Poštarina plačana.
Ste?. 127.
Posamezna številka 60 vin.
V Ljubljani, v sredo dne 17. novembra 1920.
Leta III.
iS . ■ M %

IiAPMSt ■
1»
sžale*.
■
Oplaei:
Z* 1 nua X 60 Ir^ereteejs stolpiča mali 80 vinarjev, iradnl 1-20 K, poslano, posmrtnimi tat rakune 2 X. Večkratna objav« popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
UpMnralžfcvo .,domovino" ▼ L.!ob!Jani, Sodna nllca 6. VTo&rS&tv* .JSotaovJaae", KI&IoSI&ct* o. IS, T«L T*.
Naročnina.:
celo „J>amoviao" (trikrat n« teden) a&sečao 3 K., četrtletne S S, polletno IS &, celoletno 35 S, Vatkeva številka mesečne 1 K, četritetno 3 S, polletno 6 X, celoletne 12 E.

nacemi
Žena Ima lahko dva živa moža.
Klerikalci so v silni stiski za obstoj posegli po zadnjem sredstvu: vera mora v boj za obrambo korupt-ne politike SLS. Zadnji «Domoljub» mrgoli sami klicev na verski čut kmetov, češ liberalci hočejo križ odpraviti iz šol, cerkve podreti in so za ločitev zakona. Ne bo težko dokazati, da so klerikalci največji bo-goskrunci in brezverci. Če bi imeli kaj vere, bi se bali, da jih strela ubije z jasnega zaradi grdih laži, zaradi zlorabe cerkve in sv. sakramentov.
Menda ni napačno ponoviti javnosti, kdo se je prvi zavzel v Jugoslaviji za razporoko in za innogo-moštvo.
21. junija 1920 je bila v Beogradu izdana naredba podpisana od dr. Korošca kot ministra in načelnika SLS., s ko/o se proti predpisom pravoslavne in katoliške cerkve uva-
ja možnost, da ima žena dva moža in si potem izbira, da živi, s katerim hoče.
Člen 68 te naredbe, ki je objavljena v ljubljanskem »Uradnem listu« cd dr.Brejca od 9. avgusta 1920., se glasi:
«Ako je en zakonec, če je drugi po tej uredbi proglašen za mrtvega, pa se pozneje pojavi ali oglasi, med tem stopil v nov zakon, je smatrati ta zakon za polnoveljavnega, v kolikor je trajal in otroke, v njem rojene, za zakonske. Če se zakonca prejšnjega zakona v roku treh mesecev izza dne, ko se je pojavil pogrešanec, ne zedinita, da bi nadaljevala zakon, ostane novi zakon v veljavi.«
Le prečitajte to naredbo, pa morate priznati, da je s tem prvič izdana od katoliškega duhovna in načelnika SLS postava, ki je proti katoliškim
predpisom in uvaja dvomoštvo. Katoliški predpis (dogma) je, da se zakon ne loči kakor s smrtjo. Če sod-nija pomotoma koga proglasi mrtvim in pride tak «mrlič» nazaj, po kktoliških predpisih zakon, ki ga je morda žena ta čas sklenila, ne velja. Smatra se, kakor da tak zakon ni bil sklenjen. Pomota je pomota.
Korošec je drugače ukrenil: drugi zakon je veljaven in, ko se mrlič vrne, žena lahko odloči le še tekom treh mesecev, da gre nazaj k staremu možu, sicer ostane drugi zakon veljaven! Korošec se je torej izjavil za ločitev zakona potom novega zakona. Žena ima drugega moža ob živem prvem možu!
Ko to protikatoliško in protiver-sko stališče dr. Korošca presojamo, se ne smemo vprašati, ali je njegova odredba pametna.
Pamet bi tudi velela, če možu žena uide po svetu ali če se celo z drugim poroči, da bi se tudi on smel poročiti. Pamet bi tudi velela, da žena, ki je od moža zbežala, ker ima on ostudno bolezen, sme iskati sreče pri drugem možu. Vendar postava tega ne dovoli in tudi v Jugoslaviji to ne gre. Pamet namreč ne odloča, ampak le verski predpis. Ta pa je tak, da mož ni prost, dokler mu žena živi, tudi če se mu je izneverila in utekla v Ameriko.
Korošec je bil prvi, ki je katoliški nauk glede ločitve zakona zlomil: on je vpeljal zakon, kjer ima žena lahko dva živa soproga.
In taka stranka si upa drugim še kaj očitati? Sram vas bodi, dvolični hinavci! V Beogradu ste za ločitev zakona, v hribih pa ž njo lovite kaline.
KRIŽ SO ODPRAVILI.
Kdo? Čuki v Kamniku. Letos so imeli veselico, kjer se je na katoliški podlagi imelo piti in plesati. V kamniški tiskarni so naročili plakat za to veselico. Na ta plakat je eden izmed njih za okrasek mesto čuka naročil križ. Komaj so čuki to izvedeli, so poskočili same jeze. Sram jih je bilo svetega znamenja, češ da še jim bodo po Kamniku smejali. Vsled tega so odrezali znamenje križa od plakatov in jih nalepili brez njega. Tako je bil križ preganjan in vržen ob tla po pristaših SLS — po čukih.
SRAM JIH JE KATOLIŠKEGA IMENA.
Ob preobratu so klerikalci prekrstili svojo «Katoliško» tiskarno v « Jugoslovansko*. Sram jih je bilo katoliškega imena. Člani in odborniki «Katoliške tiskarne* morejo biti in so sami duhovni — katoliški duhovni so torej izbrisali katoliško ime. In taki hinavci si še upajo drugim kaj očitati?
KATOLIŠKA IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA IN KATOLIŠKI DOMOVI ZATAJILI KATOLIŠKO IME.
SLS je dala navodilo, da se imajo društva in poslopja s «katoliškim» imenom n. pr. Katoliško izobraževalno drnštvo tako prekrstiti, da ime
«katoliško* odpade. Iz «Katoliških domov* so tako nastali «Društveni domovi*.
Dr. Korošec je zvišal železniške tarife za 100 odstotkov. JDS je za-prečila, da ni odredil še nadaljnjega poviška.
Beležke.
b Obrtniki in volitve. Za obrtnike imajo zdaj naenkrat vsi prijazne besede. Vsi se trudijo, da jih odtrgajo od njihove stare stranke, pod katero so bojevali boje v Trgovsko zbornico. Klerikalcem delo ne gre izpod rok, ker jim vsakdo tiakoj podrgne pod nos demobilizaciljsko blago in Ret* meca ter Ogrina in druge milijonarje, ki pred prevratom niso bili milijonarji. Socialistom tudi ne gre, ker so polni krika za osem urn i delavnik v mali obrti. V tem oziru sita si ,,Naprej" in „Večerni list" povsem enaka. Precej zabavni so tudi organizatorji tkzv. „ samostojne" obrtniške stranke, M noče poznati nikogar, zanaša se le na zobnega tehnika Vogriča iz Novega mesta. SKS. jim ni dala nobenega zastopnika razen urarja Blažona na 6. mestu. SKS. je čisto stanovska kmečka stranka in je vsled tega čisto naravno, da se na
obrtnike ozirati ne more. Nekaterim si lahko pogleda po vasi, kako za-revežem je na potu, da sta Bebek in konsko življenje žive liberalci. Žene Franchetti že na drugem mestu na in dekleta, ali ste že kedaj slišali o JDS. listi. Pravijo, da ne bosta iz- svinjarijah, ki se gode v farovžih? voljena. K temu pravimo: res je, iz- S kuharicami in ženami? Ali se voljena ne bosta, če so obrtniki ne- spomnite, kakšna grda vprašanja zavedni in volijo vse druge stranke, Vam pri spovedi stavljajo, da se pa-samo svojih ljudi ne, ako pa bode sejo Vaše sramežljivosti? Kolikosreč-del obrtnikov glasoval za svoja vodi- nih zakonov so že porušili politični tel j a, bosta, sijajno izvoljena. Kdor duhovni s tem, da so pokvarili de-ruje zoper to, da vsi obrtniki volijo kleta in žene in jih odvračali od JDS., ta ruje zoper izvolitev naj- mož. Noben pameten človek ni za boljših dveh obrtnikov — zoper razporoko, ker mož more le z eno Franchetti j a in Eebeka. Pozor, obrt- ženo srečno in pošteno družino
vzgojiti. Samo duhovščina naj se nam v zakon ne meša!
b. Bogoskrunstvo. «Narodni li-sty» poročajo o strašnem bogoskrun-
niki!
b. Denuncijant in propalica Vehovee in SLS. Kakor je znano, je sodišče razsodilo, da je žužem-
berški župan, nekdanji klerikalni de-	štvu/kT šele" zgodilo*T julija "t. lTV
zelni poslanec Vehovee denuncijant	mestu Slan. Kaplan Jan Počoural,
in propalica Sedaj pa pravi glasilo	znan klerikalen agitator, strasten na-
SLS «Domoljub»: «Gospod župan	sprotnik predsednika Masaryka, za-
Vehovec: niste osramočeni; še bolj	upnik bivšega kardinala Skrbenske-
Vas bomo cislah m spoštovali.. .*	ga> Se je ponoči, vrnivši se z neke
Vsi denuncijanti in propalice zdaj	klerikalne konference, preveč napil
v klerikalne vrste, ker tam take ljudi	ter pijan zašel v cerkev, kjer je sple-
cislajo in spoštujejo!	zai na 0itar in ga onesnažil. Zju-
b. Duhovščina na lovu za ženami	traj ga je cerkovnik našel pijanega
in dekleti. Bedasto širi zdaj vsa du-	v kotu. Češke oblasti so uvedle stro-
hovščina najbolj neumne laži o lo-	go preiskavo, kaplan je bil areti-
čitvi zakona. Vsa duhovščina je na	ran. Klerikalno časopisje je izprva
nogah, da dopove ženskam, da libe-	stvar skušalo podtakniti naprednja-
ralci hočejo, da se zakon loči in da	kom, češ da je skrunilec liberalec,
možje zapode svoje žene. To beda-	Sedaj pa, ko se je izkazalo, da je ta
rijo marsikatera ženska verjame, da-	lopov bil kaplan, molče kot grob.
Cl
Ali ste zato podpisavali deklaracijo za samostojnost, da boste sedaj pustili svojo s krvjo in z mukami pridobljeno narodno državo razdejati rimskim hlapcem? Kdor gleda v bodočnost, kdor ima le iskrico narodnega čuta, bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da Ido v Sloveniji 28. novembra za vse večne čase zlomljena mogočnost farovške gospode.	*
W (■ J Ali se spominjate, kako so klerikalci pregledovali Vaše bike? Premovali Rmetie! niso živine, temveč le svoje pristaše, ki so jim bili ljubši od bikov. Kleri-——g— kalci so izdali miljone za vzorne hleve in svinjake. Kdor je hotel biti deležen podpor, je moral kriviti hrbet pred farovžem. Dobil je kolikor je hotel, četudi je imel veliko premoženje. Kaj pa Vi siromaki? Ali niso bili liberalci edini, ki so se nevstrašeno borili že v Avstriji proti klerikalni korupciji? Kdo Vam garantira, da se bo za Vas v bodoče potegoval, ako ne demokrati, ki so odločni, brezobzirni in sposobni bojevniki. Klerikalcem je v boju kos le demokrat. Drugi niso ne krop ne voda! Torej volite 28. novembra demokrate!
Robež — vzor klerikalnega gospodarstva.
KAKOR PRIDOBLJENO, TAKO	je v kmetijstvu približno toliko izvežban kot od	spravila pod streho, so se v naglici priredili Jar-
IZGUBLJENO.	SLS. izvoljeni predsednik „Kmetijske družbe"	čevi kozolci kot hlev in tam je živina ostala toliko
T, , , ,	.... .... „ , • ■	Iskra, samo s to razliko, da je bil Bartol, predno	časa, da je bila za silo dogotovljena baraka. Ko
Kakor bo malone vsak vojni dobičkar ki s	{ kmetijski strokovnjak" SLS., mizar ali	se je živina preselila v barako, se je izkazalo, da
je z oderustvom nakopičil premoženje, slej ah prej ••	dočim se je izučil Iskra kmetijstva na	bo to poslopje le slabo služilo svojemu namenu,
zapravil vse, kar si je z lahkoto in na nepošten	čevljarskem stoličku. Umevno je, da Bartol težavni	zlasti pri fini švicarski živini. Bilo je v njej pre-
način pridobil, ravnotako tudi milijonski dobički J . ^ ]);} ko& Med t ko je bilo 0.	vročei a za ziir,0 je kazalo, da bo premrzlo.
„Deželnega mesta za klavno živino niso imeli	d * 1 Robežu ž popolnoma zavoženo in je
nobenega pravega teka. Od 30 milijonov kron do-	s^aj0 na robu popoinega propada, pa so se v	ČEZ 70 KRAV JE CRKNILO,
bicka, ki bi ga vnovcevalmca z lahkoto pridobila,	■ §eni j 1Q16 ' Hdje vociitolji SLS. naenkrat	KRANJSKA DEŽELA ŠE DANES
je ostalo v blagajnah samo se okoli 12 milijonov	^	naf se! deželno gospodarstvo v Med-	DOLGUJE ZA ŠVICARSKE KRA-
kron čistega, ostalo se je razgubilo med mesetarj.,	vodah lg _	y ^ sj^ ge je vzdo ^	VE NAD 6 MILIJONOV KRON.
M^oda^ Medtem, ko se je bilo boriti s težkočami glede pa se je zabil v neplodonosna podjetja. Naj- r^U^mbami kle ni S drudmi Trostori Ra- nastanitve živine - posledica brezglavosti ah pa lepši zgled kako se je gospodarilo s čistim do- j™bS> K"iS a SLt brezvestnosti -, so se pojavile še hujše težave
bičkom vnovčevalnice nam daje deželno go-	^ftll^Sr^t
s p o d a r s t v o v M e d v o d a h. j J Bar{olaj SPo skle u zakupa se je takoj	^ 'adomestiS se ieSIživmi
KER NI BILO PRAVEGA GOSPO- pričelo"pripravljati v Medvodah hleve za nasta-	^,aka^00 000 te Priš o je pa še hujše S
DARJA, JE KLERIKALNI GOSPO- nitev živine, napeljali so na Jarčevo dvorišče vodo-	rePf' ^aSo l^ko izprehSal £> pristavsklh hI*
DI CRrKrA^ŽiVANnrH0FmLAK0"	vod napravili so telefonsko zvezo med Medvodami ^ fni MtoUTnega"J^a nadzorstva,
TE KAR NA DEBELO.	m Goricam - kjer so vzeli od knezoskohjskega zanesla ge . od vojašh1a 'skoro na vs0 dezeino
Že leta 1910. je kupil deželni odbor v med- posestva en hlev v najem - in napeljali so konc- živino slinovka. Zaradi bolezni, slabe krme, slabih vodski občini posestvo Robež, da ustanovi tamkaj no tudi v pisarno in hleve električno luc. Delali torov in pomanjkanja stelje je žival začela deželno pristavo za vzrejo mladih bikov. Misel so na veliko in na debelo. Se danes nihče ne ve, £	mlj£Q ge sušiti Pričela s0 p0ginjati te-
sama na sebi ni bila slaba, ker bi bito zares po- ali so imeli poštene namene ali ne, ali so delali ^ na {o ^ kraye Zaradi pomanjkljivosti trebno, da bi se pri nas od domače živine jemala brez glave ali pa s preracunjeno hudobijo. Samo 'iskov ni' m0goče dognati, koliko živine je po-najboljša plemenska živinčeta, vzrejala s posebno to se ve, da to, kar so delali m bilo me pnda,	Le na dl i izpovedi 0Seb, ki so bile za-
pazljivostjo in se tako iz njih napravil krepak rod dasi je stalo nešteto stotisocakov. Koristi drugi *lene hlevfh se je doffnai0 da je poginilo leta za izboljšanje domače goveje živine. Na Robežu ni mogel imeti kot oni, ki so bili pri stvari nepo- !]gi7 y priče'tku ieta 1918. približno 7 0 krav je pa deželni odbor upeljal tako gospodarstvo, da sredno udeleženi.	in t e j e t „K o I i k o živine je poginilo
je bito sramotno za celo deželo. Namesto, da bi bil	7AK-AT TF XUAFIXTIV ¥1FP1	prej, se pa nikdar ne bo dognalo " Tako
Robež kmetu v zgled daleč na okrog, se je na zakaj jl nacllmiiv kluki-	piše o tem r e v i z i j s k o poročilo 1 Več živali se je
njem gospodarilo tako, da se je moral zgražati KALNE STRANKE SAM KUPO-	pa radi nevarnosti, da poginejo, prej zaklalo, da
prav vsak posestnik, ki je videl to pristavo. Go-	VAL V ŠVICI KRAVE?	se je tako rešilo vsaj nekaj. Škoda se je razuntega
spodom od SLS. tudi ni bilo prav nič dopovedati	. • ,	• delala tudi na ta način, da je lahko na pristavi
in svetovati. V deželnem zboru in v deželnem od- Na medvodske pristave je imela priti v prvi yse kradlo in da -e tudi krava ali pa tde šlo iz boru je SLS. nastopala glede Robeža enotno in vrsti švicarska zrnna Reklo se je, da je treba M ne da b- ga kdo pogrešil UmeViio je, da edinstveno ter soglasno zagovarjala prav vse ne- zaradi Ljubljane napraviti v Medvodah mlekarno. §e . . takšnem gospodarstvu delala velikanska dostatke, ki so se godili na Robežu. Ker je torej Po vojski naj bi se krave oddalo kmetom na de- denarna škod£1) ki se ravnotako kot crknjene krave manjkalo pravega gospodarja, je bito gospodar- zeli Ta namen m bil dosežen. V resnici je zago- llikdar ne bo dala natančno ugotoviti. Revizija de-jenje na Robežu že v mirnem času zanič. Še veliko netka, zakaj se je vlačilo iz Švice krave in zakaj želnega gospodarstva piavi v svojem poročilu, da težavnejše pa je postalo potem, ko je izbruhnila je bivši načelnik SLS. tako rad hodil v Švico in ^ plačaia vnovčevalnica za pokritje primanjkljaja vojna in je pričeto primanjkovati vsega, kar je pri zakaj je tudi on sam kupoval svicarske deželnih pristav v Medvodah znesek 1,759,315 K, gospodarstvu z živino neobhodno potrebno. V veli- krave Tem manj razumemo, zakaj se je vse to t . ma]o man- kot dva mibjona kron. Ako raz-kansko zagato je prišel Robež, ker je spomladi godilo, ker so svicarske krave kupovali tudi se po- deiimo primanjkljaj na 200 švicarskih glav živine, 1.1916. dokupil deželni odbor — ne da bi stvar tem, ko je bila medvodska pristava ze prenapol- ki . bUa postavljena v medvodske hleve, dobimo prej premislil — za to pristavo — ki je bila kve- njena z zivmo. Za jesen leta 1917. so namreč za vsako živinče okoli x o.O00 K izgube, čjem za 70 glav zadosti velika — še toliko živine, navzlic temu se kupili nove svicarske krave, pri- škoda na medvodski pristavi pa s tem še ni vsa da jo je bilo skupaj s prejšnjo kakih 100 glav. Ker bližno 200.	ugotovljena, kajti kupnina za jeseni 1918. nakup-
pa pristava za toliko živine ni bila pripravljena	inipni hi fvov pa	^i6110 živino še ni plačana in znaša 220
in ker je pričeto primanjkovati paše, je živina vsled	ZIV1NU bU KUl l~l, hllvuv ia	tisoč 524 švicarskih frankov. Ako se ta
nezadostne krme, pričela zaostajati. Pomanjkanje	NISO IMELI!	kupnina do 31. decembra 1921 ne poplača, jo je
je nastalo celo tako veliko, da je večje število Ker za tolikšno število krav, ki bi vse teletile, ni brezpogojno poplačati v kronski valuti po kurzu, živine od lakote pocrkalo. K temu je pri- bdo dovoij hlevov na razpolago (radi bi vedeli, kakor se bo plačal ob tem času. Danes stane švi-pomoglo tudi to, da ni nihče pazil na živino in da kdo |e dobivai pri nakupu krav&provizije, da se je carski frank okoli 20 K, zato dolgujejo danes se je vsled zanikarnosti in malomarnosti gospo- z nakupom tako hitelo in pritiskalo), se je od- medvodske pristave še 220.524 X 20 = 4,410.480 darjev tudi na Robež zanesla slinovka in da je redji0) da se p0stavi na Jarčevem svetu velika kron, torej okoli 4y2 milijona kron. Ako bi za to boleznijo obolela skoro vsa živina.	baraka in priredi kot hlev v katerem naj bi bito bilo treba danes vso švicarsko živino plačati, bi
BIVŠI MIZAR ALI KNJIGOVEZ	prostora za kakih 200 glav živine. Prišel je mesec znašala skupna svota medvodske izgube nad
»KMETIJSKI STROKOVNJAK«	julij, a baraka je bila komaj dograjena v temeljih, šest milijonov kron.
Leta 1916. in 1917., ki so bila za medvodske V tem času pa je že pričela prihajati švicarska Kakor vidimo, se je že samo na medvodskem pristave najbolj kočljiva, je bil tamkaj za oskrb- živina in v teku nekaj dni je bito v Medvodah podjetju v veliki meri uresničil izrek: „Kakor pri-nika bivši deželni poslanec SLS. Fran Bartol, ki novih 163 švicarskih krav. Da se je ta živina vsaj dobljeno, tako izgubljeno".
Kdo se je zadnje dve leti bojeval brezobzirno za to, da bo svoboden naš kmet, na svoji zemlji svoj gospod? (Agrarna re-_	forma) Kdo Vas je obvaroval farovške komande s tem, da je
preprečil žensko volilno pravico v občinah? Kdo je izposloval 20 miljonoy kron, ki se sedaj po proračunu porabljajo za povzdigo kmetijstva v Sloveniji? Kdo je bil prvi, ki se je uprl, ko se Vam je hotelo zvišati davke na zemljišča? Kdo je odpravil rekvizicije žita in živine in upeljal svobodno trgovino, da ste kmeti zopet gospodarji svojih pridelkov? Bili so to demokrati in nikdo drugi! Zato pa kmetje, spustite kroglice v demokratsko skrinjico!
Kmetje!
ni ■ "i ■ | Danes leži usoda Vašega stanu samo v Vaših rokah! Ako Vi hočete, imate lahko v I nrimKll parlamentu tri zastopnike svojega stanu. Demokratje Franchetti, Rebek in Mohonč so
" Vaši najboljši, najsposobnejši možje, ki so edini kandidati med Slovenci, da lahko z uspehom zastopajo Vaš stan. Velika demokratska stranka, raztezajoča se od TrHava do Bitolja, edina more jamčiti, da bo beseda Vaših poslancev kaj zalegla. Ne zamudite prilike, ki se Vam danes nudi, da ne boste tarnali v bodoče. Obrtnik, ki ima pamet v glavi, more voliti le demokrata. Na delo obrtniki! Agitirajte od moža do moža za demokrate, da bo zmaga Vaša!
Dopisi.
Iz Komende. Čas hiti naprej, kmet se budi, se otresa starih okov in hoče biti enkrat prost. Samo pri nas je še nekaj ljudi, ki so tako navdahnjeni in zastrupljeni šusteršičevega duha, da se drže starega kopita. Imamo v Komendi hiralnico, kamor sprejemajo, to se pravi so sprejemali reveže iz obširne komenske župnije. To je bila posebna ustanova nepozabnega Petra Pavla Glavarja, ki je poleg hiše, obširnega posestva in gospodarskega poslopja in velikega zaraščenega gozda štela še več stotisoč premoženja. Ni pa še dolgo, kar smo izvedeli, da so nam zapravili klerikalci hiralnico in vse premoženje ter podpisali 385.000 kron vojnega posojila. Reveže so postavili na cesto, obdržali so pa še usmiljen-ke in nekaj močnejših mož, ki so za tlačarenje našemu mogočnemu župniku in znanemu Mejaču. Kje drugje bi vzeli takim oskrbnikom vse iz rok, a pri nas je vse tiho, ljudstvo molči, župani molče, zato pa oskrbnik župnik tako gospodari, da je moralo priti tako daleč. Pri hiralnici je posestvo in gospodarska poslopja, toda šusteršičeva zalega je gospodarsko poslopje izpremenila za društveni dom. Kako lahko bi redili krave, imeli v hiralnici mleko in druge dohodke. Toda kaj to, da se le klerikalna stranka podpira, pa je dobro. Letos sol dobili za hiralnico 10.000 K podpore, a kdo jo je bil deležen? Reveži menda ne, ker so jih ven postavili. — Župnik pokliče župane, ki podpišejo, za govoriti pa nima nobeden ničesar, tako pravi župnik Bernik. Kakšno gospodarstvo je pri hiralnici se tudi vidi na tem, da je les, ki je bil vreden najmanj 100.000 K prodal za 10.000 K. Ali je potem čudno, da bode kmalu konec vsega tega? Potem bodo pa zdi-hovali bolni hiralci po šupah in mrli od hudega. Župnik je znal izvrstno gospodariti in je napravil sebi in usmiljenkam vse mogoče udobnosti. Napeljal je telefon iz župnišča v hiralnico, da se je z njimi lahko vsak čas razgovarjal. Prestavljal je brez vsega smisla in potrebe štedilnike in delal parketna tla. O, seveda, na račun hiralnice in revežev je lahko tako grofičiti, amapak, če je to prav, pošteno in bogioljubno delo, to je drugo vprašanje. Reveže so krmili s fižolom namesto z govedino, a govedina se je izpremenila v telečje za župnikove ljubljenke. Kako je šlo to, lahko pove mesar. Ljudje božji, pomislite na prihodnjost, kaj bode? Ako ne bo posegla deželna, oziroma državna oblast tukaj vmes in vzela iz rok vse to župniku, potem bomo imeli enkrat velikanske stroške z občinskimi reveži. Poglejte malo po občinah, ki nimajo hiralnic, koliko stanejo in bodo tudi nas veljali občinski reveži. Morebiti bi se dalo še vse rešiti, če bi nam država priskočila na pomoč. Toda, če bodo odločali pri vladi šusteršičjanci, bodo pustili kar naprej kozla v zelniku. Zganite se sedaj, zadnjo uro! Volitve se bližajo pa nas hoče zopet Bernik s svojimi podrepniki potlačiti k tlom, da bi volili ljudi tiste ba-že, ki so nam nakopali z vojsko toliko nesreče. Povsod okrog izjavljajo tisti, ki so se morali po strelskih jarkih valjati in vživati vojaške dobro-
te, da bodo pognali klerikalce — šusteršičijance, ali hočemo Komen-čani drugačni biti? Nismo se bali ne granat, ne šrapnelov, ali naj se bojimo šusteršičijancev, ki so nam poleg hiralnice zapravili še mlekarno in dali ves denar za vojno posojilo, mlekarno pa pustijo sedaj stati in drugi ljudje izkoriščajo nas kmete, ki namesto nas delajo dobičke z mlekom. So h taki možaki za taka mesta? Ti bi bili kvečjem za žitne komisarje Štrcinove vrste, da bi nekatere dame dobile potem nove klavirje itd. Za danes toliko, drugič pa še naprej!
Iz Selc nad Škoijo Loko. Zadnji »Domoljub" se je obregnil tudi v fante v petju. Precej lepo število jih je, ki prihajajo k pevskim vajam v šolo, to pa nasprotnika silno žge in peče. „V svojem »nevtralnem pevskem zboru"', pravi omenjeni list, »združuje socialiste, komuniste, liberalce in samostojne". — To ravno je dokaz, s kako plemenitim namenom izvršuje g. nadučitelj svoje delo. Nikogar ni vprašal: »Kaj si po svojem političnem prepričanju", preden ga je sprejel med pevce. Vsak je potreben izobrazbe in poštene zabave. — Pri vas, gospodje, je to čisto drugače. Kdor ne trobi v vaš rog, temu ni prostora med vami. Pri tem pa ne igra prepričanje nobene vloge. Prepričanje je vašim vrstam popolnoma tuje. Od vas pre-slepljeno ljudstvo pozna le strah. Kar je malo brihtnejših, so pa koritarji. Zato je naravnost smešno, če vi govorite o prodanih dušah. Sami najbolje veste, da ni nikjer toliko prodanih duš kot pri vas. — Če misli pisec teh vrstic, da črpa naš nadučitelj navdušenje iz „malc", ga sodi najbrže po sebi. Dobro vemo, komu izmed obeh jo literček bolj znana posoda. Po dolini se govori, da nihče ni pri Coou toliko »male" po-vžil, kot fajmoštri in kaplani. Sedaj se pa zaganjate v njega. Zakaj ? Zate' ker veste, da vas je spoznal in_ vam na podlagi tega spoznanja obrnil hrbet! — Danes le toliko »Domolju-
nost svetemu opravilu in vzbujajo med preprostim ljudstvom deloma nevoljo, deloma posmehovanje. Po prvih apostolih se je cerkveno življenje započelo, je »šla vera gor", po novodobnih »apostolih", med katere spadata Gnidovec in Hafner, gre pa vera »dol".
bu" v odgovor. Če ne bo miru, če se bo celo na shodih »Marijine družbe" huj skalo zoper naš pevski zbor, pridemo z računi na dan, ki vam bodo še manj všeč kot ta odgovor.
Iz Trebnja nam pišejo: da upo-trebljuje ondoini župnijski urad na svojih uradnih pismih še vedno reklamne znamke s podobo bivšega cesarja Karla v poljski uniformi. In potem ima duhovska stranka drznost še pisati v »Slovencu" in »Domoljubu" članke z napisom: »Grobokopi našega narodnega uj edini en j a" in podobne, če j'm kako volišče ni) po godu, ker je preveč daleč stran določeno od župnišča !
Iz Dobrniča. Mož, ki hodi točno vedno k cerkvenim opravilom ob nedeljah in praznikih, se ustavi po opravku tu pri nas. V pogovoru omeni, da se je udeležil v nedeljo prej maše in pridige v Žužemberku. Dekan Gnidovec pa je imel v resi-niei političen shod. Izjavil je, da pri takih razmerah ni mogoče cerkve več povečati, ker to je politična shodni-ca in ne svetišče Gospodovo. Pri nas pa ni dosti bolje, ker imamo za kaplana Gnidovčevega učenca Hafnerja. Pridige so take, da jemljejo res-
Politični pregled.
Čim bolj se približujejo volitve, tem bolj postajajo
klerikalci nervozni,
ker eno postaja vsak dan bolj jasno tudi njim: da bodo na Slovenskem zelo nazadovali in da bodo skupaj s svojimi zavezniki v konstituanti
v	manjšini in potem niti z njihovo samovlado na Slovenskem ne bo nič. Zato gre sedaj klerikalcem samo še za to, da bi dobili čim več kot mogoče mandatov, da bi se mogli v Beogradu sklicevati na to, da imajo na Slovenskem večino ljudstva za seboj. Ker se pa klerikalcem navzlic njihovi naravnost brezvestno lažnji-
vi	agitaciji vendar ne bo posrečilo, bo 28. november za njih — črn dan.
Navzlic ostri volilni borbi, ki se vrši v vsej državi, posveča vsa jugoslovanska javnost veliko pozornost
pogodbi z Italijo
in vedno bolj se utrjuje mnenje, da je naš položaj danes tak, da nismo bili v stanu doseči boljših pogojev, kot smo jih dosegli. Nasproti Franciji in Angliji je imela Italija popolnoma proste roke, Amerika se pa v evropske zadeve noče več vmešavati in tako bi Italija uveljavila londonski pakt, ako bi mi odklonili sprejetje njihovih predlogov. Ampak razmere se bodo spremenile, Jugoslavija .se bo okrepila in takrat bomo drugače govorili z Italijo. Tudi Srbija je leta 1908 bila primorana izjaviti, da se odreka Bosni in Hercegovini, danes pa Avstro-Ogrske, ki je Srbiji to izjavo narekovala, ni več. Radi podpisa pogodbe se torej naših zastopnikov več ne more obsoditi, ker oni pač drugače niso mogli storiti, pač pa bi ministrski predsednik dr. Vesnič mogel biti veliko zmernejši v svojih poklonih pred italijanskim kraljem in italijanskim narodom, ker je krivica, ki se nam je zgodila, prevelika.
Iz Krima v južni Rusiji prihajajo poročila
o popolnem porazu generala Wrangla,
ki je bil s svojo dobrovoljsko armado od boljševikov odločilno premagan in je moral zbežati v Carigrad. S tem so boljševiki zagospodovali tudi v južni Rusiji, ali to nikakor ne pomeni, da je njihov položaj utrjen. Ta njihova zmaga samo potrjuje resničnost besed nekdanjega predsednika začasne ruske revolucijonarne vlade Kerenskega, ki je pred nedavnim izjavil v Pragi, da boljševikov ne bodo štrli generali, ki služijo tujim koristim, pač pa jih bo prej ali slej odstranil ruski narod, v prvi vrsti ruski kmet, ki je nasprotnik boljševizma, ravnotako pa tudi starega carističnega režima, ki so ga predstavljali Kolčak, Judenič, Wrangel in drugi bivši carski gene-
rali in zato se ruski kmet iudi tem generalom ni hotel pridružiti.
Madžari vendar prihajajo polagoma k spoznanju in so ie dni
ratificirali trianonsko mirovno pogodbo,
ker so sprevideli, da jim upiranje nič ne pomaga, pač pa njih same ovira v ureditvi države. V madžarskem parlamentu se celo pojavljajo politične skupine, ki so nasprotne vsaki avanturistični politiki in hočejo živeti s sosedi, v prvi vrsti z našo državo, češkoslovaško republiko in Romunijo, v dobrih sosedskih odno-šajih. Ako ta struja pride na površje, bo to v prvi vrsti korist za Madžarsko samo, ki se bo potem mogla v svojih novih, četudi zoženih mejah gospodarsko razvijati in napredovati, ker na kako povečanje Madžarske takointako ni misliti.
Naravnost senzacionalne vesti prihajajo
o grških volitvah,
ki so se vršile predvčerajšnjem. Tam je šlo za to, ali zmaga Venizelos, mož izrednih sposobnosti, ki je s pametno politiko ustvaril iz male Grčije veliko državo in udejstvil skoraj vse narodne težnje Grkov, ali pa pristaši bivšega kralja Konstantina, ki ga je odstranil s prestola ravno Venizelos, ki ni hotel, da bi se Grčija v svetovni vojni pridružila Nemčiji in Avstriji. Takrat je prevzel kraljevsko krono mlajši sin kralja Konstantina Aleksander, ki je sedaj umrl. Odstavljeni kralj Konstantin živi s soprogo (sestro bivšega nemškega cesarja Viljema) in z bivš. prestolonaslednikom v Švici in se sedaj skoraj gotovo povrne na prestol, ker — Venizelos je bil pri volitvah premagan, pristaši odstavljenega kralja Konstantina so zmagali z veliko večino. Zato je Venizelosova vlada že podala ostavko in kdo ve, kako se bodo stvari na Grškem naprej razvijale. Vsekakor, grški narod se je pokazal nehvaležnega nasproti enemu najboljših, najbolj zaslužnih svojih sinov, nasproti prvemu in najsposobnejšemu svojemu državniku. Jugoslovani posebno obžalujemo Ve-nizelosov poraz, ker ta veliki grški državnik je bil vedno tudi velik in iskren prijatelj našega naroda in naše države.
Novosti.
b. Vodiški čudeži. Klerikalci so začeli v «Domoljubu» vlačiti na dan svoje predvojne zasluge. Da pokličemo tudi mi v spomin tiste čase, priobčujemo v zabavnem delu na«e-ga lista pesem o «Vodiški Johanci», ki je svoj čas vzbudila toliko pozornosti in presrčnega veselja. Priobčujemo to pesem tudi zato, ker se v njej na prav oster način žigosa izkoriščanje ljudske neumnosti po klerikalnih špekulantih. «Vodiška Jo-hanca« igra v zgodovini slovenskih klerikalcev tako odlično vlogo, da bi bilo škoda pozabiti na to klerikalno svetnico. Ko bodo farovški agitatorji govorili o veri, potisnite jim pod nos tudi «Vodiško Johanco», ki je najboljši dokaz za to, da je vera za klerikalca v prvi vrsti vprašanje kšefta.
*	Francija vojvodi Mišiču. O priliki dvojnega francoskega praznika: dve-letnice premirja in petdesetnice tretje francoske republike, je francoski poslanik v Beogradu viconte de Fontenay v spremstvu francoskih častnikov, ki se nahajajo v Beograd f, obiskal v sanatoriju Vračar vojvodo Mišica, ki se tamkaj zdravi. Viconte de Fontenay je vojvodi izjavil, da je cilj obiska, „da vojvodi sporoče, kako se Francija zanima za stanje slavnega bolnika in da se ona, slaveč dveletnico zmage bolj kakor kedaj spominja s slavo ovenčanega voditelja srbske vojske, ki se je borila in trpela ramo ob rami s Francijo."
*	Vojaški glasnik. Ministrstvo vojne in mornarice bo še tekom tega meseca začelo izdajati „Vojnički glasnik", list, ki bo namenjen vojakom in bo imel vzgojno-nacijonalni značaj. Urejeval ga bo poseben odbor pod predsedstvom generalštabnega polkovnika Petra Markoviča. Izhajal bo dvakrat na mesec. Sodelovali bodo častniki, podčastniki in vojaki ' ^ in mornarice.
*	Naš kovan drobiž. Prva pošiljka našega novega kovanega drobiža, ki se izdeluje v avstrijski državni kovnici na Dunaju, je dospela v Beograd. Do konca tekočega meseca dospejo še večje količine, ki pridejo takoj v promet. Novi drobiž je izdelan iz posebne kovinske zmesi, ki se imenuje „gama". Vsega skupaj je naročeno 30 milijonov dinarjev nominalnih, in sicer: 12 milijonov po 25 par, 10 milijonov po 10 par in 8 milijonov po 5 par. Napis na novcih je v cirilici in latinci. Odgovaijajoča kronska vrednost ni označena.
*	Pri Podsredi so pričeli pred par tedni kopati črn premog, ki je jako lep in baje boljši kakor rajhenburški. Dosedaj je zaposlenih v rudniku 60 delavcev, večinoma domačinov.
*	Imenovanja. Finančni svetnik Evald Hovanski je imenovan za načelnika državnega stanovanjskega urada v Ljubljani v 6. činovnem razredu, višji gozdarski komisar inž. Kari Tavčar v Ljubljani pa za gozdarskega svetnika. Ivan S e 1 a n in Franc Mejač sta imenovana za asistenta pri statističnem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani.
*	Za ravnatelja državne trgovske akademije v Ljubljani je imenovan bivši profesor na mornariški akademiji na Reki dr. Ludevit B e m.
*	V Slovenski Bistrici so te dni aretirali zaradi krvoskrunstva občinskega tajnika, znanega nemškutarja Puschniga.
*	Ubogi Triglav! Italijani nameravajo na častitljivem Triglavskem pogorju postaviti velik Spomenik svojemu kralju-pritlikavcu. To idejo je sprožil minister za osvobojene kraje Salata in Italijani so jo sprejeli z njim lastnim teatraličnim entu-zijazmom.
*	Analfabeti ne morejo potovati v Ameriko. Zastopstva Zedinjenih držav načelno odrekajo vsak vizum na potnih listih, ki so izstavljeni za analfabete. V Trstu so se pred vkrcanjem dogodili slučaji, da je ameriški zastopnik take potnike odločno odklonil ter jim zabranil potovanje.
sv Sokolski zlet v Osjeku. Za prihodnje leto na Vidov in Petrov dan pripravlja se v Osjeku pokrajinski sokolski zlet. Obligatno bo sodelovalo sedem žup, ostale pa neobligatno. garderobo.
*	Nenavadne tatvine. V Ljubljani in ljubljanski okolici so se pojavili tatovj-specialisti, ki so se vrgli edi-nole na usnje pri kočijah in vozičkih. Policijska in orožniška poročila javljajo, da ti tatovi režejo s kmetskih vozičkov usnje. Ta posel jim' je zelo olajšan, ker so vozički in kočije običajno shranjeni v nezaklenjenih gospodarskih prostorih. Zadnjo noč so n. pr. tatovi trem posestnikom v Črni vasi porezali usnje.
*	Pomladno vreme v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je zadnje dni nastopilo pravo pomladansko vreme v Dalmaciji, solnce pripeka in na nekaterih krajih se že kopljejo v morju.
*	Podporno društvo za revne dijake državne realke v Mariboru ima svoj redni občni zbor v sredo ob 17. uri v posvetovalnici državne realke.
*	Velik vlom v Žalcu. Ponoči dne 12. t. m. so neznani tatovi izvršili drzen vlom v Vizovškovo manufak-turno trgovino v Žalcu na Štajerskem. Tatovi so odnesli velike množine manufakturnega blaga, zlasti 35 kosov finega angleškega sukna zelenkaste barve, 5 kosov volnenega zimskega sukna, 6 kosov črnega modernega blaga. Pri tem delu so se krepčali s konjakom, katerega so tudi odnesli 4 steklenice ter okoli 400 kron papirnatega drobiža. Celokupna škoda znaša 182.000 kron. Orožniki zasledujejo vlomilce, toda doslej brez uspeha.
*	Trgovska akademija v Ljubljani. Od mnogo strani nam prihajajo vprašanja, kaj je s trgovsko akademijo. Informirali smo se in dobili obvestilo, da se vrše vse predpriprave za otvoritev. Čim bodo največje težkoče (glede prostora) premagane, bo akademija pričela s poukom. Upati je, da se to zgodi v kratkem.
= Nabava živeža za vojno ministrstvo. Dne 10. decembra 1920. ob devetih se vrši v ekonomskem oddelku ministrstva za vojno in mornarico prva pismena ponudbena dražba za nabavo teh-le predmetov: 1 milijon kilogramov navadnega riža, 70 tisoč kilogramov navadne kave v zrnu, 500.000 kg navadnega sočivja in 20.000 kg navadnega čaja. Ponudbe na te količine se sprejemajo samo od 20.000 kg dalje, tako da se tudi manjši kapitalisti lahko udeleže te nabave.
= Trošarina na vino in mošt. »Uradni list« objavlja v št. 132. pre-uredbo pravilnika za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino z dne 7. septembra 1920. Z dnem 1. decembra t. 1. se razširi veljavnost tega pravilnika tudi na ozemlje politične občine ljubljanske, ki je do tega dne za užitnino zaprto.
= Državne vzorne kmetije. Uradni list deželne vlade za Slovenijo z
dne 17. t. m. objavlja uredbo o organizaciji in ureditvi državnih vzornih kmetij. Kakor posnamemo tej uredbi, je na vzornih kmetijah poleg vzdrževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja doslej že preizkušenih in uspelih kmetijskih kultur uvesti tudi nove: kulturo riža, maka, hmelja, bombaža itd. Razven tega je ustvariti možnost za pridelovanje semenja. Kulture na posameznih kmetijah se bodo izvajale po specijalnem načrtu, ki ga za vsako kmetijo izdela ministrstvo za kmetijstvo in vode.
= Cene kože in usnja. Iž Zagreba nam poročajo: Komaj opazljivo a tim sigurnejše padajo nenaravno zvišane cene ne samo pri nas, ampak tudi na svetovnih tržiščih. Vzrok je iskati v pomanjkanju premoga, v naraščajočih plačah, a ne nazadnje tudi v oslablje-in kupni moči konsumentov. Tako je cena 45 K za kilogram ne samo nominalna, ker bodo mnogi radi prodajali tudi izpod te cene. Glede izdelane kože trpi domača trgovina pod močnim uvozom italijanskih podplatov, ki se kupujejo po 23 lir kilogram, kar odgovarja 115 našim kronam, s stroški carine in prevoza 135 kron, dočim zahtevajo naši usnjarji 160 do 170 kron. Gotovo je, da se te cene ne bodo mogle vzdržati, če se bo italijanski uvoz vršil še nadalje pod enakimi pogoji. Pri gornjem usnju se vnanja konkurenca ne čuti tako ter najde domača produkcija trajno dobro prodajo ob nekoliko zvišanih cenah. Kravje usnje notira 260 do 280 K za kilogram, telečje 300 do 320 K, a telečji boks 65 do 70 K kvadrat. Kože divjačine v ceni znatno popuščajo. Kakor v zapadnih evropskih državah leže tudi v Ameriki znatne zaloge. Najmanj je zanimanja za kune.
= Zvišanje delniške glavnice. Minister za trgovino in industrijo je Združenim papirnicam Vevče, Gori-čane in Medvode d. d. v Ljubljani dovolil zvišati delniško glasnico od 20 milijonov na 40 milijonov kron.
28. novembra bomo volili demokrata dr. Žerjava, ker se ga klerikalci najbolj bojo t
Listek.
ff !■ VI ■ v 1 v ■
Vodiski cndezi.
Prvi čudež.
i.
Lepa vas je vas Vodice. Tamkaj pasel je ovčice, en pobožen župnik star cele fare gospodar.
Enkrat se pri njem zglasila je ena dekla „Bogomila" — župnik jo je v službo vzel, ker v devištvo je verjel.
Kar naenkrat, kaj zasliši! Da godi se čudež v hiši — da Johanca krvavi, kakor da na kri' visi.
T P*
Iz rok, iz nog iz prsne rane, zdaj pa zdaj ji kaplja kane, župnik gleda in strmi, „Božji čudež se godi..."
Župnik pravi: „To ni dekla, ki se je sem k nam zatekla, to svetnica je zares, k nam poslana iz nebes.
So jo v posfljo položili in pobožno so moliti, obož'vali čudež ta, ki ga nihče ne pozna.
Vsak popoldan po obedu bilo je na dnevnem redu, da Johanca krvavi — župnik gleda in strmi...
Potlej pravi in ukaže: „Ta prikazen se ne laže: najsvetejša vseh svetnic je Johanca iz Vodic..."
Nedeljska pridiga.
II.
En glas gre v deželi celi: „zdaj svetnico bomo imeli, smilil se je večni Bog, zdaj bo konec vseh nadlog."
Po vaseh in po vasicah sliši se, da tam v Vodicah, čudne se stvari gode, svete rane krvave.
In vse babe klepetajo, vse device šepetajo: „Bog je storil čudež ta, da brezverca zrešeta."
A v nedeljo po deželi, župniki so prid'ge imeli, vsepovsod gre en sam glas, sam Bog stopil je med nas.
Župnik Janez je govoril: „Bog je velik čudež storil, kar v Vodicah se godi, to še nikdar bilo ni.
Tu gode stvari se take, ki ostraš'jo učenjake, da nevedneži strme, nihče sveta si ne ve.
Pa brezverski časopisi, in različni njih dopisi, trdovratno zdaj taje, da se čudeži gode.
Liberalci, socialisti in njihovi grdi listi, same čenče klatijo, božje stvari blatijo.
Toda kar „Slovenec" piše, to svet Peter več ne zbriše, on priznava, da je res prišel čudež iz nebes.
Kar godi se zdaj v Vodicah, to v pomoč je dušam v vicah, kdar za maše plača kaj — lahko pride v sveti raj!
O kristjani, božja pota, prava božja so dobrota. Tam Bog milosti deli, onim, kdor pokoro stri.
Kje pa čudeži so taki, taki ali vsaj enaki, kot v Vodicah se gode? To nevernik ne pove!
Tam Johanca ima rane, iz njih za kapljo kaplja kane, to spominja te, kristjan, na petero božjih ran!
Ta kri vse bolezni zdravi, to je božji čudež pravi, z njo dobimo sveti raj v večne čase vekomaj.
In zdaj veš, o čreda moja, kaj je prva dolžnost tvoja, da veruješ, da je res prišel čudež iz nebes.
To je župnik Janez pravil, zraven je še to pristavil, da naj vsak v Vodice gre, kjer se čudeži gode.
Zvesto vsi so poslušali, Bogu hvalo so dajali, rekli so: „Če je tako, pa v Vodice pojdemo!"
Dalje prihodnjič.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Podružnice v Splitu, Trstu, Celovcu, Sarsjesa, Gorici, Seila, Maribora in Kororijab; bančna e^spszltspa b Ptuju.
Stritarjeva ulica ite«. 2.
K 50,000.000*—
Tefaten St. 2S1.
Sprelama
vloge na knilllce In tekoii raSun
prati ugonftnsmu obrastovanju.
Kopala ln prodaja vse vrsta vrednostni!] papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstna kredit«. = Brzojavni naslov i ,,Banka".