Leto UCVL, št. IS Ljubljana, torek SL Jamarja 19)3 Cena Din L— SLOVENSKI ija ml dan popoldne, UTMmft oedeije in prasnite. — M do 90 peut aDto 2.—, do 100 vrmt Dte 2-50. od 100 do SOO vrst a Din 8.—, tnserati petit vrsta Dto 4.—. Popust so dogovoru, mserstni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din U.—, sa mosemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, KnaflJevB atios it. 6 Telefon ftt. 8122, 3123, 3194, 3125 In 1136 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon §t. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 51. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351 Prevrat v Nemčiji Imenovanje Hitlerja za državnega kancelarja smatrajo splošno za prikrit državni udar in za obnovo stare utilitaristične Nemčije, prežete revanžnega duha Berlin, H januarja AA. Predsednik republike Hindenburg je imenoval Adolfa Hitlerja, za državnega kancelarja.. Nova nemška vlada je sestavljena ta-ho le; državni kancelar: Hitler, državni podkancelar in pruski komisar: P a p e n , notranje zadeve: Friek, gospodarstvo, prebrana in kmetijstvo: Hogenberg, finance: Schwerin - Crossigk, 'delo: Se ld te. zunanje zadeve; Nenrath, vojska: general Blomberg, pošta in promet: Kls-Eiihenach, minister brez portfelja (za civilno letalstvo m dela v praski vladi): G oe -ring. skrb za brezposelne: Gereeke. Hitlerjeva vlada ima preur^ke fronte, ker so v njej Hutier, Hugenberg: in Seldrte. Lmemo-vanoe voditelja nemških na ci on aktih socialistov HitSer-ja za državnega kancelarja pomeni seveda zarrj zeio velik uspeh; to imenovanje daje prav njegovi taktika, ko ni hotel stopiti v nobeno vlado, ki ji ne bi sam predsedoval. V poslednjem trenutku se je moral Hitler pod pritiskom nacionalističnih krogov m predsednika republike Hindenburg a samega odreči državnemu komisa-riiatu za Prusso. Toda njegov vpliv v tej največji nemški deželi je zagotovljen, ker je imenovan za začasnega pTuskega notranjega ministra Hitlerjev alter ego Gori Trg. Tud4 Pape-n, pravi in&pirator nove vJade. ie dožrvefl vehlko osebno zmago. Že od takrat, ko se je v Kdlmi sestal s Hitlerjem, ie Pape«, ki je najintimnejši zaupnik predsedriifca vlade Hindenburga, koncentriral vse svoje prizadevanje v to, da vrže Scrrlcicherja in omogoči ustanovitev harztmrSke vlade s Hidenern kot državnim kancelarjem. Nova v*lada se mora smatrati kot predsedniška vlada. Ta trenutek še nima zadostne zaslombe v državnem zboru, vendar se smatra že za gotovo dejstvo, da jo bo podpiral katoliški centrum, s čimer je Hitlerjevi v*adi zasiguraua večina. Hitler je postal preko noči miroljuben Berttn, 31. januarja. AA. WoHov tirad poroča: Hitlerjeva vlada smatra sebe za vlado nacionalne končentraetje, kfi želi sodelovati s parlamentom. Mnogo po vda rja-jo izjave, ki sta jih dala novi notranji minister Frick in novi vodaa tiskovnega urada Fiflik na sestarrfcu z inozemskimi novinarji im ^astop«nnki nemškega časopisa. Po teh rzjavah je nova nemška vlada sldenila za vsako ceno spoš+ovati ustavo. Zato demantira že vnaprej vse vesti o kakšnih ustavnih ia^remetribah. Zastopnika vlade sta dalje JziavUa, da želi nova vlada stvarno sodelovati s parlamentom in da bo omogočHa najširšo tiskovno svobodo Na kraju le nova vlada že sklenila, da ne pod vzame nobenih izrednih ukrepov proti raznim političrtim strankam, zlasti ne proti komtmistom. Vlada želi sodelovanje z vserm narodi. Prav tako vlada ne želi izkoristiti oblasti za kakoršnekoli eksperimente. slasti ne na finančnem področju. V Parizu niso presenečeni Pariz. 31. januarja. Imenovanje Hitlerja za državnega kancelana v Parizu ni presenetilo. Listi objavljajo poročila iz Berlina brez večjih komentarjev in smatrajo za samo po sebi umevno, da se je morala Hitlerju naposled dati prilika, da tudi na vladi pokaže svoje znanje ^ svojo sposobnost. Jasno pa je, da bo kneto imenovanje Hiti e rja velike posledice. Že pri včerajšnjih pogajanjih, ki jih je vodil Daladier s socialisti, se je pokazalo, da presojajo fracicosiki politični krogi položaj po imenovanju Hitlerja docela drugače, kakor pa so ga poprej. Daladier je pri svojih včerajšnjih pogajanjih opozarjal socialiste na to, da bo morala imančna komisija zbornice nemudoma revidirati svoje stališče in opustiti svojo zahtevo po znižanju kreditov za narodno obrambo Spremembe v Nemčiji silijo Francijo, da je še bolj na oprezu, kakor je bila dosedaj. Tudi v Londonu se ne razburjajo London, 31. januarja. Angleški trsk posveča razvoju dogodkov v Nemčiji največjo pozornost. »Hitler na stolu Bismar-ka«, »-Hitfer končno v sediu« in pod sUč- nrrni naslovi objavHaio obširna DoroČila iz Berlina. »Daily Telegraph« piše, da ni treba misliti, da predstavlja HitSer kot nemškj državni kancelar kako mednarodno nevarnost Še lažje, kakor z drugimi, se bo lahko obračunalo z ndim. če bo prestopi! meje dopustnosti. Dejstvo, da je ostal v vladi Nenrath kot zunanji minister, daje garancijo, da Nemčija ne bo vodila agresivne znmanje politike. »Times mislijo, da gre pri vsej stvari za poskus združiti velike izkušnje konzervativnih nemških naciona-lce-v s številčno močjo in navdušenjem narodno socialističnih mas. Liberalni *News Cronide« misli, da je imenovanje riitierja za državnega kancelarja dobro m potrebno, ker bo moral Hitler sedaj po-Kazati, da zna kan več, kakor pa prejšnje vlade, katerm je neprestano delal ovire. V Ameriki so rezervirani New York, 31. januarja. Popoldanski listi objavljajo imenovanje Hitlerja za nemškega državnega kancelarja kot največjo politično senzacijo. Zaenkrat tega dogodka še ne komentirajo, poudarjajo le, da se bo že v bližnji bodočnosti videlo, ali pomeni prihod Hitlerja na oblast konec demokratične Nemčije in obnovo pruskega militarizma. Temu primerno bo Amerika uravnala svoje stališče do Nemčije. Pozornost v Pragi Praga, 31. januarja. Imenovanje Hirler-ja je izzvalo v Pragi največjo pozornost. Vsi listi se obširno bavi j o z dogodki v Berlinu in opozarjajo na to, da je treba tudi na Češkoslovaškem okrepiti nacionalizem, da se bo mogel upreti prevelikim željam in zahtevam nemškega nacionalizma. Odmev v Beogradu Beograd, 31. januarja. Vsi beograjski Usti se obširno bavi jo z dogodki v Nemčiji in v uvodnih člankih komentirajo imenovanje Hitlerja za nemškega državnega kancelarja. • Vreme« objavlja obširno poročilo svojega posebnega dopisnika, ki povdaria, da je izzvalo imenovanje Hitlerja zlasti v delavskih krogih silno ogorčenje. Deistvo pa. da je Hitler prisegel na weimarSko ustavo in takoj po prevzemu oblasti podal izjavo, da hoče spoštovati ustavne določbe ter da ne misli delati nobenih eksperimentov, smatra za dokaz, da se bo Hitler na odgovornem mestu čuva! izvršiti grožnje, ki jih ie dajal kot vodja opozicije. >Pravda« objavlja uvodnik, v katerem se bavi z imenovanjem Hitlerja za državnega kancelarja in piše med drugim: Hitler je naposled posta! kancelar Nemčije To pomen, da ie zopet prišla na površje in na krmilo stara nacionalistična Mnperi-jalistična, z revanžnim duhom prežeta Nemčija m da je pokopana nova demokratska Nemčija, ki je nastala leta 1918 na razvalinah Viljemovega carstva. Za nas ni važno, da je Hitler prišel na čelo vlade. Nemčija je bila že pod generalom Schleicherjem to, kar je sedaj, to je anti-pactfistična, maščevalna. To je glavno. Ali je Nemčija v ustavni krizi ali ne, je postranskega pomena za staro Nemčijo, ki se z vso silo oborožuje in grozi Evropi z novim katastrofalnim napadom. Hindenburg je znal mojstrsko pripraviti prfhod Hitlerja na oblast, onega Hitlerja, ki zahteva razve'.ja v ljenje mirovnih pogodb, ukinitev vseh reparacijskih obveznosti in revizijo meja na vzhodu in zapadu. Hindenburg je že enkrat dal mandat za sestavo vlade Hitlerju, vendar pa mu takrat ni dopustil, da bi sestavil vlado, marveč je z veščim manevrom izzval nekako UiStavno borbo. V trenotl$u pa, ko je Francija brez vlade in ko se vrše tam hude notranj-e politične borbe, ie maršal Hindenburg za-povedal generalu Sehleicherju, da poda ostavko m napravi mesto ttitler-ju. Evropa pozna program Hitlerjeve vojske, pozna program stare Nemčije m ta Evropa, ki je korak za korakom dopuščala Nemčiji, da ruši pogodibene obveznosti, lahko pričakuje od Nemčije nova presenečenj a, ki bodo do konca porušila mir na našem kofliin&rrtu. Državni zbor se bo sestal po želji vlade Berlin, 31. januarja Včeraj popol»ing se je pod predsedstvom državnozborskeca predsednika Goringa seeial seniorski zbor državnega zbora. Termin za prihodnji sestanek državnega zbora bo določen sporazumno z vlado in bo odvisen od tega, kedaj bo hotela vlada podati svojo izjavo pred državnim zborom. Komunistična državno-zboreka frakcija je stavila predlog, naj dT-žavni zbor odreče Hitler - Papenovi vladi zaupanje. Viljem se že priprav lja na povratek London, 31. januarja. V zvezi z imenovanjem Hitlerja za državnega kancelarja poročajo tukajšnji tisti iz Door-na, da je zavladalo v okolici bivšega cesarja Viljema veliko zadovoljstvo, da je v Nemčiji prišel naposled na krmilo mož, ki se ga lahko smatra za izrazitega monarhista. V Doornn se že vrše priprave za povratek Viljema v Nemčijo. Zatrjuje se, da bo eden izmed prvih ukrepov nove vlade ukinitev zakona, ki zabranjuje Viljemu bivanje v Nemčiji. Z vso gotovostjo računajo v Doornn tndi s tem, da bo Hindenburg v najkrajšem času odstopil kot predsednik republike in napravil mesto prestolonasledniku Ruprechtu, dokler ne bo obnovljena monarhija in vrnjen prestol Viljemu. Zakoniti krali Bavarske Pariz. 31. januarja. AA. Po poročilu iz Monakovega t-o tamkaj bivši ofeirji proslavili 74.-letnieo rojstva bivšega nemškima cesarja Viljema. Bavarski princ Ruprebt je imel pri tej priliki velik govor, v katerem je poveličeval vrline bivšega nemškega cesarja. Cesar Viljem, je nadaljeval princ Rupreht, je se danes predstavnik in varuh nemškega edinstva in miru. Mi še danes trpimo, toda največje trpljenje prenaša cesar Viljem, ki mu celo odrekajo pravico bivanja v lastni državi- Neki prisotni general je na kraju vzklikal princu Ruprehtu kot zakonitemu kralju Bavarske- Po berlinskih ulicah teče kri Berlin, 31. januarja. Ulične demonstracije so trajale vse do zgodnjih jutranjih ur. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov. Komunisti so napadli narodno socalistične povorke in streljali nanje s streh in raz okna. Policija, ki je spremljala povorke, je bila prešibka, da bi jih zaščitila. Morali so pozvati na pomoč tudi vojaštvo, tako da se je proti jutru v predmestjih vršila pravcata poulična bitka. Po uradnem poročilu sta bila pri spopadih ubita dva policaja, dva komunista pa smrtno nevarno ranjena. Narodno socialistični nayadnlni oddelki so proti jutru skupno m policijo obkolili vse hiše, iz katerih se je streljalo ter izvršili hišne preiskave. Več sto komunistov je bilo aretiranih. V socialno demokratskih krogih je izzvalo največje ogorčenje dejstvo, da so vse te preiskave vršili prav za prav narodnosocialistični napadalni oddelki, tako da se lahko smatra, da so prav za prav oni prevzeli vso policijsko oblast. Demonstracije v Berlina Berlin, 31, januarja, r. Snofi s« lule po Berlinu velikanske demonstracij«. Narodni socialisti so v vseh delih mesta organizirali povorke in prirejali ovacije novemu kanrelarju. Pa nlieah so peli himno >Deutschland, Dentschland iiber alle-;< »n slišati je bilo hujskajoče vzklike proti Franciji, Poljski in mirovnim pogo4Iv»m. Radiopostaia je prenašala ix raznih delov mesta te demonstracije ter jih s svoje strani sprejemala * komentarji, iz katerili zveni militaristifni in revanžni duh stare pruske Nemčije. V Moahitu in drugih de- l.ivških okrožjih mesta j0 prišlo do krra-vih spopador s komunisti jn socialnimi demokrati, ki so odgovorili na hitlerjcvske manifestacije z demor:«traeijami. Policijo je docela v slnibi Hitlerja in povsod satira vsako demonstracijo proti novemn reši-mu. V Berlinu vlada razpoloženje kakor ob napovedi vojne. Protestni shod socialnih demokratov Vderaj je ^ocialuodeiuokraiska stranka priredila v berlinskem Lustgartnu velik protestni shod proti delovanju in rovarjf-nju skrajnih delničarskih ljudi, izhoda i© udeležilo do 200.000 pristale*. Skupna fronta socialnih demokratov in komunistov Borlin, 31. januarja. Ena izmed najvažnejših posledic imenovanja Hitlerja bo, kakor povdarja.H> današnji listi ustanovitev skupne fronte socialnih demokratov in komunistov. Raivoj dogodkov jih sili. da »e združijo v skupno akcijo, te včeraj »o m vršili sestanki trn* J posameznimi vodite: ji socialnih demokratov in komunistov, i>a. katerih so razpravljali o tem vprašanju. V poufpnih krofih se zatrjuje, da bosta ie ▼ prihodnjih dneh sklepali vodstvi ohol* strank« ** sknpnem postopanjn in o trnoviti skupnega akciiskec.i odhora. Daladierjeva vlada brez socialistov Pogajanja s socialisti so ostala brezuspešna — Daladier ">o še danes sestavil vlado Pariz, 31. januarja. AA. Čeprav je Da- j ladier poni dil socialistom pet resoroa'. med temi tudi podnredsedifiištvo vlade. SO le-ti i>o dolgih* posvetovanjih končno odklonili sodelovanje v vladi. Zato je Pa!a-dier nadaljeval podajanja za sostavo nove vlade brez socialistov. Vlada naj bi bi-la vlada republikanske akcije m bi slonela na radikalno meščanski levičarski skupini. Davi ob 1. ie bila objavljena začasna sestava bodoče Daladierjeve viade, ki bi izgledala tako-le: Daladier, predsednik, Bonn e t, frnance, Lamoureux, proračun, C h a u-t e m p s, notranje, B o n c o u r, vojokopali tudi Janeza Ovmika, doma iz vasi Vrb pri Litiji. Podlegel ie krvni tuberkulozi, star je bil 56 let Zapustil >e ženo in dva pastorka. V- Girard«, Oh»o, je podlegel posledicam težke operacije France Gantar. Pokojni ie bil star 40 let doma je bil kz Smlednika rta Gorenjskem. Zapustfl je ženo in več otrok. — V kraju Kan s as Grtv je umri v starosti 43 let Josip Božič. Pokojni je hrl dotna iz Se* pri Tolminu. — V Cbicago je 5. januarja podlegla posledicam operaetje Ana Sku'jeva. Pokojna je bila doma iz Velike Ligojne ua Notranjskem stara je bila 40 let Zapustila je moža, dva s»ina in hčerko. Vremensko poročilo Ktjrfca: —5, zapanlo 15 cm novega težkega snega, izgledi za ture ugodni za tečaj prav dobro V višji« legah sneg debetejfti. SPD javlja: Vršič 31 januarja: jasno, snega 1 meter podlage, 25 cm pr^iča. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2304 29 _ 2315.65, Berlin 1358 47 _ 1371.27. Bruselj 797.18 do 801.12, CuTih 1108 35 — 1113.85. London 194.14 _ 195.74, New York ček 5709.S4 do 5737.90, Pariz 223 74 - 224 86. Praga 169.56 INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.1825. London 17.5450, Newyork 517.12. Bruselj 71.95. Mlan 26.43, Madrid 42.4250. Amster.Jam 207.90. Berlin 122 75. Dunaj 72-88 — 5777, Sofija 8,75, /SLOVENSKI M A R O D#. dne 31. januarja 1933 t<*v 2- JUTRI PREMIERA NAJPOPULARNEJŠE OPERETE EMERIKA KALMANA GROFICA MARICA v kolosalni aaaedbi prominentnih umetnikov.' OSEBE: Grofica Marice . TDrok, upravitelj Liza, njegova sestra Koloman Župan . Knez Popov Baron Liebenberg Lampe, stari sluga Dorothea VVieck Hubert MariscbKa, ljubimec dunajske operetne publike Seharlotte Ander Krast Vere bes Ferdinand v on AI ten • Anton Pointner Szdke Szakall Ljudstvo jih je obsodilo Odločen protest predstavnikov JRKD na Dolenjskem proti rušiicem državne skupnosti — Adresa gasilcev svojemu kralju Trebnje. 3o. januar t-(M vueti str;iui punktasi prejeli kre-»enit odgovor. Ljudstvo je po svodih predstavnikih izpregovorlo in krepko zavrnilo aoper edinstvo nagega naroda in državo naperjene punktaeije dr. Korošca. Dolenjce kmečke občine, kmečke organizacije JRKD. podeč* Iska narodna in kulturna društva i« jih odločno zavrnila. Kakor smo deloma že poročali. Prav za prav moramo biti hvaležni peščici punktašev, ki so izgubili 2e davno pravico naziva predstavnikov slovenskega ljudstva, — saj te iažrpredstavnike in aezadovoljneze lati ko preštejemo danes na prste, — za obračun, ki je mat' matično dokazal, da je njih vrste ljudstvo zapustilo in obsodilo njih zk>č*insko akcijo. Moči.a kuRvka krajevna organizacija JRKD v Trebnjem je naslovila na bana a i res;i. ki ostro protestira proti pojavom, naperjenim proti obstoju naše države. Ljudstvo je tudi odločno manifestiralo za svoj '-ga viteškega vladarja, ki nam je 1. 1929 rešil domovino in položi] trdne temelje- edin-stviz našega naroda. S posebno vlogo so naprosili g. bana. naj bo tolmač njih misli in želja. Poslana mu je bila z navdušenjem sprejeta resolucija, ki bo dostavljena na najvišje mesto: •Dolenjsko Ljudstvo, predstavniki temelja in stebra naše države — kmetje — najodločneje obsojamo zoper edinstvo našega naroda in države naperjene punktacije «lr. Korošca in trdno vztrajamo na nedeljivi in močni Jugoslaviji] v kateri edini so nam Slovencem mogoči obstoj, svoboda ter kulturni in gospodarski ra-zvoj. Zahtevamo, naj se punktaško gibanje zatre z vsemi razpoložljivimi sredstvi že v kali in naj kr. vlada stori v^>. da se za zločinske izpade proti državi in proti obstoječ m zakonom vei, ki so jih zakrivili, kaznujejo j*) zakonu o zaščiti države- Zavračamo kulturni bo*, ki ga je hotela izsiliti poslanica jugo-edovenske-aa katoliškega t.piskopala na I-\«se vzvišeni vrteSki organizaciji SKJ. in zahtevamo, naj tk1 ruSik-i zakonov strogo obsodijo. Izražamo trdno vero v popolno izvedbo t>. januarskega programa, ki mu j*" dal osnovo nas vladar, saj smo prepričan!i tla je v tem naša pot za zboljšanje položaja, v katerem se nahajamo. Naj živi velika, močna in zedinjena Jugoslavija! Naj ži.i njen zeduiit€lj Nj. Vel. kralj Aleksander!« Gasilna društva v Trebnjem. Dobrnico in Veliki Loki so nastopila na Nj. Vel. kra-tja sledooo adreso: >LzražanK). kar najsioveonejse svoje pre-;*ričanje, da je državno in narodno edin-sHvo najvišja zapoved m najvišji zakon Jugoslavije in vidimo v tem dvojnem e i n-stvu edino ueomajuo podlago ^voie tako tJolgo pogrešane in tako željene države in edino zanesljivo poroštvo njenega napredka« njene veličine in njene bodočnosti. Zato obljubljan>o. da bomo vedno in povsod ta paladij čuvali, zagovarjali in branili, karkoli in kjerkoli treba. Hvaležni Vasem« kraljevskemu Veličanstvu, da nam je ustvarilo lastno državo, je reši k) pocube in jo krstilo z edino pravim imenom. Vam zagotavljamo svojo vdanost, zvestobo in ljubezen ter kličemo! Živela Jugoslavija! Živel njen prvi državljan kralj Aleksander rn ves kraljevi dom!« Protesti predstavnikov JRKD ua Doteaj-sJcem. adresa srasiloev Nj. Vel. kralju, podpri članov in odboHiikov navedenih društev, so nam živ dokaz, da ljudsWo obsoja vse in vsakogar, ki skuša rušiti mir in dostojanstvo naše državne sfeiumosti- To ljudstvo je dokazalo svoje trdno prepričanje, da je celota we, posameznik nič! Bela kraljica obsoja razdiralce MotEfca, 30. )»■■■■ Ha. V ponedeljek sc je sestal v Meti*i pri poslancu Daku Makarjti metli-Ski narodni Odbor na sestanek, ka so mu prisostvovali vsi župani občin ruk. sreza, kakor tudi ban. svetovalec g. M. Bajuk. Sestanku to predsedoval nosiauec Makar, je omenjal razdiralno dek> punktašev. nakar se je razvila živahna debata, v Kateri SO posamezniki zahtevali najstrožjo kazen za vse, ki »c počafo z mislijo cepitve države, kar bi na* go+ovo dovedlo do nopokve ofoo*sri- Prisoten* so sogtesiv* wAs*e(in*o P060lllCW^. »Vztrajamo na zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov kot delov enotnega ju-ffOSkrveuGkesa naroda v skupni državi kraljevini Jugoslaviji pod žezlom Kara-djord.evićev. izven naše državo nam življenje ni mogoče. Zato vztrajamo na enotni in nedeljivi Jngoslaviti. ker v njej uživamo popolno svobodo. Odklanjamo vsak poizkus rušenja te države, pridobljene s krvio, ter tudi vsak kompromisni poizkus vseh rušilcev države, pa najsi t: poizkusi izhajajo od kogarkoli. Državno in narodno edinstvo Jugoslavije in njenega naroda bomo branili z vsemi sredstvi ne samo proti tujcem, ampak tudi proti domaćim rušiicem. ki bi se drznili izrabit; neugoden gospodarski položaj, da b; sejali nezadovoljstvo in nezaupanje med naš narod proti narodnemu in državnemu ediiisrvu. Oblasti naj postopajo proti vsakemu poskusu rušenja najstrožje po zakonu o zaščiti države. Zakon mora biti za vse in za vsakogar enak. Prosimo, da se izvede čimprej e široka decentralizacija uprave in tako raztegne in razširi delokrog banske uprave, da se morejo zadeve, ki zahtevajo nujno rešitev, reševati že pri banski upravi. To decentralizacijo, ki jo je napovedal že ministrski svet. naj izvrše čimpreie. ker je to splošna želja vsega nareda.« Resolucijo so podpisali vsi prisotni in jo odposlali Ministrskemu predsedniku, banu dravske banovine in poslanskemu Mobu dravske banovine v narodni skupščin: v Be ogradu. Športni dnevi v Celju Celje, 30. januarja. Športni tedni so danes že dobro uvedeni. V velikih mestih z ustrezajočismi športnimi prostori so zaceli s. tenis prireditvami, in ker imajo 2 njimi najboljša izkustva, so si tudi manjša društva in klubi v svojem podiocju uredili ulično in so lahko z uspehom zadovoljni. Sedaj se je tudi Smučarski klub v Celju odločil za športni teden, ki so bo vršil od 1. do 6. februarja, da nudi svojim članom in tudi nečlanom priložnost, pokazat: do-sedanje delo društva oz. ga, spoznati in mu pridobiti prijateljev. Pa tudi tisti, ki društvu niso tale o blizu. ki so pa po bistvu sporta ž njim v zvezi, naj imajo možnost pokazati svoje znanje in si v plemeniti tekmi priboriti zmago. To je, kar daje sportu v obče m smučarskemu sportu že posebej, ki je danes že splošna pridobitev vseh civiliziranib narodov, simoaticno neto. V izvrševanju sporta je človek predvsem samo človek. Mnogim ljubiteljem sporta se je šele pred sliko krasne prirode im bajno začaranega, zimskega gozda srce odprlo v spoznanju božanstva. Kaj je lepšega, vzvi-šenejšega nego kreniti jasnega, mrzlega zimskega jurtra, > dilce« čez ramo, v čisti gorski svet, daleč od himpa in skrbi vsakdanjosti. Tedaj lahko duša m telo praznujeta in Človek ie kakor prerojen, lin potem po kratkem oeknoru naprej! Kako veselo in radostno je to! Vsa zemska teža je kakor odpadla od nas, če tako po bliskovo drvimo po strminah nizdol. Seveda velja to za izjvežba*ie smučarje, kajti ubogi * smefcni zajčkih čutijo še večkrat zerr.sko težo. To je bii samo majhen pogled na spioaot del smučarskega sporta. Pogledati pa nočemo še na specialno stroko teg1 a sporta, ki je tudi v osred.311 športnega tedna. Skakanje je pač hrepenenje in najbolj zažeijeni citj vsakega smučarja m tvegan, uspel 3kode z višine pred vzkliikajočimi gledalci navdaja zmagovalca z vzvišenimi čustvi poguma in ponosa. 2al ni povsod priJotoosti. da se vadimo in ;zpopok'.juje-mo v smuških skokih. Kajti skakalnice stanejo denar in denarja ima navdcišena športna mladina najmanj. Tembolj je treba pozdraviti dejstvo, da se je Smučarskemu klubu v Celju kljub kratkemu obstoju posrečilo dobtti sredstva za zgradbo skak.-i.mice in jo dati na razpolago vsem ljubiteljem v uporabo. Da bi nova akakatoica prinomogte. mno-gdm do veselja m zmage, da bi se vsi, ki ae tam zbirajo v plemenitom tekmovanju, našli v miru m slogi, da bo skakalnica v čast onemu modu, katerega ime bo nosila skakalnica, plantnarsikernu starosti in gorskemu poetu dr. Juiiju Kugvju. 60 si v resnici duhovno močan, ne bos uporabljal moči za zatiranje ateb-šlh, terrrveč aa njihovo apk»no poraK- go! Strasna slika moralne pokvarjenosti Sestra dvakrat zanosila z bratom, prvič sta telesni pk>d odpravila, zda] pa otroka umorita škollja vx>ka, 30. januanja. Škofjeloški orožniki so te dni aretirali pri Sv. Oabaltu Katro KeraiSnikovo in njenega, brata Janeza ter ju ocfrvedli v zapor. Ker je dogo le k prav značilen za te kraje. ga moramo izpopolniti le 2 nekaterrmi oo- datki, ki bodo javnost še T>olj pretresli, kakor nepopolno prro poroeilo. Pri Sv. Ožbaltu, ki jo prav dobro znan tudi ljubljanskim izletnikom po svoji sli- koritoti lesi in znameniti cerkvici, je že daleč tam ob potu pS*oji k tvojim.« Pomeo Karoline Svetle je velik, >ar*t- noet Ognjevito je Širit« napredek ter propagirala bol j So vrgak> ro viSjo izobrazbo žmml UetaoovHa je več ženskih društev, ki popolnoma prikrila pred svojimi starši. Po Skot)i Loki se govori, kako &o žene Katri očitale, da je spet zanosila z bratom Janezom, vendar je pn te trditve mlada mati zavračala 2 zagotovilom, češ. da si je iz-bra>a drugega rama in da bo Be poguoo jedla, kakršno dobi v^aha po*t<*na zakonska mati. Prišla je zima. a otroka ni bilo nikjer in za stvar so izvedeli oroiniki. Pripeljali so oba v Skofjo Loko. kjer je spočetka Janez tajil, da bi bil otroka umoril, £e£. da, o novorojene vi ničesar ne ve. kaj jo Katra storila z uji m. Ko so pa Janeza, ki se je tako bedasto zagovarjal, da mu je očftala neumnost celo sestra in g-a. ni hotela več braniti, orožniki odpeljali nazaj na dom, jim je sicer pokazal nek prostor, kjer naj bi bil zakopal trupolce, vendar pa tam ni bilo mrtvega deteta, feele. ko so fanta trdo prijeli, je pokaral, da je zakopal truplo kakih oOO metrov daleč od hišlabo obiskano. Pač je pa našla predavateljica tem živahnejši odmev v srcih prisotnih in ž*la za svoje lepo predavanje toplo priznanje-Predavanju je prisostvoval tudi češkoslovaški konzul g. Sevčik s ©oprogo- Iz Novega mesta — Polediea. Čudno zimo imamo letos. Včeraj je ponoči in skozi ves dan narahlo deževalo ter na tleh sproti zinrzovalo. Prav nevarno je bilo hoditi po ulicah in cestah, osobito ker so pri nas skoro vse več al; manj nagnjene. Mestni delavci so posipa-vali tlak s peskom, ki pa je pred oomi epet dobival ledeno prevlako. — Lastnikom psov! Danes je skrajni čas, da še prijavite svojega psa in vzamete znamko v mestnem občinskem uradu. Zc iutri bo prekasno. _ Smučarji so priredili v nedeljo po- I>oldne v okolico pravcati ekijoring. V dveh dolgih vrstah se je držalo za vrvi nad 20 smučarjev obeh spolov in Agničev avto jih je vlekel v Šmihel. Dalje so odbrzeli po klancih sami do Mrvarja na hribu, kjer je bil piknik, nato pa povratek preko Gotne vasi in Grma v Novo mesto. Izvežbane turiste bi opozorili, da je edinstven smučki svet iz Mirne gore na Gače. Divno je tam ob vsakem letnem času, za smuk pa je pač najlepže, kot trdijo vsi, ki jih je zaneslo tjakaj. — Za izl«t Jadranske straše po našem in Sredozemskem morju letos poleti vlada v Novem mestu prav veliko zanimanje. Doslej je resnih interesentov nad tucat. Opozarjamo na izredno ugodno priliko, ki je nai ne zamudi, komur je le maloe mogoče! Dvejsetdnevno potovanje na najluksurijoz-nejsem našem parniku, poset Grčije, Francije, Španiie, severne Afrike in Malte pol^g naših treh najlepših pomorskih most bo edinstven. Pojasnila daje Mestni odbor Ja dranske straže. Zanimajmo se za tuje in uvajmo naše morje! Iz Metlike — Krajevni odbor društva Rdečega križa bo obdaril po enega najrevnejšega učenca v vsakom razredu po vseh šolah tukajšnjega sreza S čevlja. To frumano delo krajevnega odbora je zelo hvalevredno. _ Zimski kmetijski tečaj v Podzemlju pnav lepo napreduje. Udeležba je rekordm, kar dokazuje ukaželjnost vrlih kmetovalcev iz podzemeljske in sosednih občin. _ Sokofski župni tečaj prednjakov. Včemj je bil o tvor jen v Karlovcu župni Sokolski predsijaški tečaj, ki bo trajal 14 dVisi. Metliško SokoLsko društvo je poslalo na ta tečaj po enega Sokola in Sokoli 00. — Prvi peedpustnt pie*. V nedeljo je bil prvi predpustni »baU v kavami Tancig, ki je bil za sedanje težke mzroere prav dobro obiskan. — Poledica. Včeraj smo imeli v mestu m bližnji okolici tako poledico, da so ljud>e hodili le z največ>o težavo. Večje r*e«reoe k seeči ni bik>. — Saroč&fte kra&ni roman »Prokletstvo ljubezni«, ki volja le 35 Om za dva obsežna dela. Iz Trebtilega — V*e na mlilcah«. i>muč»rslto »ji v našem kraju postaja iz dmeva v dan zanimivejše in v«ak trenutek imamo »novino«. Ne novega snega, ker je na starem srmika ie prav idealna — ampak novino na polju iznajdljivosti našm smučarjev, starejših pa tudi najmlajših. Krepko hitimo s časom naprej ki vedno je kaj novega. V Trebnjem in ukoiio: je precej smučarjev, vedno več jih imamo, pu rudi tujci nas obiskujejo. Pripravna do4mka na Hribu je kot nalašč ustvarjena za začetnike, ki dnevno prav pridno vežbaje. Že izvrjeoi smučarji so postavili skakalnico in za «wneh in zabavo hvaležne publike je bilo v nedeljo poskrbljeno v obilni meri Obraza skakalcev so bili pri padcih tako smešni, da se je vse smejalo. Tn naši najmlajši! Vsaka vas v oko^ci ima že kader snm*c*Lrjev — očetje so tožif 1 i — da sose naenkrat razsu55li stari sodi. in mla-dHna, Id je poskrbela da »o pO-puarifc obroči, je iz razpadlih sodov* doo izdelala smuči. Par razbitih ^ik/v ali bolje tako razsoišenih sodov v ooi vasi in smuke zeljna mladina je prišla d,- -muči. Zato ni čuda. da ta .ali oni prileze /. največjo mtik*> do Sole na dileah m se ni ^tih 1 »pet z veliko zamudo vrača prot; c'onrti T..ko to postale smuči tudi pri na- važno prometno sredstvo starh in mladih in v d< bi »krize« je veliko poprasanje po soddh brez dna, ker so doge resen konkur.Tir n-avirp prav-catim AJpkia smučim. — Vse cenjene naročnike obveščamo, da naia kolporterka na last::> lelj • ha danes HfMrihrrj list in da aa bo odslej raznašala druga. Kuleilar. l)auc>: Tor» k. 31. januarja L:t!'>ličani: Peler Xol. Divna, pravoslavni i\ [anuarja. Današnje nrircditu\ Kino Matira: Moda pod diktaturo Hu-bezni. Kino l«leal: Mo! - smolo. Kino Dvor: Angel ulice. Kino Šiška: On in n rib 2<». Društvo izložbenih anuiierjei predava-nje prof. ^antla v >ejni dvorani i rgov^kega doma. Dežurne lekarne. Danes: Ramor. Miklošičeva eeeta 20 m Trnkoczy, Mestni brg 4. * — Smrt libretista opere >Zlatorog^. Na Dunaju je 26. januarja preminul ministe-rijalni svetnik v pokoju i:, inž Rieharrt BTauer v starosti 74 let. Pokojni je zložil libreto za opero >Zlatoros*, ki jo je uslas-bil pokojni mariborski skladatelj Viktor Parma. Blag mu spomin! {fazp&d sita E>obra štiri leta smo se klali in uničevati sadove s\*ojega dela. deset milijonov Človeških žrtev je požrla vojna furija, zdaj pu zanjemo, kar smo v svoji neumnosti sejah. Pierre Bruncuu je sestavil za bližajočo se gospodarsko konferenco zanimiv zem-ljevid Evrope, k fer je začrtal gospodarski položaj poedinih držav. Evropo bi lahko primerjali z raz 11 gum mi hlačami, ki jih človek krpa na ta način, da izreže krpo na eni hlačnici in zašije luknjo na drugi. V Nemčiji je naštel Bruneau 5.600.000 brezposelnih, v Angliji 2J00.000, v Franciji 1,500.000, v Italifi 1,000.000, drugod jih pa sploh štel ni, ker se mu menda ni zdelo vredno. Velik kos srednje in vzhodne Evrope, Češkoslovaško, Avstrijo. Madžarsko, c* Rumunijo, Bolgarijo, Grčijo in del Tarči}* /Emona« redno plenarno sejo ter 6e prosijo vsi gg. odborniki sigurne udeležbe. Pripominja se, da glasom pravil vodi do novih volitev tekoče posle stari odbor, kar naj vzamejo vsi gg odborniki na znanje in v ravnanje Ta>nik L Z Jesenic — Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov za tovarno . OfUU Torek. 31 jan.: Madame HatteTftv R*l 1 Dnevne vesti (rVi-a *T.Vi — VlnlcAraki točaji. Kraljevska banaka uprava ra^gia&a: Na banovinski trs-nici in drevesnici v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru in na banovinski trsaici in dre-vesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci se bosta letoe ponovno vršila devetmesečna tečaja za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo. Tečaja se prićneta 1. marca in trajata do 30. novembra. V tečaj v Pekrah se sprejme cio 14. v tečaj pri Kapeli pa 12 dovolj razvttin m zdraviti kmečkih ali vi-nicarskiti mladeničev v starosti najmanje 16 let. PouK je praJotičen in teoretičen. Oojenc-i dobijo prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno Din 40 — za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane in s kolki za Din 26.— kolkovane prošnje, opremlje. ne s krstnim listom, zdravniškim iapriče-valom. zadnjim šolskim iz moviralo na beograjski univerzi 18 slušateljev medicine, med njimi pet slušateljic. Zdravniški naraščaj se torej zelo množi _ Za izlet po Jadranu in Sredozemskem morju, ki ga junija ali avgusta priredi Jad-ranska straža z naj bolo luksuznim in naj-udobnejšim jugoslovanskim parni kom, se je dosedaj iz naše banovine priglasilo že 11 oseb, in sicer 2 iz škofje Loke, po ena rs Celja, Kranja m Murske Sobote, ostali so pa iz Ljubljane. Ker je rok za prijavljanje podaljšan do 10. februarja, na ta prekrasni izlet, ki bo trajal na;manj 20 dni in stal 4—5000 Din z najfinejšo in najboljšo prehrano, še enkrat opozarjamo, saj se stroški razmeroma znižajo, čim več bo izletnikov. Prijave sprejema JS v Gledališki ulici S _ Jadransko morje v teku let nam je ie dvakrat silno zanimivo opisoval v radiu tajnik Jadranske straže g. Humbert Marjanovič, ki svoj ciklus zaključi drevi ob 19.30. Ker je zgodovina našega morja in bojev zanj zanimiva pač za slehernega, naj naročniki radia tega koristnega predavanja nikakor ne zamude. 1_ Podražitev kruha v Zagrebu. Včeraj se je v Zagrebu kruh podražil, in sicer beJi za 26, polbeli in črni pa za 50 par pri kg. Zdaj stane beli 4.75. polbeli 4.50, črni 4. s koruzno moko mešani črni 3.50 dinarjev kg. Baje se pa obeta še občutnej-ša podražitev Kruha, in sicer za 1 Din pri kilogra-mu. če se moka ne bo pocenila _ švedska križarka v Boki Kotorski. Poročali smo že, da se je namenila v naše vode prva švedska križarka „Fvlgia*, ki je priplula te dni v Boko Kotorsko. Pred Vhodom v zaliv je izstrelila 21 topovskih strelov v pozdrav in z enakim številom strelov je odgovorila naša trdnjava. Zanimanje prebivalstva za švedsko fcrižarko je bilo seveda zelo veliko. Švedi so bili zelo navdušeni za naravne lepote naše obale Devet švedskih mornariških oficirjev je bilo odlikovanih z našimi odlikovanji. Včeraj je švedska križarka odpkila iz Boke Kotorsko _ Največje orgle v državi V župni cerkvi v Osijeku grade največje orgle v državi, ki bi morale biti izdelane šc pred božičem, pa so nastale nepričakovane tehnične ovire, a zdaj je delo zastalo, ker ni denarja. Odbor je imel na razpolago še 50 tisoč Din, toda ta denar je bil naložen v Prvi hrvatski štedionici in ga ni mogoče dvigniti. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, nestanovitno vreme. Včeraj je že po večini krajev naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15. v Skoplju 9, v Sarajevu 5, v Beo gradu 4, v Ljubljani 0.9, v Mariboru —1.4, v Zagrebu _2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7t>3.5. temperatura jo znašala —0.2 stopinje. _ Nesreče. V nedeljo se je pri smučanju na Sv. Katarini ponesrečil Roman Derma-sa, sin poštnega uradnika iz Ljubljane. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Pri sankanju si je zlomil desno nogo Ivan Pavčič, sin čevljarskega mojstra iz Dolenje vasi. Tretja žrtev zime je postal Jože Jelovčan. sin kajžarja s Trate, ki je doma v veži padel in si zlomil desno nogo. V tovarni motvoza na Grosupljem je davi stroj zagrabil za desno roko 281etnega delavca Jožeta Groznika in mu jo nekoliko poškodoval Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. _ Trgovski pomočnik izginil. Iz Zagreba je že 7 trn brez sledu izginil trgovski pomočnik Pavel Jus Na sebi je imel sivo obleko in sivo suknjo. _ Truplo z izkljuvanimi očmi. llletna pastirica Zorka Novakovič je gnala včeraj v Rogatici krave napajat in blizu potoka ie naenkrat opazila razjedeno človeško :rupk> Hitela je domov in povedala, kaj je aašla Ves gornji del trupla je bil že razjeden, oči izkljuvane. Gre za truplo Ostoje Kovačevica, ki je izginil na pravoslavni bo- I žični večer. Mož je btl ukradel tri ovce m ko so ga orožniki vodili v zapor, je porabi] ugodno priliko in pobegnil. Preiskava bo dognala, ali s» je kdo ubil ali p« je zmrznil. — Zasačen trgovec z dekleti. Policija v Subotici je aretirala 531etnega Josipa Ba-laža, ki je osamljen, da je iskal dekleta kot strežnice za sanatorij v zdravilišču Ilidže, pa jih je v resnici prodal v javne hiše. Nekaj žrtev mu je nasedlo. — Proti kašlja, hripavosti. kataru. Kot staro pre zkušeno sredstvo proti kašiiu. prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzen j u so znane skoro po veem svetu Kai 5 i k i D V OK Telefon 2730 Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. JANETTE GAYNOR CHARLES FARELL v prekrasnem filmu AICiEL ULICE Najnižje cene Din 2.—, 4.—, 6.— —Ij Vsem društvom. organizacijam in kurporac-ijam v Ljubljani in okolici. , Vsa narodna, kulturna, strokovna in gospodarska dru.Mva itd v Ljubljani in okolici vljudno vabimo da pridejo podpisat adreso, ki jo izročamo Slovenci Nj. Vel. kralju. Podpisovanje se vrši v sejni dvorani mest. magistrata. Opozarjamo vsa društva in kor-porac je, da to zanesljivo stoore še tekom današnjega in jutrišnjega dne (31. jan. in 1. februarja od S.—18 ure). Podpisat naj pridejo vsi gg. odborniki, ki imajo po pravilih pravico podpisovati v imenu društva (predsednik in tajnik) ter naj prineso s seboj tudi društveno štampiljko. Narodni odbor. Dt. Gustav G rt gor in, predsednik. _lj Socijalni gospodarski tečaji ZKD. Poročali smo že, da priredi ZiKD v februarju socijalno-gospodarski tečaj, ki bodo v njem sodelovali naši odlični strokovnjaki, med njimi gg. ministri, primarij dr. Zalo-kar. agronom Jamnik, dr. Bajič. dr. Mihe-lak, dr. škerlj, odvetnik dr. Stanko Lapaj-ne, dr. Petrič, tajnik Ciril Majcen, dr. Kosti, dr. Pestotnik. prof. Stepišnik, Bežek, ravnatelj špicar, novinar Vernic itd. Tečaj se bo vršil zvečer od 19. do pol 21. —Ij Kolesarje opozarjamo na razglas uprave policije v Ljubljani, da je treba do konca februarja prijaviti tudi vsa kolesa ter priložiti 5 Din za prometno knjižnico in 5 Din za evidenčno tablico Kdor bi ko lesa ne nrijavil, bo občutno kaznovan —Ij Društvo izložbenih aranierjev obvešča vse člane, da 6e vrši izjemoma danes v torek 31. t m- predavanje prof. šantla v sejni dvorani »Trgovskega doma« in prosi-mo vse že prijavijene udeležene? tečaja, kakor tudi vse ostale, ki se nameravajo udeležiti tečaja, da se zanesljivo udelež" lega predavanja Prihodnji sestanek se vrtr zopet v petek v prostorih ljubljanskega velesejma. Odbor. Nega las pri otroku. Prt o tro-kih je potrebna posebno skrbna nega las. Uporablja naj se mebak Shampon fcaitor Je pri aCrni giavJc, kateri je priloženo tudi idealno sredstvo >Haarglanz<, ki obrani lase prožne in zdrave. Pri umivanju las s tem sredstvom pa otroke posebno veselijo priložena očala, ki obvarujejo oči pred vodo m peno ter je tako otrokom umivanje las m glave v veliko veselje. 12 4 obran f —Ij Sokolsko društvo Ljubljana IV priredi družabni večer s plesom v soboto 4. februarja ob 20. v vseh gost lniskih prostorih brata Jožka Jelačina na Dolentski ctsti Zdravo! —Ij Otroški oder >Svobode« vprizon v sredo, dne 1. februarja 19H3 ob pol 5. uri popoldne v dramskem gledališču Oton Zupančičevega cicibanaTo bo prva svojevrstna otroška revija, v kateri igrajo otroci od 4_10 leta. Režija: Katja in Ferdo Dc-lak. Vzemite vstopnice že v predprodaji. Delavska zbornica, telefon 3478. 56-n —Ij Francoski institut v Ljubljani vab na skioptično predavanje o modernem slikarstvu, ki bo v petek H. februarja ob 21. v društvenih prostorih. Predaval bo priljubljeni predavatelj sr. profesor Ravmo.id \Varnier iz Zagreba. —Ijj Šentjakobsko gledališče v Mestnem domu ponavlia v sredo 1. febr. in v četrtek 2. febr. sijajno vet*elc>igro >Drzui plavae"*.. ki je dosegla pri premijeri in reprizi pot>o-len uspeh Ednstven je g- Košak v naslovni vlogi >Drzneaa plavača- Velekomična sta oba šentjakobska konrka Moser m La-vrič. Mladega profesorja dr. Mobjo i^va tudi topot g. Miran Petrovčič. Poleg imenovanih sod-elujejo dame Baranova. Bučarjeva, Pirceva. Wrscherieva in Zaletelova. let 2ki koueeri Karla !!upla Glavno točko Ruplovega violinskega kon certa tvori peta violinska sonata, kj jo je napisal slavni Beethoven v letih 1^00 do 1801, to je v svoji najplodov tejši dobi. Ta sonata je splošno znana pod 'in^uom Pomladna sonata Najbolj karakterističen stavek v tej sonati je 111.: Scberzo To glas-beuo obliko je dvignil Beethoven do nedosegljive popolnosti Beethovnova V. violinska sonata je v programu vseh velik h svetovnih violinistov. Violinsta Ruplu spremlja na klavirju prof. Janko Ravnik. Koncert bo v ponedeljek, dne 6. fpbniai'ia ob 20 uri v Filharmonicn dvorani. Vstop uice so že v predprodaji v Matični knjigami. _Ij česa ne moremo prikriti? Najtežje v življenju je pač prikriti očividne napake, katere se ne da obiti niti z lepo besedo, niti z dobro voljo. So to navadne nerodne kretnje vedenja ki imajo svoj izvor v nevednosti, neokretnosti in nepoznanju družabnih oblik Zato je dolžnost vsakega človeka napram samemu stbi, da te napake odstrani. Tako priliko najde vsakdo, če pojde k predavanjn yO lepem vedenju.:, kjer izve po strokovnjaku, prof. Osipu Šestu, vse kar mora vedeti. Saj niti vstopnine ni. Le prispevek h kurjavi Din 3. Vsak četrtek so ta zanimiva predavanja v Delavski zbornici ob 18.15. Dajmo si tam sestanek z vsemi prijatelji, katere bomo o tem obvestili. — Atena. 57-n _!j Predavanje o sodobni Nemčiji. V petek dne 3. februarja se vrši pod okriljem ZKD predavanje v Društvu za zgradbo sokolskega doma v Šiški. Predaval bo g. sodnik dr. Stojan Bajič o problemih so dobne Nemčije. Po predavanju se bodo predvajali 4 kulturni filmi Vsebino javimo pravočasno. Opozarjamo vso javnost na te večere, ki se vrše vsak petek z največjim uspehom Predavanje se vrši ob S. uri zvečer v sokolskom domu. Ker so ti večeri zelo poučni in dosegajo lepe uspehe, priporočamo čim večjo udeležbo. _Ij Tudi za predpust je poskrbela ZKD za zabavo svojih prijateljev in jutri ob 14.15 predvaja v kinu Matici slavno ton-filmsko opereto >itonny^ s priljubljeno Katico Nagy in podjetnim ljubimcem publike Willy Fritschem Opereta se zlasti odlikuje s krasno godbo Emerika Kalmana in je polna najlepših šlagerjev, sploh kakor ustvarjena za predpust. Druga predstava bo na svečnico ob 11.. seveda tudi ob navadnih nizkih cenah. Ij Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel svoj 5. redni letni občni zbor v četrtek, dne 9. februarja ob 6. uri zvečer v dvorani Okrožnega urala za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta, pritličje. Zaradi važnosti poročil, vljudno prosimo, da se članstvo občnega zbora v čim večjem številu udeleži. ij_ Športne srajce, bele in modne, puloverje m zimsko Benger perilo, ima naj ceneje tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg številka 8. Iz Kamnika — Iz obrtniškega gibanja. lCamiriški obrtniki, združeni v obrtnem društvu, pokažejo ob vsaki priliki svojo agilnost m stanovsko zavednost. Enkrat na leto se sestanejo člani na zabavnem obrtniškem večoru, ki je postal pri kamniški publiki splošno pri-Ij-ubljon. Letošnji zabavni večer bo 1. februarja v ki'no-dvorajii. — Posnemajte! Odvetnik dr. Trampuž je v po čaščenje spomina »vojc blagopokojne matere naklonil mestnim ubožcem 300 Din. ki so se takoj po pogrebu razdelili med najpotrebnejše. Prisrčna hvala! — Občni zbor Narodne Črtainice bo 8. februarja ob 30. zvečer z običajnim dnevnim redom. — Čitalnica francoskega krožka jc odprta vsak torok, petek is nedeljo od 15. naprej. Čitatelji imajo na razpolago dnevmk »Matin« in večje število revij. Konverzacij-slco uro, ki se vrši vsak torek od 18. do 19. vodi zaenkrat gospe prof. dr Žvokljeva. Stremljenje krožka je, da si s časom napravi knjižnico, ki bo obsegala vsaj glavna dela rz obširne francoske literature. Knjižnica ima že nekaj knjig, ki jih knjižničar akademik Ivan Zika izposoja ob torkih. Začetniški tečaj bo vodil g. Leaawitzky. Zdfisžiti rt ase športne sile Preveč gradimo pri mladini na telo in premalo na čaje — Mladina naj bi govorila It ne ? Ljubljana, 31. januarja. Ogla»am se k besedi kot poznavalec naših športnih prilik in pa z namenom našemu sportu tudi ob tej priliki koristiti. Za uvod povem sledeče: le malo dru. štev za telesno kulturo, odnosno sekcij po naših klubih je, ki bi bile na glasu dobre športne vzgoje. Na žalost je postalo športno udejstvovanje pri nas vse preveč zadava treningov in rekordov v nasprotju z angleškim smislom W besede. Da je temu tako, naj navedem samo vedenje svojih so-članov na zadnjem občnom zboru Ilirije, ©e bi bila namreč športna vzgoja mladine pravilno dou-mljena in to predvsem od voditeljev, bi bik> vprašanje fuzije obeh klubov le še zadeva finančnega značaja, ne pa da bi je v principu veČina sploh ne sprejela. Po mojem mnenju sploh nima srnici spuščati se v debato o koristi fuzije dvt-Lj takih klubov kot sta Ilirija in Primorj«' Niti nima smisla opravičevati koraka Hi. rije z malenkostmi, kot so različnost am-bijentov, zadeva odborniških mest v novem klubu, obojestranske zahteve, osebnosti itd če sta na drugi strani oba priprav-I;'alna odbora dosegla sporazum, ki je bil od ilirrjanskegu članstva odbit, je glavno krivdo za to iskati drugje Zame je to na dlani: vzrok vidim v onem delu klubovih funkcionarjev, ki imajo s članstvom največ stika in zato največ vpliva nanj So to po večini ljudje, žal. premalo športnega ■Inha in zato njim podrejena mladina ne zavzame do važnih stvari stališča, ki je po mnenju menda veČine slovenskih športnikov edino pravilno Ta mladina, ki go'i sport, nima izdaleka dovolj samostojnosti v misli in besedi, da bi se mogla osamosvojiti in trezno presoditi, kaj je prav in kaj ne Zato smatram korak Ilirije prav za prav za korak tistih posameznikov, ki imajo v klubu največ besede, ne glede na vse drugo, kar pa utegne biti zelo važno. Trezno mislečemu Človeku je zlasti v današnjih razmerah, ko ne le vse naše oblasti, temveč vse naše življenje skoroda vpije po kompaktnosti ne pa delitvi, ista zelo pri srcu iz tega sklepam: Napačno je, da naša športna društva vse preveč stavijo pri mladini zahteve na telo, premalo pa na značaje. V tem primeru ves naš sport, odnosno športna društva ne ustrezajo pravemu namenu Nima namreč smisla, da se pod okriljem enega društva zbira mladina, da bi ob dani priliki izpadla proti mladini • irugega dTUŠtva s takimi izrazi in načini, kot so se pri nas že opetovano ponovili Temu je treba napraviti konec če drugače ne, naj posežejo vmes vsi tisti, ki iim je sport v pravem pomenu beaede pci sreu. Duh, ki preveva zdaj naš športni naraščaj z malimi izjemami, mora čim prej izginiti, sicer pojde naš razvoj v tem pogledu v čisto napačno smet S tem svojim člankom se ne bi hotel odtujiti niti svojim svčianom, niti svojemu klubu. Moja iskrena želja je le, da miael o fuziji ne zapade pozab ljenju, temveč da bi klila do svoje dozoritve. F. L* # Nimam namena, da bi morda razpravljal, kaj je privedlo Ilirijo oz Primorje do poizkusa evenruelne združitve Znano nam je, da se za vsem tem skrivajo rudi finančne težkoče enega m drugega, razni neuspehi (predvsem nogomet), iti drugo. Napisati hočem le nekaj vrstic, zakaj je po mojem mnenju pnslo do negativnega izida (108 : 20 gla;*ovom) na občnem zboru SK Ilirije. Na občnem zboru ki se Je vrSil 25. t. m v Delavski zbornici, je bila dana glasovalna pravica le starejšim članom s plačano članarino do konca l 1032 Bodočnost sporta pa je mladina Tako ima tudi Ilirija večino svojih članov med diaka, med mladino Njim ni bila dana glasovalna pravica, njim bi jo morali dati: njim. na katerih je ležeča bodočnost sporta ter prinašajo prepotrebne točke in pred vsem trezno presojajo — njim glasovalno pravico! Mod tem pa »mo videli, da k bilo glasovanje dovoljeno starejšim v večini že odsluženim sporrn;kom. ki v preceišnj^ mori niso rasli iz dijaških vrst (ne rečem vai). Prejšnje čase sporta niso j*ovUi diiaki In tako so glasovali razni trgovski vajenci, pomočniki, ključavničarji tmadntloi nižjih vrst itd. ne pa inteligenca, ki resno pre-«K>ia (Tu rudi odstop predsedstva in *e mnogih drugih). Seveda vsak »sub i ui>>Of« rudi ne bi smel glaaovafci, toda oni. ki že več let dehijejo v khibu. mladma. difak% (in teh je največ!) katerim je predpogoj raze vit sporta, onim 1<>—19letnim bi morali dati glasovalno pravico. Vemo. da so večina vsi mlajši aktivni dočim »tarejši. v takem kot je naš primer, delajo le »zgago«. Po mojem mnenju je vzrok torej v tem, da ni glasovala mladina, inteligenca, medtem ko je masa 108 netrezno presojajoči h ljudi za usta vik tako važen korak v napredki« slovenskega sporta, Iliri jan. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Senzacionalne pustolovščine v okviru najveselejše vsebine in mnoge glasbe 5 SMOLO V glavnih vlogah: Kurt Bois, Lol Jana, H. A. v Schletov, G. Chmara Glasba: Nischa Spolianskv iz Celiš —c Podpiranje brezposelnih v Celju in okolici. Včeraj sm se vršil, na mestnem ua-čelstvu dve seji ožjega in širšega odboia pomožne akcije za brezposelne in reveže v celjski mestni in okoliški občni. Na teh sejah je bilo ugotovljeno, da je pomožna akcija doslej izdala za nakaznice brezposelnim že 80.000 Din. prejela pa je le 45000 Din podpor. Primanjkljaj znaša torej 35.000 Da, poleg tega pa je mestna občina sama izdala za zaposlitev in podpiranje brezposelnih oA.VO Din, tako da je sedaj okrog 90.000 Din brez kritja. Pomožna akcija daje poročenim brezposelnim po 80, za vsakega družinskega Mana po 10, neporočenim pa po 50 D n v obliki nakaznic za dva tedna, v Jzjemnih slučajih daje tudi več. Iz mesta Celja se je doslej prijavilo 180, iz okoliške občine pa 543 brezposelnih. Brezposelni v mestu so prejeli za 15S20 Din, v okolci pa za 64.245 Din podpor- Da se krije primanjkljaj, naj bi dala okoliška občina v novem proračunu predvideni znesek 30.000 Din. industrija še dva mesečna obroka po 70GG Din, in odvetniki 1400 Din. sklenjeno je bilo, da naj ee dosedanja skupna pomožna akcija za Celje in okolico ne ukine. marveS nadaljuje, toda pod naslednjimi pogoji: l. okolška občina mora dati iz proračuna na razpolago 30.000 Din za kritje primanjkljaja; 2. meslna in okoliška občina naj pravično po številu brezposelnih in revežev v vsaki občini prispevata za kritje primanjkljaja; 3. obe občini naj zagotovita potrebne znes-ke za nadaljevanje pomožne akcije. Društva bodo naprošena, da bi odstopata del čistega dobička 6vojih prireditev 00-možn akciji. —e Pevsko društvo »Oljka« je na svojem rednem občnem zboru 29. t. m. izvol lo juvelirja g. Antona Lečnika za predsednika. —e Vijjoh^skj koncert, ki ga priredi mladi vi j oi neki virtuoz v sredo 1 februarja ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. ob sega velik spored, s katerim je žel mali Viher v leseni v inozemstvu izredne uspehe. V pivem delu sporeda 9ta zastopa na predklasične in klasične dobe s Coreili- jem in Mozartom, romantiki z Vieuztepeoui in Dvofakom ter Paganini kot nedosegljiv reformator vijolinske tehnike, Čigar tri najlepše njegove kaprice je opremil odlični moderni poljski komponist Karel Szimanov-ski e sijajn mi klavirskimi stavki tako. da so ostale originalne Paganinijeve kaprice neokrnjene. Na klavirju bo spremljela pianistka ga. Mirca Saneinova. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K- Goriča*-ja vdove. —c Zlata o\ratna verižica z obeskom a tremi kamni, vredna 500 Din, je bila migu bijena v soboto 28. t m. v Prešernovi ulici. S Ponikev — Cenjenim naročnikom. Jutri, ko predmete pri našem poverjeniku liat za I. februar, prosimo, da izročite njemu naročnino za mesec januar in če vam je mogoče, tudi za februar Prijatelji, razširjajte naš list, naj ne bo nobene hiše, ki bi ne imela »Slov. Naroda«. Naj gre list iz rok v roke, m videli boste, koliko ima novic. Naročnina je malenkostna, saj znaša samo 12 Din mesečno — Prijatelfi lepe knfige. Nabavdte a* naš znameniti roman »Prokletstvo ljubezni«, dobite ga pri E. Germovšku za 36 Dm a poštnino vred. Ne bo vam žal, saj taloo lepe knjige še niste čitali. — Tri poroke Na^a fara se pa postavi. V nedeljo smo imeli kar tri poroke naenkrat Ob 9.30 se je ustavilo pred farno cerkvijo S voz, s katerimi so se pripeljali 3 ženini in 3 neveste ter njih svat je. Vse tri pare je poročil g. dekan, po poroka, U je seveda na Ponikvah vzbudila veliko pozornost, so se pa pari odpeljali vsak na svoj dom. kjer je bila gostija. Mladim zakoncem želimo mnogo sreče! Iz Trbovelf — Na svečnico se bo ob 10. vrsti prvi redni občni zbor krajevne organizacijo JRKD, na katerem bodo poročaj 1 poslanci o političnem položaju v državi. Vstop na zbor je dovoljen samo članom. — Velika smučarska tekma. Podružnica SPD je priredila v nedeljo veliko smučarsko tekmo, na kateri je startalo 19 tekmovalcev. Proga je bila dolga 17 km, prvi je prišel na cilj Anton Pire v 56 minutah, drugi je bil Koritnik v 57:13 tretji Planm-šek v 58:10 in četrti Plevčak 58:20. Drugi tekmovalci so voziK nad eno uro Prvi štirje so prejeli za nagrado prav lična darila Na cilju pri restavraciji »Fric« 30 mlade športnike številni gledalci navdušeno pozdravljali — Trboveljski Rdeči križ. Krajevna organizacija Rdečega križa v Trbovljah ie prav agUna V zadnjih 'et?h je društvo poleg podpor poplaviiencem in onim ki so jih prizadele elementarne katastrofe, razdelilo domačim revežem rudi 67 000 Dm. Da širi zanimanje za zdravstvo med narodom in rudi zdravsrveno proaveto. je odbor prfredll 5 enomesečnih ferijalnih kolonij po 30 šolarjev tri nižje in en visi i samaritanski tečaj. Tz teh tečajev te Ixšlo 24 diplomiranih »amaHtanov in 45 dlptomir samari-tank 1. februarja priredi društvo v Soko^ skem domu dobrodelno prireditev v proslavo ustanovitve Rdečega križa. SLOVENSKI NAROD«, cm« 51. jamarja 1038 Vse je So giadko. Vse* trdi tekmecev je hia sama tatodnoet, Marce- Hn je naprosi Rafaela, naj pride v ntjegorv atelje kot model za doprsni »P, češ da je njegov obraz najlepše ogledalo vseh dobrih lastnosti novega Rimljana. PrunedSo se je naenkrat znova razvnel m improviziral je na čast fašistični vojsflci pesem, da so kristali lestenci kar zažvenketati m so začela damam srca močno utripati. Grofica CoiozzoJo sama ni vedela, ali bi se zanimala boij za Palpamovo pridigo ali za mi ado trojico pesnika, kiparja in fašističnega rKKJevnika. Nehala je razločevati resničnost kfcc srca ■i termini policijskega raporta so se Ji v gflavi zanesaK in maflo je manjkalo, da ni pozaibSa na svojo dolžnost ter žrtvovala ovadbe poftcH& prekipevajočemu navdušencu za PrtmeHa, Marcerina in Rafaela. Pozneje se je podavi tudi Grena-nede1jek svoje žene s črtanjem svojega tedenskega članka. — Ne morem vam povedati, kako sem vesel da ste prta. — je dejal Palpainu. Rad bi vedel kaj menite o teh skromnih vrsticah, namen^enfit za revijo, ki jo vodim. In začel je črtati. BH je članek, nanašajoč se na njegov izlet k jezeru Nemi. Ker je bil naročil Rafael, naj namestil njega opise to, česar sam ni videl, je bM visoka pesem že začetek. »... in dočim so nase noge stopale po cesarskih, tako čudovito obojenih jr-,i- nft ^. dvigal naš dim k čndo-dehreran jxrv^ročiterjn sferve, ki je z dihom svoje neoretnaglHve volje rz-črpal vodo iz ogromnega jezera.« — Treba bi bflo omeniti, da si je pomagal pri tem s čtpaflko, — je me-nfl Paipain, — Pardon, — se je oglasna grofica Colozzok>, — njegovi Excelenci ne pomaga nič in nubŠe. — To je dobro povedano. — se je zasmejal Pađpaia. — Zato smo se pa rodi vrnili v čase, ko je Mojzesova palica rezala pot skozi Rdeče morje. To je nekaj drugega kot veda. Grenadie- ie začel zopet črtati Opisoval je svoje občutke, ko je za-srieu~* mogočne ostanke cesarskega Fima, na dveh ladjah nakopičeno bo-sr s±v ztate. srebrne in skmokošč en e kipe. — Morda jih pa niste vkleii? — ie vprašal Palpain. (Mkrito rečeno, — je odgovoril naš dobri Grenadier, — vse to razkošje je bilo nekje pod ostudnim bla-toi .. Toda če je ta izredni mož zapo-vedal. da mora biti odkopano, ni nobenega dvoma, da ie pod blatom. — To je res raztog, da se zopet prikaže na dan, — je pripomnil Palpain. V tem duhu se je nadaljeval članek, ki naj bi informiral Francoze o arheoloških prednostih avtoritativne-ga režima. Ko je bil aanek prečitan, je potonil Palpain Grenadiera tako daleč od dražbe, da bi grofica Coioz-zolo ne mo-erla slišati njunega pogo-vora. — D" ei gospod urednik, — ie de-šal s pritajenim glasom, — govoriti moram z vami med štirimi očmi. — Izvolite, — je dejal Grenadier. _ Tu? — se je začudil Palpam. — Kaj pa mislite? če želite. — V zavodu? fafcfljačcoo! — Torej v kavarni. — Kaj še! VI se šainei — Pa v senci v4Te Borghese, na terasah Ptocra. na hi —tem beneškem — Kaj še, km še, dragi gospod nredoat! Za pogovor med poštenimi Ifadmi ni ne eno ne drugo. Zatečeva se h gostotjttaosti sosednega vladarja. Mož je gostoljuben in za tradicije svobodnih držav kaše mnogo razumevanja. — Toda vi se šalite, gospod. Odpotovati iz Rima v svrho pogovora? Kaj pa moje delo? Saj moram vendar proučevati tu politične razmere. — Kdo pa pravi, da jih ne boste mogli? Država, ki o rrji govorim, je dva koraka od tod. Da, Vatikan, papeževa država. Tam se bova lahko pomenila, ne da bi mi pretila nevarnost, da izgubim imenitno mesto, ki se moram zanj zahvaliti radodarnosii naše republike. Komaj je izgovorti te besede, že je stopila k njima grofica Colozzolo. — Kaj se pa tu fcnje? — je vprašala. — Predlagal sem gospodu uredniku izlet, — je odgovoril Palpain. — Res? — je dejala grofica. — Izlet k svetemu očetu, kaj ne? Razprostrla je pahljačo in odšda. — Ali nisem imel prav? — je vprašal P?.lpain obrnjen h Grenadieru. — Jutri torej, gospod. Pridite mimogrede k meni v zavod na čašico aperitifa. Dočim se je starejša gospoda tako zabavala in so se mladeniči gnetli okrog Filipine, si je gospodična Bour-geonova na vse načine prizadevala dopovedati gospe Grenadierovi, da Stendihalov >Rdeči in črni« nikakor ni razprava o stavah v ruleti. Dobrodušna gospa je zmajevala z glavo. — To bomo šele videli, — je deja-ia. — To bomo šele videli. Občevanje s pisatelji, ki so se raz-ilifkovali i po nadarjenosti i po uspehih, jo je bilo namreč naučilo izogibati se absolutnih literarnih nazorov. — Dragi moj cavaliere, — je dejala grofica, ko se je bil salon izpraznil, — aH so galeje v jezeru Nemi res tako čudovite, kakor jih opisujete? — Da vam povem po pravici, — je odgovoril Grenadier, — kar se tiče obsega, so se mi zdele prej skromne. — Enako kakor meni, — je dejala grofica. Pripomnila je, da je bila krasna lega s črpanjem vode pokvarjena in da skromno odkritje še daleč ni odtehtalo stroškov. — Gotovo je, da se dvigajo zdaj iz jezera kužni hlapi, ki bi prav lahko zanesli med ljudi epidemijo, — je menil Grenadier. — Kaj ne da? — je menila grofica odhajajoč v svoje sobe. S tem ie dobila več, nego je rabila za zabelo poročila, ki ga je hotela nemudoma poslati policiji. Sestanek obeh Francozov v Vatikanu je bil preveč sumljiv, da bi ga zamolčala. XIV. Vatikan je veliko, lepo ozemlje s katedralo, z lepim gradom, s poljem, podobnim parku, in s kolodvorom, ki ga šele grade, kajti kakor Visoka ti-betska planota aii Labrador je tudi to kraj, kamor železnica še ni prodrla. Zavzema nekaj hektarjev ob vznožju hriba, obrnjenega proti vzhodu. Življenje je tam prijetno in mirno, po hodnikih poganja trava, avtomobili so tam še redki. Tehnokrati nam obetajo zlate čase Kako si zamišljalo pripadniki novega Končno je dosegel iz Amerike tudi Evropo ledeni val tako zvane tehnokrate. To je nekakšni sporedni pojav z onim rdečim valom, ki se je pred 10 leti valil od vzhoda preko Evrope. Kakor so si morali dati takrat čitatelji za zajutrek, obed in večerjo prezentirati članke in razprave o socijalizmu in diktaturi proletarijata, tako se bo menda tudi zdaj mnogo pisalo o tehnokTaciji. Kaj je to? Tudi brez znanja grščine si bo znal čitatelj pojasniti ta pojem. Kakor pomeni demokracija vladanje ljudstva, tako pomena tehnokracija vlado tehnikov. In tu smo takoj pri jedru stvari same. Tehnokrati namreč trdi'jo, da je treba človeško družbo urediti na čisto novih načelih, saj je prišla rz normalnega trna in preživlja strašno gospodarsko krizo z mrl^oni brezposelnih. Toda tega ne bo storil niti kapitalizem, niti socializem ah komunizem, temveč veda, v prvi vrsti tehnična veda. Tehnokratični idejni pokret je razmeroma še mlad. njegovi začetki spadajo v leto 19-20, ko so se začeli v predavalnici kolumbijske univerze v New-yorku zbirati nekateri tehniki in strokovnjaki v narodnem gospodarstvu, da izmenjajo svoje nazore. Duša te skupine je bil in je še zdaj inženjer liowart Scott. Na njegovo pobudo so začeli pristaši novega pokreta zbirati podatke za točen pregled o proizvodnji v Zedi-njenih državah. To ogromno delo še r>i končano, vendar je pa že zdaj pokazalo, da je kapaciteta proizvodnje daleč prekosila možnost konzuma. Tehnokrati so zato s pravo matematično točnostjo napovedovaH sedianjo gospodarsko krizo in so se zmotili komaj za pol leta. Kriza je namreč pritisnila pol leta prej. nego bi bila morala po njihovih računih. Kdor pa zna tako točno napovedovati bodočnost, je lahko prepričan o uspehu. In tako so tehnokrati zdaj predmet največjega zanimanja ameriške javnosti, oni postajajo modno geslo dneva. Razkroj in racionalizacija industrijske proizvodnje sta prišla tako daleč, da o trajni odstranitvi brezposelnosti pri sedanjem položaju proizvodnje in tehnike sploh ni mogoče misliti. V starem Rimu je zmlel navaden mlin na dan okrog 200 kg žita. V modernem ameriškem mlinu v Minneapolisu imajo pa stroj, ki namelie na dan 6 milijonov kg moke, a streže mu samo en človek. Okrog 7000 čevljarjev, ki so tvorili v starem Rimu čevljarski ceh, je izdelalo na teden do /000 parov čevljev. V modemi tovarni za čevlje pa izdela enako število delavcev do 600.000 parov čevljev na teden. Razmeroma še nedavno je izdelal opekar na dan okrog 450 opek. V moderni opekarni v Ameriki pa izdela en sam delavec na dan do 400.000 komadov opeke. Racionalizacija je pa dosegla še preseneti vejše rekorde. V New Jersevu Lmajo tovarno za umetno svilo. Tam je treba pritisniti samo na gumb, r*a za-brne stroji, ki delajo brez vsake človeške pomoči polnih 24 ur. V tem je za človeka že nekaj strahotnega. Na podlagi točnih statističnih podatkov trdi&o tehnokrati, da bi v Ame- riki ne dobila dela niti polovica brezposelnih, čeprav bi se proizvodnja dvignila zopet na ono stopnjo, ki jo je zavizemala v času najugodiieose konjunkture. Kaj nam torej preostaja? Proučiti je treba zadevo do kraja in izvesti racijonalizaoijo do skrajnih meja. In tako so prišli tehnokrati do zaključka, da bi moral vsak človek v Amerik! delati na teden samo 16 ur, pa bi bik) vsem potrebam zadoščeno. Od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. bi delali dopoldne vsak dan ter tri dni od petka do nedelje bi pa rrneh" vsi prosto. Delali bi samo zdravi, sposobni ljudje v starosti od 25 do 45 let, potem bi pa šel vsak človek v zaslužena pokoj. Življenjski nivo bi bil pri tem približno lOfkrat večji, kakor je zdad, dohodki vsakega poedinca bi znašati letno okrog 10.000 dolarjev. Obetajo se nam torej zlati časi, samo vprašanje je, kdo nam bo dal toliko prostega časa, kdo nas pošlje tako zgodaj v pokoj in kdo nam bo pre-skrbel tako lepe dohodke. Če bodo tehnokrati kos tej nalogi, jkn bomo brez pridržka priznali, da so fantje od fare. in francoska republika Splošno je znano, da pravi Francoz ne imenuje francoske republike drugače nego Marianna. To ni roganje, temveč nasprotno, izraz ljubezni, Čeprav je ime samo prvotno nastalo kot roganje, kakor je nazval v drugi polovici 16. stoletja kruti habsburški vlastodržec na Nizozemskem vojvoda AJba upornike porogljivo gueusi, kar pomeni prosjaka. Tudi ime Mariarma so dali republiki s porogljivim namenom njeni notranji sovražnici, toda zavedni republikanci so ga sprejeli s ponosom. Če hočemo zvedeti, od kod izvira ime Marianna. se moramo vrntti v čase velike revolucije ob koncu 18. stoletja. Ime je nastalo v Montpetheru. S tem imenom so označevali takrat ženske dvomlljivega vedenja in ena izmed njih je bila izvoljena, da bi na svečanosti predstavljala boginjo razuma. Od boginje do republike je bil pa samo en korak in rojalisti so ga storili, republiko so začeli nazivati Marianna. Polagoma se je razširilo to ime po vsej Franciji. Leta 1830. so zvedeli igralci republikanskega prepričanja v mestu Albi o uporu v Parizu proti dinastiji Bourbonov. Polastili so se dekoracije, ki je bila na nji z okorno roko naslikana boginja Minerva, m zmagoslavno so jo nosili po mestu ter kričali: »Živela republika'« Ogorčeni monarhisti so pa knčaH za njimi: »Glejte, Marianno neso!« Republikanski režim ni prišel na krmilo, prestol je zasedel Ludvik Fihp Orleanski in republikanci v Albi so shranili Minervo kot simbol republike. Leta 1848.. ko so Francozi imeli nekaj časa republiko, so prinesli Minervo na dan in takrat so govorili še brez kakršnegakoli slabega namena, da je prišla Marianna na svoje mesto. Po državnem prevratu 1. 1851., ko se je po- lastil oblasti Napoleon III., je postaAo ime Marianna geslo republikanskih zarotnikov. Med seboj so se spoznavali z vprašanjem: »Aii poznate mater Marianno?« Odgovor na to vprašanje se je pa glasil: »Da, Marianna je imela dobro vino«. In od takrat je Mananna s rriigisTco čepico na glavi simbol francoske republike. Vlak je zašel Vlak, ki bi zašel, kakor pijanec v gozdu, se zda plod bujne fantazije. In vendar se je v Franciji nedavno pripetilo nekaj podobnega. Vlak, kj vozi iz Pariza v Bonrges. se razdeli na postaji Vierzon, od koder nadal'iije prednji del pot proti Bourgesu, zadnji del pa krene proti ChateauTouxu. Nesrečno naklijučje odnosno napačno postavljena kretnica je za zakrivila, da je zavozil prednji del vlaka, ki je bil namenjen v Bourges, na napačni tir in potniki, kj so hoteli i^opdti na prihodnji postaši, so naenkrat opazili, da se peljejo po neznani krajini. Zvoniki, irios-tovd in dolme v nočni razsvetljavi so se jim zdele čudne prikazni. In ker je strojnik vozil z rajvečjo hitrostjo, ne da bi se kje ustavfl, so se začeli bfakoverni kmettfe bati, da se peljejo v začaranem viakn. Končno je nekdo potegnil za zasilno zavoro in vlak se je ustavil. Začndeni so izstopili potniki za njima pa sprevodniki in strojevodja, toda nihče nd vedel, kje vlak stoji. Ugibala so in majali z glavami, nazadnje so pa zopet vstopih' in se odpeljati do prihodnje postaje, kjer so šele zvedeli, da so brt? kremah" po napačnem tiru. Vfcak se je moral vrniti in sreča v nesreči je bila, da istočasno ni vozil po isti progi noben drug vlak. Sreda, 1. februarja. 12.16: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 153 Cas, plošče, borza: 17.30: Otrofika ura (ga, Gabrijelčič), samospevi gdc. Kristanove; 18.30: Fonetični popv* -i dr. Vebra; 19: Ruščina (dr. Preobraženski); 19.30: Literarna ura: Cherston (Vodnik); 20: Dvoapevl in soli, pojeta gdč. Megla ln Pire; 20.45: Salonski kvintet; 21.45: Prenos Iz Londona; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 2. feruarja. 7.30: Travnistvo (ing. Tur k); 8: Nasveti za kmetovalce; 8.15: Gimnastika (Dobo vsek) ; 8.45: Poročila; 9: Ver ako predavanje (dr. Tominec); 9.30: Elektrotehnika (dr. Vidmar); 10-10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11: Slovenske narodne s salonskim kvintetom poje g. Gostič; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Ciklus pesmi o Bogu, recitira Petelinova; 15.45: Salonski kvintet; 16.30: >???« ali »Kar si bodi«, igTa šentjakobski gledališki oder); 20.10: Prenos iz Kopenhagca: Dmm^J večer; 22.15: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa »a naslednji dan. Petek, S, februarja. 11.15: šolska ura: Jugo slovenska revija od SuSaka do Kotora (Milković); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas. pločče. borza; 17: Ura poljske glasbe, izvaja salonski kvintet: 18.30: Zmaga katoliške cerkve na Slovenskem (dr. Capuder); 19: Francoščina (prof. Kuret); 19.30: Zdravstveno vprašanje asa družino in dom (dr. Simec); 20: Prenos z Dunaja; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. > mM ali o£fasf< Vsaka beseda 5» Plača m kMhko tuđi w mamfcah. ta odgovor znamko I - No wpra4anja brca m ndenvnrinmn fiafntanfši o*ta» iw- SLUŽBE DOBRO KUHARICO sprejmem takoj v restavracijo. Ponudbe na: Hotel >Balkan«, Knin, Dalmacija. 913 ČEVLJARSKI POMOČNIK zmožen vseh del, ki bi event. položil tudi kavcijo, isce službo. Joško Ramšak, Šmartno pri Litiji. 914 916 NtPKMILNINf GOSTELNO-BUFET dobro vpeljano, odprto noč in dan, v centru mesta, prodam radi odpotovanja. — Zagreb, Radičeva ulica 13. STANOV^ Idealno lepa m velika PRAZNA SOBA v Stritarjevi ulici se takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. SADIK smrekovih in mecesnovih, krepkih, gorske provenijence, več desettisoč, odda Uprava družbe Jezersko, Kokra nad Kranjem. PISALNA MLlA Mizico za pisalni stroj in plinsko peč zelo ugodno proda Založnik, Livarska 5. IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-a parate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4. (prehod >Viktoria« palače) PAZNO STJBABONMA tu- in inozemski rt časopisov v kavarni »Metropol«, Ljubljana. 921 OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje pri A. Preaker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. li/T DRUŽABNIKA ali financirja iščem v svrho otvoritve zelo dobičkanosnega sezonskega podjetja na otoku. Informacije: K. O., Split, Sva-čičeva 1, vrata 6. 918 AVTOPROMETNA DRUŽBA »BISTRA« naznanja cen j. občinstvu, da vsled snega začasno prekine promet med Blagovico in Celjem. 917 PRVOVRSTNA VINA! DOBRA KUHINJA! Krasna, nova, moderno urejena DVORANA V HOTELU »METROPOL** (MIKLIC) za. zabave in prireditve BREZPLAČNO na razpolago! — Klavir v dvorani! — Nizke cene! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA UVOZ LN PRODAJA ANGLEŠKEGA LN ČEŠKEGA SUKNA, VOLNENEGA BLAGA IN SVILE. VAŽNO! V račun jemljemo (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov! A« & E. Skaberne, L jublian? izdelujejo se najnovejši modeli otroških ln tgračnih vozičkov, tridklji. razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene, — Ceniki franku. »TRIBUNA« F. B. L-, tovarna dvokolee ln otroš,. i vozičkov, LJUBLJANA. Kartovska c 4 ilata: Oton C — Val v LJubljani.