List 47.
Nekaj od koristnega drevja.
2. Zelenika.
Zelenika (Buchsbaum; Jugoslaveni ji pravijo tudi bus ali si m sir; ponemčeno se imenuje pušpan j) je znan vedno zelen germ , ki ravno ne gre zlo na kviško, pa v silo tolsto deblo zraste. Perje ima gladko, obrobljeno, podolglato, kot usnjato. Je pa tega drevesca blizo do šest verst: Zelenika od otoka Minorka, nizka kot germ, drevesu podobna, razno pernata in pritlična.
Les tega drevesca — zel eni kovina ali šim-širovina — je rumenobled, lepo žilast, terd in težak tako, da v vodi se potone. Večje kose tega lesa rabijo orodarji, ki delajo iz njega pisali, hube in druge pisala; iz manjših kosov narejajo strugarji gumbe, glavnike, helce, žljice in vilice, pišalke, pipe, tobač-nice, škatljice itd., po kterih izdelkih pridni ljudje si lep dnar pridobivljajo.
Za kurjavo je zelenikovina kaj izverstna stvar; nje pepel je pa posebno ugoden za pripravljanje luga. Za apnence kuriti potrebuje se protja ali suhladi tega drevesca na polj manj, kakor drugega lesa.
Listje rabijo kmetovavci v ovčarnicah, v kravjih in volovskih hlevih za steljo, po kteri se dobi posebno dober gnoj. Na južnih in toplih krajih raste zelenika visokejša, kakor pri nas; nahajajo se tam drevesa do 20 čevljev visoke. Akoravno pa počasi raste, tedaj gospodarju še le pozno kaj dohodka obeta, naj bi vendar ne zanemarjali kmetje nasadbe in reje tega lepega drevesca posebno tam, kjer zemlja in podnebje njemu sta ugodna.                                                         J. Š.