo pri uaa Nikjer aa avetu nitem siliti peti kakor sspojo nall fantje, ko gredo k dekletom v vae." t. ui. niška goved fe jc peaU po rebri in na pokošenih travnikih. 1'fibtirji ao peli ia pekli krompir in turščieo tn ukali, da to zalgo-lele še rdečekrile paatiriee. Sence ao se zdaljševsle in raz-tegovale, ko je Brnad dospel na klanec, pogledal in se oddihnil. S "E, kar je, to je. Bog je dal, Bog je vnel. Bo še kako! Samo malo te odpočijem doma." Tam na onem potUšencm griču čepi Grm, bele hišice prijazno mežikajo tkozi goste ssdne vrtove, proti nebu se dvige tensk ttc-ber dima, ki ae v višini razliva v komaj vidno meglico — s t is tale beU pikica za vatjo je Metildkin dom.V ozsdju in okoli in okoli ps šumi hrastovs hosta, iz kstero se vije ti le Um košsts in vitka smreka. Za hosto žubori Temeni ca, zeleni dolinica, ki ji enske ui videl nikjer na širnem svetu. O, vse je kskor pissn šopek, ds bi gs človek utcgel in si ga pripel za klobuk in bi zaukal in se v sreči in ljubesnl r*zjoksl t . JU ves tvoj kes in obup je pozabil in se je zaleU*, da jo kar padel V žganjsrno v rebri. Neža ia Šganjarji so ostrmeli ln to te nasmejali: "Brnad, kaj ai ret ti t Kje imaš pa doto!" , 'i • - "Tam, kjer imate vi tvoje dolge jezike! Neža, ti pe nikar tako ne glej, aej te ^ nisem prišel snubit. Žganja da) brž!" "Saj bi te rada vJela, ker vem, da si petiČen. Pa ti si prebogat in me gotovo nočU." Kar je dobil je brš popil in aa je ogledal po bosnid. ŽganjarJi se smejali in se norČevsli iz Br- " Brnsd, neksj grabijišč in to-porišfi mi je trebs. Kaj bo, ko ti Uh stvari ne miališ več delati t". (J*|feni se jo pa gnojni kol nekaj razjezdil, pa mi ga nima kdo zapleatl" Moja etara ne more pod k uri ti, odkar ni bilo Brnada, tia bi ji trsak aaeegil." ,, ;, ^ / . Brnad je poslušal in se je gotovo kar tresel. AU kaj je kotel t V žepu ni Imel cesarske pravioe, žejen pa je bil, a jutri se mora Se česa lotiti, da ne bi trpel še lakote. 11" Zdaj bo .Brnadu kakor v malih nebesih. Hčer bo lepo in dobro omožil. odltel ji bo doto, za starega pojde v hišo in kot ti Izgovori." "I, kskopsk, vssk oče mors doto dajati. Nekateri več, drugi manj. Oče je oče, po je mir bese- aU . .." Brnadu so USult da ni mogel dalj. Matija te je v zadregi akozi okno. ( Matildka je akomisgnila z ra, mi iu je pobrala šksrje. "Tu te ni trebe kidati," ;J jala. IT Brnad je ihteč zapuMii h Metildkino hišico. Matij« je ] žvižgal ob njegovi strani "Ali ai videl. Matija, kako je pognala t" je dejal i„ d del na mejnik. "Oče krat bi bii rad ališsl iz njenih J to edino besedo I" Tiščel je glevo v dlani in mr* ral: "Tega ne preboli m da ne;" "Ui.l pall," se je branil Brnad v za-< Tako premišlja Brnad, ki nos karol Urasde se se aaješill amr kroaiee to pookočile b aa as pri- dregi zaradi ^orke in glaane po- "Catt.•komur čattl — Delavci," te je obrnil podjetnik 8o množice, "u mol je rešil Slovaka, majhnim otrokom oleta. I0O-; buk doli pred takim junakom!" Podjetnik aa Je ree odkril, vsi delaval so sklonili gl*vsK V jim je Igrala glnjenoat. — ' "Brnad,"' je deji^odjetn "De aa odpočijete, vam dkm den dni doputU; dnina vfim t kekorloslsj." iHi "6, saj n! treba, goepod I Hvala, ali brea dela e! »e upom biti." "Sekaj ne t" '""Hraniti moram sa hčer. Ali če bi bil bres dela, bi vae šlo, vfe mHKl*.™ "Ni« se ae bojte. Tole sem vsi nsatentf: le spravHe!", V roko mu je tiščal nekej prav veHU| bankovcev. [, Brnadu ao ae sslskrile o'i, d^ nerje te ni koUl doUkaitl V Uoe "Nisem sstlulil. Uge deesrje ae štorom tprejeti." je ugoverjel ie skril rsW ae krbtu. I "Ne. ne Brned 1 Kaj bi Uko! Ta deaer je val. ia vea drago ji d'*bro. -t ja pregovoril, da vaol, ^TJ > ni vadeL ali M ee sa tedaj aH sramoval visoka ee-]ke ne pil v Počasi je vstal in potegnil z ro kavom preko oči. Na krišpotu sta se ločila. Matija je šel v mlin, Brnad 9 v zganjamo. gg Neža ae ga je usmilila in mu J dala na vero toliko, da je omapj in zdrknil pod klop, odkod«! je potem zavlekla pod ksp. V spanju je glasno smrčal I težko sanjal o avoji paaijonski p^l ti, na kateri je tolikrat padel p Plodno. V J ZASTONJ — NA NAŠ C STROŠKI IH* ] la oaaiavi W ram Ukoj podijaaao vsoto« " pwke«*l» poltatoo proato no MUU »troik.. SuSm Jik Jo lo Mdrovoio a U novo navada* d,- —-------------- ^ priUk* tka Ml M nkl DA.SEf! anodo mat odo. No opuatito U priNka trpi t« m ravmatiamu. PltlTS U OSI Ploasant Mothod Co., P. t, Se24 N. AalUaad Avo. Ckiaofo, UL Oolakalaot. aadaka, kronkita, b iolj i. na pijača«, ter UU4im ■orodnoati m eairovij« ŠMU • i*m, do riiraU la Coikofo impm-tironi Dr. P. i. ŠUaaaavdkr "SVETE GORE CAT Čudoviti naravni aaUidni laj, na aaoao cdrovilo. SraaUJa«a kaka dolfo aU koUi — poakualt. U taj U vom bo oOoslo- Ttaoda kotaikov vo4ujo koko ao oaSravali 90 »avaaja *> »n. ko nJim niao pomocol« ++ vilo. NoJrUjo »otroSat ^ * bS SoiMjoa UoojaitoljM po papaiu L— X«l o prloMnJ« ao voSko dala UWa Dudam. No trylto vol a«4»U« U Smo«. Po* 1 jamo poiUin« p«»u • »l.t« aovoj. Naslov Jot . a tUSANOVSKV, fmtt. Po. anaju. jadeav1ka u*** Centralni «rad Ljubljana. 1. oktobra !9?3 PRGSVETA iure, KONCU RT l {n plesne ZABAVE. NOVI NASLOV ^ h... » •* DR. JOS. V. GRAHEK Anaconda, Uont. — Poior, članstvo druttva it SOS SNPJ.l Udele lite ss vsi prihodnje seje drugi torek f'mesecu novembru ia dru«i torek v mesecu decembru v veilcm itevllu kot sts se doeedai. Nele droitvo Šteje 50 Članov, a k sen nas ne pride Več kot po !Q do ti Ubirati imamo nov odbor sa leto 1V24. Polurite se torej na sejo v čim večjem itevilu. — 7osepA K triu I, Na obilne udeležbo ulični odbor. dom . .....• »75 11-00 "Gospodinjstvo ...... 1.11 r 1 Konzerviranja sadja.. .TI ■oveaska kuharica; n^noveja isdaja... T.00 Domači adravnlk..... 1.1» Zbirka domačih sdra- ■ JAVNI NOTAR* «0 Hermlnle. Ps. ... t«" Mr»dowlsi)il», I'-. 1 Cblcafo, lil. •• • 4« Skupaj ljam aastonj. TaJnUtvo J, SS...................... I PROLETARKC "Proeveta" pile sa blageeteal* ljudstva. Ako se strinjsl s njeni i ml tdsjamL podpiral trgovce. k» oglodajo v Proeveti. - V salagi imam vas blagd sa veakdanjs po tre biči ne po rmerni ceni. a*to* sotms. BsrmUie. fig. BOLE Z 4 Plitvo! SLOV. IN HRVATSKE I dotlt« edine grl« 1 Navinsbnk-Potnknr | sti (ksm »«.. Osssssssi*. fe.1 rus# f tm/k. . f Wot Siltir ti 1921 v 1 mu. Zali *r*Ja do i wliea ai as udelrl plaia v rabimo \ rtnatva to**U. li ffiSk li vsakdo i Xem bro prp« VI boflete zelo zadovoljni, Ico sa ablečete v krasno Izdelana obleko ta Jeaen. Nove "Kuppenhelmer" Jevega kroja so vam aa Izbiro. Fine motno blaga. Najlflnejšega Izdelka po aajaevejieuft ln okusnem lireja. Vich velik3itl. Cena N« val? ufluzo b ram na rnrpo vnnslu oddelek vedno pripravljen našimi glmlenimi gbvmkimi pto Kupujte vedno ¥ ntiem ilovinikf oddelk v pntlitfit* m vho:'tt 5th ivmm Torr. prld.lr hrstsktm poa Umtkmjmm pr.j«U ia starega kraj« PIPCE IN RIBN^;^ :ALKE. Cena J« ta en ducat pipecv po »i J5 ln *a «n dsr., iftft »Molk po 91.36. Ptt.eb.0 otfocTbaajo kaj radi nbai4k ka. torej seslte po njih doki« Jih knamTV udifl. MM mi v vae kraje. Manj ket en ducat pipcav ali Književna matica Slovenake narodno podporno jod noto je izdala in ima v za-logi alcdele knjige: Mar Malavontnra. Spieal Zvonko A. Novak. Iavirna povest iz fivljenje ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko žele. Fina trda yez-ba. Cena a poštnino vred '$1.50. , t. , Slovenzko-kngielka alov niea. Dodatek raznih koriat-nik informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 a poštnino vred. Jimmie Higgina. Spieal Upton Sinclair, poslovenil h vaa Molek. Poveat is fivije-nje ameriškega proletarija-ta aa čaea velike vojne. Trda vezba. Cene $1.00 e poštnino vred. Zajedal*. Spieal Ivan Molek. Povest iz doelej akrite-ga koaa življenje alov enakih delaveev v Ameriki. Trda voska. Cena $1.75 e poštnino vred. Zakon biogenesijc. Spisal Hourerd '"J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podalna knjiga, ld tolmeli mnoge natnr-ne zakone in pokazuje, keko se eplolni rasvoj ponavlja pri poeamezniku fizično in duševno. S slikami. Trde vezhs. Cena $1.50 a poštnino vred. Zednji dve knjigi ,nero-leni skopaj, dobite ze tri dolerje. * i i litra .......................................OO« fKci {n > 1 litar .....................................|1 jo iiivl i 2 litra (Itafaa) ................ .........|1.M 1 > Fine atarokrajske plankale po $9A0 In vačj« po gaje. Importirana polke is Nemčije aa Jago 22 in 12 kaliber |a oo ' | Z naročnino vred poUJtte vselej tudi denar ak poitno nakainico! «> | Naslov napUUte samo: j j STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. Največja salona krasnih Lubssovih harmonik, raznomtno B< ; blitvo, žalesnlne in Bakrene koti« raspo*ilj«mo ni vsTkSjT P 11 ieeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeef eeeeeeeeoo............. >e na iakks bresplsčso, riata ob laau velike vojne. DoM pri Knjiievnl matici 8. M. F. J. : j Naročbr, s katerimi je po-alati. denar, sprejeme , KNJIŽI VIV A MATICA 2657-59 So. Lavmdale Are., Okiearo, m. Hi tiskamo v slovenskem, hrvaškem. «v alkem, «;or tudi v angleftkem in nemškem jezika. Nate e aa? drultva in trgovce.—-"PROS VET A" ae tli ikem, poljskem ebnost so tisk o-v naii tiskani looooooeo.....ooooseootooooioooeooooeeeeooM....... DENAR V STARO DOMOVINO. Ze J«fesl«vUe» Za lukja, ladelujemo netarska dela aa lakaJ ln stari kraj. Posojojsmo ; in vsajat no ^posojila na prvo vknllbe (Mortgage). Prodajamo lota ; ' \ MLADIC * POLACEK, : 1914 W«et 1lth Str—% -i- CHICAGO. IU. ' ............oooooo Moooeeeeeoooe eeooii i...... 4*4 DIAMOND S n i Bistvo lepote. t Eelativna ali eoebnn lepota. Neštetokrat pripisujemo naj-različnejlim predmetom neko lastnost, ki se najenoetavnejic izrala s besedo: lepote. Semkaj spadajo naii vskKkki: Krsaao je to (ve šerno) nebo l Izredne »Hk*J Ci robna melodija 1 Klaaičao dovr len romani L t d. V vseh teh in sličnih slučajih pridevamo dctiJ-nim predmetom (nebo, slika, melodije, roman itd.) s nekaka lud no lakkoto lestnost: lepota. Do-edla v obratnem razmerju f to lahkoto pa se nahaja nelc mišljenje tedaj, le noj odgovorimo na pra-lenje, kaj mialimo na zadnje o to lestnoetje, ki je teko nejrisilje-no pripisujemo temu in onemu predmetu, np vprašanje; Kaj je lepota f Tukaj so le vslljujs zahtevek po natanlnejši določitvi tega pač sa vso estetiko kardinalnega pra-lenje Čeprav o lepoti le nič stvar-nege ne vemo, ena formalna strsn lepoto je lo ne prvi pogled rsz vidna. Z lepoto mislimo na neko lastnost (quslities) neba, slike, aisiodijs ... ki torej kot Uka no moA biti istovetno s tem, lemnr jo v tem in onem slučaju pripisujemo. Lepote toge popolnome lo-ločenega, n. pr. s eolnčnimi Isrki prepojenega večernega neba ni to nebo samo, lepoto to olike ni olika sasu, lepote melodije ni melodije eema itd. Te razlika lepote od njenega "nositelje" je poered-no le zeto nedvomne, ker bi ss t nssprotnem slučaju vse one nsle isjsvs, s katerimi pripisujemo ne-lemu lepoto, po svojem smisin morale smatrati ze prazne tavtolo-gije (naš izrek: to nebo jo krasno, bi bU tedsj po svojem emialn istoveten i izrekom, to nebo je — to nebo, izrek: ta aliks je krssns, z izrekom: te sliks je — te olika i. t. d.) Naše jo posebno kskovost tek predmetov mimo vook drugik njihovih ka-kovootl. Na drugi strani pa je o lepoti v sedanjem smislu takoj reči, da je kot taka a) le oaiplrič ne, b) le reletivna ln e) nikdar v pravem pomenu besede "objektivna" lastnost predmetov. Te lepota predmetov jo la*)lk| empirične lastnost, ker eo moro lo empirilno (a poeterlori) določiti, da ia kateri predmeti de facti zbujajo v to predmete dojemajo lih oeebkik eatetiftno ugodje. De dolivlja Človek, dojemajo (potom predetave ... ) ta in ta predmet fcliko, pokrajno, kip, dogodke nn odru, melodije ...), na tem prod mota eotetilno Instvo, nli naeed nje izključno ls Isknlnja ia js to raj tudi U aa tem dejetva stoaeča * ijUJ' KAD BI &VSDIL, kje oe neheja moj prijatelj Loula Fcrenčsk, prilla sva akupaj is starega kraje pred dvemi in §ol lota, on je oetel v Clevelandu, O., in od tedaj ne vem sa njega. Ro-jeke prosim, če kdo ve za njegov naslov, ds mi sporoči ali pa noj oe ml ssm prijevi ns moj naalov: L. Z.,' 2002 So. \ Ashland Ave., Chicago, IIL • KOMADOV VREDNIH $18.00 ZA $7.78! sm«a4 ns« i isiii_______ __ U» ftALtt CO, ISIS lam S«. Dap«. C. IIO. lepotaffred metov le njik lenjska", empirična lastnoet. Te lopota predmetov > pe dva-gil lo njih relativne lastnoet, ker sloni po evoji naravi kot taka ia-ldjučno le na isveetness razmerja lepega" predmeta k ta predmet dojeasejošemu oeebku. Lopota v tem smislu otoji torej kot laataoet na ieti stopnji kakor n. pr. leet-noeti: desni, levi (reehte—linko), zgornji, apodnji i. t. d. kakor oči-tuje knjiga, ld leži ne dcoai pred menoj, svetilka, ki vtei o atene nad menoj ..,, to lastnost ("dca- noet", viaenje "nad" menoj___) izključno le s ozirom na aicne in sicer ne mene v tem in tem položaju ik trenotku, tako je tudi lepota v sedanjem amialn laatnoet predmetov le z ozirom ne določene osebke, namreč na te predmete "eetetično uživejolc" osebke in ničeoer več! Iz zednje določitve te lepote pa Bledi ob enem^ da oe ta lepote kot taka ne more nikdar nazivati v pravem amislu beaede "objektivna" lectnoat predmetov, ker pomeni tukaj n. pr. odsotnost nii-vajočega osebka ob enem odsotnost to lepoto na dotičnem predmetu. Predmet je lep, ae v sedanjem omleln lepote le pravi, lep je "za" mene, tebe .« . sploh n osebek x,Aki dolivlja na tem predmetu / eotetilno t ugodje: Se ebetrahiram ta x (oeebo), ne morem ob enem mialiti - na lepoto predmeta kot njega laatnoet, ki jo x "užive". Lepoto v smislu zgorajfaje definicije lahko sato s dobrim smislom neživem osebno lepoto \ predmetov, to definicij urno pa empirilno-polkololko definicijo lepote. (Konce prih. eredo.) Poveet "Jimmie Higgino" je SREDA, 24. OKTOBRA, 1923. (Adv.) po»0WU mm ■u fftg os.« IHimI Naftalav" aaJMJS« ok vtr j«m n. Minj-ju sa j.. V«« P*aijiw la tKnnorai*. Uk* «% xi aaao aavarovan »m, mm pr», ma-Vh har Jaa kla I kan 0M««a.lM Ca. DTi.FX.te ^VfJ* t*."^*«- Y** i* Sdtai K Os 4SS-S4-S« W. llTaus : mi poili^rn Vas« ha*, aaatov N itvMt >> mtlli, pH Ml 1 prt hm ali »rt >'•><•«1 nk. »e* UTermi MU......r. ....... t*....•«•,« UHm I« IWT............................ B.. ii.k n » n rtlhm ZASTONJ. MH« m 9 kraaaMB a*aja. ........ ....................ap^r^-.Jsfc-^jaH"^ ...................................................I SLOVANSKI FOTOGRAF PAVLIK'S STUDIO 2818 S. Lnwndnle Ara., Chicngo, IIL (Telolon Latradale 1911) N.Jv^JI L 14 I« **Mk m ................................................... Victor Navlniok, PA s. as. toiria F. KERŽE mm........ ................ 1142 N. C. DnBao Ri CLEVELAND, O. n r NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA Frank Černe, 8033 ST. CLAIR A VIL, CLEVELAND, O. Zvot, broška, sapeatilica, diamantna pretane in lavaiirja, verižice Ltd. POPRAVLJAMO: ura in drugo alatnino po niski eenl BsanmansaBasam PODRUŽNICA Columbia Gramofonov Največja slovenska tiskarna v Ameriki jc Narodna Tiskarna - 2148-48-50 Blue Islnnd Ave., Chicago, Illinois. . Za lulij«i 100 Df ...•••.... SOO lir •••...<•••• 1000 lir •••••«.«... i sa lakaj lo stari kraj. PesojuJemo vkniibe (Mortgage). Prodajamo lote INIlllllNItllllllllNIlItlllllllllHIHlS REGAL1 JE ZASTAVE la tako vae drultveae potrebe sa star u. la dobro blage. - EMIL BACHMAN, Inc., Avmm CHICAGO. ILL > >r M + * * Nu^a-Tone pa vrač