Mladi pohodniki v Dolomitih
Iz preteklosti raste prihodnost
Prvi mrak 16. septembra na Topolu — Katarini. Za visokimi hribi v daljavi še rož-nato nebo, obrisi pohodne kolone na beli makadamski cesti poslajajo mehki, malce nejasni... Zastave, pesem ... Oprtana, utrujena četica posede in predsednik kra-jevne skupnosti Topol — Katarina Zdravko Vidrih jo toplo pozdravi.       ¦¦_   .¦„¦'.-  „.
• 2e v temi mladinei prisluhnejo pripo-vedi o upornih Dolomitih, postojankah so-vražnika in njihovih hlapcih, o bataljonih slovenskih brigad, ki so se bojevali na tem oz.emlju, razpredenih kurirskih poteh in ku-rirjih ... Brljive žareče .piičice cigaret, redki plamenčki vžigalic, srebanje toplega ča-ja...
•  Mladinska pohodna enota OO ZSM Zg.  Siška   Darko   Marušič-Blaž je  pazlji-vo prisluhnila. V nogah imajo udeleženci 9 ur hoje po partizanskiih poteh. V sestavu pohodne enote je takrat tudi znani nekda-nji  borec   Franc   Fojkar-Janko   Jeloviški. Vihrava   mladost   s   prelzkušeno   modro-stjo .. .
•  Janko Lah, vodja pohodne enote, se je nekaj kasneje na osvetljenem dvorišču znane gostilne Dobnikar zamislil:
•  »Prav   je,    da   ohranjamo    tradicije NOB. Mladi ljudje premalo poznamo nam že nekoliko odmaknjeno preteklost. Ob do-ločenih telesnih naporih in vodstvu nekda-njih boircev spoznavamo partizanske kraje, dogodke in poti. Tofcrat smo na pohodu ure-dili tudi grob treh padlih partizanov in kraj vidno označili z napisno tablo. Namen po-hoda je tudi preučevanje vojaških veščin, npr.: orientacije na karti in zemljišču . . .«
•  Franc Fojkar-Janko Jeloviški je do-dal:
•  »2e pred dvajsetimi leti smo si borci nekdanje IV. brigade VDV zastavili nalogo ustanoviti pionirske odrede, poimenovane
po kurirskih postojankah. Zdaj je v Slove-niji že sedem pionirskih odredov.
•  Menim, da še premalo obujamo tradi-cije NOB. Pozdraviti moramo zamisel takih pohodov. Ta enota je danes spoznala teren in prav tukaj na kraju samem zvedela, kaj vse se je pravzaprav v Dolomitih dogajalo. Hcdili smo v partizanski koloni in spoznali tudi pohodni red take kolone . . .«
•  Edino udeleženko pohoda mlado Lidi-jo Knez smo vprašali, kako je premagovala pohodne težave:
•  »Naporno? Niti ne ... Zelo dobro smo se počutili. Spoznali smo se med seboj, mar-sikaj sem prvič videla in slišala. Spočetka
mi ni bil čisto jasen namen te poti... Spo-znala sem kraje in nove prijatelje ...«
•  Povedali so, da bodo prespali v vaški šoli in zjutraj   nadaljevali  prijateljska  in športna srečanja z mladino Topola. Kakšne načrte imajo?
•  »V to pohodno enoto bomo po mož-nosti  vključevali že  pionirje   posameznib. šol. Naslednji pohod bomo skušali organi-zirati v oktobru. To je pravzaprav najbolj-ša šola v naravi«, je dodal Janko Lah.
•  Tega večera in naslednjega   dne   so pohodniki   izdali   svoj   bilten,   se   dodobra spoznali med seboj  in se prijetno nasme-jali. Dva dneva je bilo prisotno vedro raz-položenje in spoznanje, da se lahko od pre-teklosti veliko naučijo.
•  Naša preteklost je namreč jamstvo za našo bodočnost.. .
Bogomir Šefic