205. številka. !>*t. v potek 2!) decemUrn 1S9U. Tefcij XXIV. ..Edinoit" izhaia dvakrat na dan. ruun nedelj in pravnikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po pravnikih ir.haja oh f». uri sjutrnj. Naročninii /nafta : Obe i/,d»n ji na leto . . . g I d. "21 •— '/>». mimo večerno izdanje , „ 12*— Za pol leta. četrt let« in na meneč ra/merno. Naročnino je plačevati naprej. Na nn-ročhe hrer. priloiene naročnine «e ttorava ne ozira. _ Na drobno se prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeijake z jutranje Aie-vilkp po 2 nvČ. Izven Trata po 1 nvČ. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon »t*. H70. 4 nvČ. V erilnoatl Je moč! Oglasi «e račnnaio i"> vrstah v petitu, /.a večkratno naroČilo s primernim pnpiinmtn. Poslana. o*nirtni«*e in javne zahvale, domači oglasi itd računajo po pourodhi. Vxi dopisi na) xe pošiljajo nreilnUlvn. Nefrankovimi dom»i . januvarja. Dllliaj 28. Ogerska delegacija je sprejela v tretjem čitanju začasni proračun ; popoludne se snide, da sliši nuncij avstrijske delegacije o začasnem proračunu. Dliili^f 28. V polni seji avstrijske delegacije je konstatiral predsednik, da sta obe delegaciji jedini glede začasnega proračuna. Potrdili so zapisnik ter zaključili sejo. Dunaj 28. Udje ogerske delegacije so se povrnili v Budimpešto. Dne 2! januvarja pridejo zopet. na Dunaj ; tega dne začne odsek za mornarico svoje posvetovanje. Dne 4. januvarja bo seja vojnega odseka, a 8. januvarja odseka za sklepni račun. ti. februvarja so udje ogerske delegacije povabljeni na dvorni ples. Dunaj 28. V seji proračunskega odseka avstrijske delegacije po plenarni seji je izjavil dr. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Kramar, da (Vhi ne bodo glasovali za nobeno potrebščino avstrijske ali skupne vlade, dokler ni popravljena krivica, ki se je češkemu narodu zgodila z odpravo jezikovnih naredeb. Stranskv je vprašal, zakaj so zahteva začasni proračun kar za štiri mesece. Državni finančni minister pl. Kallav se je skliceval na prakso v prejšnjih letih, ter da previdnost zahteva tako dolgo dobo. Začasni proračun je sprejet z izpremeinbami ogerske delegacije. Bero I i II 28. Cesar Viljebn je sprejel opo-ludne avstro-ogerskega vojaškega atašeja grofa Sturgkha. Razmere v mestnem in deželnem zboru tržaškem. Govoril deželni poslanec Ivan Gori n p na občnem zboru »Edinosti« dne 2(5. novembra 1899. (Zvršetek.) (Jim pa stoje na takem stališču, je naravno, da ni mogoče ničesar doseči za okolioo. Iz navedenih vzrokov je moralo torej naše delovanje v mestnem zboru ostati skoraj popolnoma negativno. Naj preidem sedaj na deželni zbor. Znano j vam je, da se več let sploh nisino udeleževali na 1 razpravah v deželnem zboru, ker gospodje večine so porabljali vsako priliko za politične demonstra-eije, ki so dišale po vsem drugem, nego po patri-jotizmu. Ker pa se nam je očitalo, da ni konsekventno, ako zahajamo v mestni, v deželni zbor pa ne — ko je to vendar ena in ista korporacija —. ker ho nas nagovarjali tudi od vladne strani, naj gremo v deželni zbor, smo slednjič res šli. S kakim vspehom, to vam je znano. Psovali so nas, pljuvali so nas in slednjič so metali na nas okvirje iu šipe. In to brez ni kake provokacije od naše strani! (Vriše in razni vskliki po dvorani). Kajti tega, tla se je pravilno izvoljeni Na-■ bergoj tudi udeležil soje, vendar ni smatrati za Natisnila tiskarna konaorclja lista ,,Edinost" v Trstu. provokacijo (Viharno pritrjevanje), marveč je bila to njegova pravica in dolžnost. Vsled teli nezaslišanih dogodkov smo izstopili iz deželnega zboru in smo brzojavno protestirali na centralni vladi. No, tudi to smo skušali že večkrat, koliko da pomagajo vsi taki protesti. Se nekaj moram omeniti. To namreč, cla se je tudi gospod Goess brigal, tla bi zopet šli v deželni zbor. Ko pa so nas ven vrgli in smo zahtevali mi garancije, da se taki infamni dogodki ne bodo ponavljali več, nam nikjer niso hoteli dati takih ga rane ij. Naravno torej, da smo morali ostati pri svojem sklepu. Kakor ste že čuli iz ust spoštovanega posl. Spin-Čida, so tudi slovanski deželni poslanci Istre in Goriške izBtopili iz deželnih zborov. Uvažnjč, da mora naše postopanje biti v soglasju, zbrali smo se bili v Trstu goriški, istrski in tržaški poslanci in smo po vestnem posvetovanju sklenili, da bomo odslej solidarno postopali v vseh treh deželnih zborih. (Odobravanje) Sestavili smo razsežno spomenico, katero smo poslali ministru-predsedniku in raznim slovanskim oziroma Slovanom prijaznim kubom. O vspehu te spomenice ne morem ničesar povedati, ker ničesar — ne veni ! (Kazno vsklikanje po dvorani). Drugo spomenico, izvrstno sestavljeno po odvetniku dru. Gregorinu, je nesla na Dunaj posebna deputacija, sestavljena od reČenega gospoda, mojega brata in mene. Ker pa nismo mogli priti do avdijencije, sem jaz ostal na Dunaju par dni iu res se mi je posrečilo, da sem spomenico osebno izročil gospodu ministerskemu predsedniku grofu Thunu. Hkratu sem tudi ustmeno razložil kolikor sem mogel. Gospod ministerski predsednik mi je dajal dobre nasvete, češ: naj bomo dobri (Hrupna veselost) in naj se pobotamo z italijansko večino. (Ponovna veselost, a vmes tudi pojavi ogorčenja. Kliei : Udarno naj se jim na milost in nemilost). Obljubil pa mi je, da hoče naše zahteve preštudirati, da se hoče dati dobro informirati od vseh odlušča se mu kamenje ter z skrivnostnim ropotom pada na zemljo. Tudi: Memento mori. »Tam le!« Obstali smo pri oknu; šip seveda nobenih, ltoza je kazala z desnico na velik četerooglat prostor, obdan od treh strani •/. zidom; četrta, proti nam obrnjena stran je imela tudi nekdaj svoj zid, zdaj smo videli le kup belosiveg-a kamenja. Se dobro ohranjena oblika gotiških oken nam je pričala, da gledamo ostanke cerkve, ki je morda nekdaj bila ponos zajčkih menihov; zdaj, zdaj le glasno priznava, da zob časa niti cerkvi ne prizanaša ; on ugonoblja vse, kar jo ustvaril človek. Pri srednjem zidu je stal velik četerooglat kamen ; tam je bil gotovo nekdaj altar. Pred tem kamenom sta stala Vanda in Ve-koslav. Pozabila sta na svet, zabila nas; z desnico jo je držal krog pasa, njena glava mu je slonela na prsih. Gledala sta si v oči ; zdelo se mi je, da po zraku vibrira jek njiju poljubov. Koza se je norčevala iz njiju in zbijala šale; niti Slavi, niti meni ni prijalo to norčevanje, menda tudi Kozi sami ne. (Pride še.) P O D L I S T K K if) Zajčki samostan. Potopisna novela. Spisal: Ivan Gromozenski. »V gradu kake velike čarovnice, ki je začarala vsa bitja; morda tudi nama ne prizanese«, skušal sem so pošaliti, o tem pa sem zrl v četrto sobo ter pričakoval, da se zdaj pa zdaj prikaže kako tako sumljivo bitje. Slava pa je opazovala kuro. »Zdi se mi, da je z glavo malo pokimala«, mi je rekla. »Saj se lahko prepričava.« Stopil sem k postelji ter prijel sivo kuro za glavo. Glasno je zakokodakala, jaz pa sem odtegnil roko. Kura je skočila po koncu — midva sva se spogledala osuplo — ter s krikom zletela na peč. Na postelji je ostalo le belo jajce. »Nesla je«, je opomnila Slava. Kura je priletela slučajno na otroka in sicer na neodet del trebuščka. Plesala je po njem in kokodakala. Tako je prišlo življenje tudi v deteta. Začelo se je gibati iu jokati. Kaj jokati, dreti, dreti, kakor da bi mu kdo trgal vse zobe. Dete je kričalo, kura kokodakala, a midva smejala : »Hitro sva zbudila začarana bitja.« Iz tretje sobe je .prišla stara, brezzoba ženica, šla k peči, vzela otroku v naročje, naju pogledala' kakor da bi hotela reči: Kaj delata tukaj?! Odšla je molčč, kura pa za njo. Dokler ni izginila, sva gledala za njo. Potem sva so vračala. Kozo sva našla pri najinih napisih. Okoli istih je narisala veliko srce ter napisala datum. Slavo je polila rudečica, a Koza je bila v zadregi. Spregovorila je : »Že sem mislila, da sta se zgubila.« »Kje je Vanda?« je vprašala Slava. »Koj ti jo pokažem, samo na hodnik pojdimo, pri zadnjem oknu.« Vodila naju je na levo po hodniku s kamenitim, že jako razdrapanim tlakom, katerega se gotovo že desetletja ni dotaknila metla. Hodnik je bil nekdaj jako dolg ; zdaj ga manjka že več nego polovica, kajti podira se in ruši. Z časoma zgine popolnoma, ker zdaj pa zdaj strani iu potem tla ukrene potrebno. (Kliei: Nič ni storil! Samo r. obljubami nas pitajo). Gotovega pa ni obljubil ničesar, to pa je zahteval, naj se nadalje udeležujemo razprav v deželnem zboru. Na mojo pripombo, da so naše glave v nevarnosti, ker padajo razni predmeti /. galerije doli, je odgovoril doslovno: «Ah nas, die ftchadel sind h ar t! (Eh kaj, saj glave so trde!) (Vrišč po dvorani). Prav brez vspelia vendar ni bila ta avdijen-eija ; doseže noje bilo vsaj toliko, da nam niso zasnovali okrajnega glavarstva le za gornjo okolico — kakor so baje namerjaii , kar bi bilo nam le v škodo, ker bi se okoliea razkosala na dva dela in bi najboljši nje del ostal še tesneje sklopljen z mestom in bi po takem prišel še bolj v klešee mestni gospodi, nego je sedaj. Se nekaj smo dosegli se svojo abstinenco, to, tla se gospdda sedaj ravsajo mej seboj. Popred so se še nekako držali, ker svoje domače vojne niso hoteli nam kazati ; sedaj pa, ko nimajo več okoličanov, da bi jih maltretirali, sedaj se praskajo sami, da je veselje. Iz ene stranke sti nastali dve in morda nastane še tretja. O tem razporu priča cela vrata demisij v delegaciji in druge. Nihče ne more soditi, kako lice bo imel prihodnji mestni zastop. M< >je osebno menenje je : dokler bodo vladale take razmere, ni možno, tla bi se mi udeleževali sej mestnega oziroma deželnega zbora. (Pritrjevanje). O splošnem stanju okolice hočem omeniti še naslednje. Mestni svet in magistrat imata vso moč v rokah in to moč izrabljata brezobzirno. Okoličan je na svojem svetu brez ni kaki h pra-v i c. (Pojavi ogorčenja). Dočim drugod male občine, ki so samostojne, prav lepo vspevajo, imamo v okolici vasij s 1000 tlo 2000 prebivalcev, ki ne kažejo ni najmanjega napredka. Kmetijstvo je našim mestnim očetom zadnja briga. Kaj čete, celo poljskim čuvajem so ustavili plače in jih odpustili. Ker pa je pri nas mestni svet in deželni zbor ena in ista korporacija, se nimamo kam pritožiti. Delegacija, ki je ob enem deželni odbor, se gotovo ne bo brigala za obnovljenje vinogradov, uničenih po trtni uši. Ni kdo se ne briga za odpis davkov otl opustošenih zemljišč, za vzdrževanje poti in stez. Na magistratu sploh ni nobenega referenta/a kmetijstvo, nobenega, ki bi uinel potrebe kmeta. Okoličan je torej res parija brez vsakih pravic. (Pritrjevanje.) Ako pa bi hoteli poslušati župana iu one, ki gospodarijo sedaj na magistratu, so na tem žalostnem stanju krivi le okoličanski zastopniki in oni, ki stoje na Čelu političnega društva f Edinost*. To je, oni zahtevajo, naj bi okoličan pozabil na svojo narodnost in na svoj rod ; okoličani naj bi se uklonili kakor pokorni ščavi (Hrupni kliei: Nikdar!) in potem še le bi jim zasijala milost mestne gospode. Ali tudi to ni res. Tudi v tem slučaju ne bi bilo ničesar pričakovati za okoličane v materi-jalnem pogledu, ako bi prav hoteli pozabiti na svojo narodnost. Vse naše dosedanje skušnje nas učć, d a s e t) b č i n s k i svet in magistrat nikoli nista brigala za b 1 a g o r o k o 1 i c e, da se ne brigata iu se ne bosta brigala nikoli (Vsestransko pritrjevanje), to pa iz razloga, ker niso nikoli hoteli umeti naših potreb. Nadejali smo se, da po odpadu Rinaldinija najdemo na tukajšnji deželni vladi podpore proti krivičnosti mestne uprave. To upanje je bilo prazno (Glasno pritrjevanje), kajti Rinaldinijev naslednik ne postopa z nami nič drugače. Narobe. A o vsem tem vendar ni, tla bi obupavali. Naša stvar je pravična iu mora zmagati konečno. Nam treba vztrajnosti in edinosti. Završujem z prisrčno nado, da naš narod v Trstu in po okolici ostane trden in zvest sin matere ■Slave! (Ploskanje in živio-kliei!) Politični pregled. TRST, -21». decembra 1899. Iz avstrijske delegacije. V včerajšnji plenarni seji je prišlo tlo prezanimivih debat mej češkimi in nemškimi poslanci. Delegat Paeak in tovariši so interpelirali namreč ministra za vnanje stvari glede izganjanja avstrijskih delavcev iz Nemčije ter so zahtevali od njega, naj posreduje na pruskih oblastih, tla se tako preganjanje avstrijskih delavcev zaustavi. Interpelantje so stavili ministru tudi vprašanje, tla-li hoče trn kabinetu v Berolinu osvetliti takt, tla tako postopanj« nikakor ne pomnožuje simpatij v Avstriji za zvezo z Nemčijo. Tu si moramo dovoliti opazko, tla je velikanska ironija — da ne rabimo ostrejšega izraza —, ako bi mej slovanskimi narodi hoteli posebno gojiti take simpatije! \ razpravi o skupnem budgetnem provizoriju je izjavil delegat tir. G r e g r, tla bodo češki delegatje glasovali proti budgetuemu provizoriju. Na to je govoril o odpravi jezikovnih naredeb ter je izrekel tulitev, tla je večina listov zastopala prepričanje, da je nesrečni korak Clarvjeve vlade — • odprava jezikovnih naredeb — produkt vpliva Nemčije. In sicer tla je nemški cesar izrazil svojo nevoljo (!!) na zatiranju Nemcev v Češki, na kar se je Avstrija podvizala, tla prežene nevarne gube nezadovoljstva na čelu nemškega cesarja s tem, tla je odvzela Cehom zopet ona prava, katera jim je enkrat dovolila. Vsakdo se mora strinjati z tirom. Oregrom, v kolikor je na-glašal, tla so to znamenja in dokazi, kako Žalostno ulogo igra Avstrija v trt »z vez i in kako slabo stoji nje notranja samostojnost in svoboda. Prav mi primorski Slovenci pač brez težav in do cela pojmimo nadalje govornika, ki je visoko avstrijsko birokracijo imenoval najhujšo in najnevarnejšo nasprotnico Cehov. Potem so govorili še nemški delegatje Russ, Lemiseh in Funke. Delegat Tusel je interpeliral poveljnika mor-narnice glede skorajšnjega zboljšanja delavskih plač v puljskem arsenalu. Na to pa je delegat Uuss odgovarjal na govor dra. Gregra ter protestiral proti ti e n u n-cijaciji, ki sestoji v predbacivanju antidinastič-noga čutstvu avstrijskih Nemcev. Čudno, čudno... Delegat Lemiseh je protestiral proti izjavi Gregra, da je trozveza nenaravno pobratimstvo dveh po na-sprotstvu ločenih držav, je protestiral tudi proti »denuncijaciji« dinastično mislečih avstrijskih Nemcev ter pravil, tla bo njegova stranka proti štiri-mesečnemu budgetuemu provizoriju z ozirom na novi kabinet, ker bi se ta provizorij utegnil izrabljati za nezakonite akcije na podlagi § 14. Delegat Funke je rekel, da se mirovni poskusi mej Nemci in Oehi nikakor ne podkrepljujejo z jedna-kinvi govori kakor je bil dr. Gregrov. Delegat K r a m a f se je zavaroval pred očitanjem denuncijacije. Rekel je, tla Cehi nikakor ne želijo zatirati Nemcev, marveč zahtevajo le jed u a k o p r a v-nost. Tudi delegat Pacak seje izjavil za mir mej Nemci in Čehi. Prečudno se nam zdi le to, da se Nemci naenkrat takt) zelo boje za svoj »dobri gbiB« kakor avstrijski državljani ter se branijo z vsemi štirimi pred očitanjem vsake antidinastične zveze z Nemčijo. Usiljuje se nam vprašanje : kdo in katerega narodnega značaja so bili vendar tisti ljudje, ki so še nedavno temu hodili čez avstrijske meje zborovat v blaženo Nemčijo?! In otl kje so izhajali tisti kliei v Avstriji po nemški pomoči?! Morda bi nam na to vprašanje vedeli dati odgovor izvesti)i krogi v Berolinu. Zakon o odpravi časniškega kolka je baje že zadohil cesarjevi/ potrjen je. Sprava, kakor jo umejo Nemci. V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije so nemški govorniki zatrjevali jeden za drugim, kuko so pripravljeni za spravo z Čehi. Logično morajo biti tudi za spravo z drugimi narodi. To pa tembolj, ker prav oni zahtevajo najbolj, tla se narodno vprašanje mora rešiti potom državnega zakona in za vso državo. Torej za spravo so. Vprašanje je le, kaka bodi ta sprava, kakor si jo mislijo Nemci?! Navadni ljudje umejo spravo tako, da ona dva, ki se prepirata, odnehata vsaki toliko, da se snidetu v sredi. A prav za odgovor na vprašanje, koliko bi hoteli Nemci odnehati od svojega germanizato-ričnega stališča ter ue približati željam Slovanov, smo dobili te dni jako kričeč prispevek. Kakor znano, je južni Stajer, tretjina vsega prebivalstva dežele, zdržema slovenski, kajti nemške skupinice po mestecih na Južnoštajerjii so le kakor oaze. Ta tretjina doprinaša tudi razmeruo za pokrivanje deželnih potreb. Mi bi rekli torej, da tretjini prebivalstva gre vendar nekaj pravic. Pred vsem bi morala ta tretjina v deželnem zboru, deželnem odboru, c. kr. deželnem šolskem svetu in na vseh deželnih ustanovah sploh imeti ljudij, ki bodo zastopali n je gmotne i u duševne koristi. Le kričeča krivica je bila torej, ako slovenska tretjina ai imela dosedaj nobenega zastopnika v deželnem šolskem svetu. A ker je vlada sedaj vsaj v nekoliko odpravila to krivico, imenovavši gimnazijskega ravnatelja v Mariboru, dra. Julija Glowaekega, členom deželnega sveta štajerskega, ker je torej štajerskim Slovencem dovolila le mrvico pravice, pa je ogenj v vseh nemških strehah. In srde se eeltl na grofa Clarvja, katerega so še pred par dnevi slavili kakor ministra, ki je čez dolgo let nemške bede donesel tolažbe. Da. celo Clarvjn žugajo, ker ni on, pred no je odšel, izvršil tega imenovanja — v njih zmislu. ker torej ni preprečil drobne mrvice pravice Slovencem. — Pa še neko drugo imenovanje jih vznemirja in razgreva. Za okraje St. Lenart, Slov. Bistrica in mariborska okolica, torej za skupino, ki je po ogromni večini slovenska, je Slovenec dr. Janko B i z j a k ime novan okrajnim šolskim nadzornikom. Proti temu imenovanju ga zopet istotako tako ne more biti pametnega in veljavnega prigovora, ni se stališča pravičnosti, ni se stališča praktične petlagogiške potrebe. Ali tudi radi tega imenovanja je ogenj v vseh nemških strehah, ker pomenja mrvico pravice Slovencem. Po teh dveh izgledih smo dobili nekoliko okusa, krfka bi morala biti sprava, kakor si jo mislijo Nemci. Njim vse — Slovanom nič! Slovani pa čutijo v sebi — hvala Bogu — preveč življenske sile, in niso še tako na zadnjem, da bi hoteli sklepati take sprave. Odprava celibata v južni Ameriki ? Chilenski list «Fritona» je donesel vest, da je papež Lev XIII. od 10. julija tega leta za katoliško duhovstvo v južni Ameriki odpravil ce-| libat. «Badischer Beobaehter* pridodaje k tej vesti, da je bil letos v Rimu koncil južno-ame-riških škofov, na katerem so mej drugim raz-i pravljali o odpravi celibata za katoliško duhovstvo i v južni Ameriki. Papež da je privolil v predlog I za odpravo. V gori omenjeni encikliki da je re-j čeno, da celibat nima značaju božanskega, ampak | le cerkvcnega prava in je bil uveden od koncilov in papežev v tistih časih, ko se jih je mnogo oglašalo v duhovski stan. Z ozirom na to pa, tla je tako oglašanje v južni Ameriki sedaj redkeje in je mnogo župnij osirotelih — z ozirom na to, da se v današnji | materialistični atmosferi vzrasla mladina odvrača od I duhovskega stanu v glavnem radi celibata, za ka-I teri treba herojske žrtve in posebne milosti, ki ni i dana vsakomur : je njegova svetost dala duhovnikom latinske Amerike svobodo, da se smejo ženiti, i List »Neue Freie Presse« meni, da je morda to ! risto iznenađenje, o katerem je sv. Oče nedavno J govoril. _ Kralj Aleksander Srbski je dospel danes na Dunaj in je bil od našega dvora v sprejet ; z vsemi Častmi, ki pristoje vladarju., Kralj Alek-j sander je došel iz Merana na Ti ruskem, kjer se } je mudi) dlje časa. Kakor znano, je kralj Alek-j sander že tedaj, ko je bil na potu v Meran, želel, pokloniti so našemu cesarju. No,,, takrat je dobil migljej, da ne bo nič; in res ni l.»ilQ nič. To od-| klonjenje je provzročilo temveč .-,v zgleda vanj a, ker j je bil baš v isti čas knez Bolgarski deležen te časti. Od kodi sprememba v dispozicijah na Dunaju nasproti Srbiji ? Ali so na, dunajskem dvoru | začeli ugodneje soditi o zistemu, v Srbiji ? To se zdi izključeno. S popolnim soglasjem.., meti Avstro-Ogersko i u llusijo glede Balkana ser računa v obče kakor z nepremičnim dejstyqnv, Rusija pa je ob vsaki priliki in še pred par dnevi, v nekem avtoritativnem listu povdarjala,, da ne odobruje politike krutosti zistema v Srbiji.. Ce torej Rusija ne odobruje, tudi o Avstriji n§ iqoipmo misliti, da odobruje. Kako naj si torej tolmačimo spremembo na Dunaju? Politični krogi sodijo, tla je trma srbskih mogočnežev odjenjala bijš pod pezo av-strijsko-ruskega sporazumijenja. In. »poboljšanje« da se pokaže skoro v odhodu Milana iz Srbije iu v pomiloščenju srbskih, obsojenih žrtev Milanovih. Domače vesti. »Edinost« po. odpravi kolka /a časnike. Od več strani nam dohajajo vprašanja, kako mi- slimo izdajati * Edin«»t« |>o odpravi časniškega kolka? Istočasno nam prihajajo tudi nasveti, kako naj uporabimo »dobiček«, ki nam nastane vsled odprave omenjenega kolka. Najprej — da no l* k le uesporazu tuljenj ter da ne IhnIo naši čitatelji v krivi veri, da bo naš list po odpravi časniškega kolka kar plaval v denarju moramo odkrito povedati, da bi dobiček, ki nam nastane po odprav ljenju kolka, komaj zadostoval, da se pokrije vsakoletni primanjkljaj, ki so ga nekateri požrtvovalni rodoljubi zalagali leta in leta ter da bi se upravi »Edinosti« ne smelo ničesar očitati, ako bi ostala pri dosedanjem načinu izd ajanja in pri dosedanjih cenah. Pomisliti je, da je »Edinost« izhajala več let v isti velikosti kakor ljubljanska dnevnika ter da je veljala, po pošti prejemana, H gl. manj na leto, nego ona dnevnika. V razprodaji pa so stale posamične številke 2, 3 in k večemu 4 novčiče, do-čim so se posamične številke ljubljanskih dnevnikov prodajale po U nvč.! Vrhu tega »Edinost«, ki je bi bolj namenjena za Primorsko, speeijelno pa za Trst, nima še takega števila naročnikov niti toliko inseratov, kakor ljubljanska dnevnika, kar vse pomenja najmanj 4000—5000 gl. manje čistega dohodka na leto. Ponavljamo: ne smelo bi se šteti v zlo naši upravi, ako bi po odpravi časniškega kolka skušala malce oddahniti se. Vsejedno je naša uprava odločila, da noče zaostati za drugimi slovenskimi dnevniki ter hoče vso svoto, katero pridobi z odpravo časniškega kolka, žrtvovati v poboljšanje lista. »Edinost« se namreč po novem letu izdatno poveča in sicer tako, da bo v njej berila vsaj za eno stran več na dan, nego doscdaj, kar prov-zroči velike troske za tisk ter zahteva ponmožitev uredniškega osebja. Dvojno, »jutranje iu večerno izdanje, katero se je bilo uvelo le, da se nekaj prištedi na kolku, odpade ter bo list izhajal le enkrat na dan in sicer tako, da se bo razprodaj al najkasneje že oh 1». uri zvečer. Naročnina listu ostane ista, kakor dosedaj, t. j. 12 gl. ali 24 kron na leto, a posamično številke se bodo razprodajale po 3 nvč., dočim so bile dosedaj večerne koleko-vane številke po 4 uč., /jutranje nekolevovane pa po Ji nvč. A še nekaj važnega smo ukrenili iu kar •nam bo provzročnlo precejšnjih troškov; z novim letom se hoče namreč naš list kolikor mogoče intenzivno pečati s trgovino ter prinašati zanimive trgovinske in narodnogospodarske vesti in razprave, v katero svrho si je preskrbel strokovnjake za so-trudnikc. Ako je na Slovenskem kateri list poklican v to, da se namreč peča s trgovino in narodnim gospodarstvom, je to gotovo »Edinost«, ki izhaja v važnem trgovinskem središču, ki je tudi brez dvoma trgovinsko središče vse Slovenije. Kakor naši cenjeni čitatelji razvidijo iz teh vrst, storila je naša uprava vse, kar je mogla storiti za zboljšanje lista »Edinost«. Le od podpore cenjenih naročnikov iu odjemnikov je odvisno, se-li ho naš list mogel vzdrževati na obljubljeni višini ali eelri napredovati. Naročajte se na naš list ter kupujte ga še bolj pridno nego do zdaj, pridobivajte mu vedno širši krog podpirateljev ter bodite overjeni, da uprava stori, kakor hitro mogoče, še drug korak, da zniža namreč za naše razmere že itak nizko ceno. Nas list ne išče dobička, ampak ima v prvi vrsti pred očmi narodno, politično in moralno vzgojo našega milega slovenskega naroda. Ta skupni cilj pa moramo in moremo doseči le sč skupnimi silami in sb skupnimi žrtvami. Urez žrtev ni nikjer vspehov, še manj pa v tako malih narodih, kakor smo ini Slovenci. A tudi mal narod je lahko velik, ako ima dovolj trdne volje vstrajnosti in požrtvovalnosti. Imenovanja. Predsedništvo c. lcr. finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo blagajnika carinskega višega urada Evgenja C a moči na in oficijala carinskega urada Josipa Kolo.»a ofiei-jaloma višega carinskega urada v IX. plač. razredu; oficijala Antona M a ng o ld a blagajnikom carinskega višega urada v IX. razredu; carinska asistenta Jerneja Hierkopfa in Karola Schutz-bieru ofiuijaloma v N. razredu in carinska vežbe-jiika Josipa L u sne r j a in I v a n a T r o s t a asistentoma v N,l\ razredu. Potrjeu zukpii. Cesarje potrdil v deželnem zboru istemkem sprejeti, zakon o dokhulah na najemnino v mestni davčni občini Pulj. Miniatura razmer mej Slovenci je v.«a-kako način polemisovanja, ki se je udomačil. Včeraj smo pokazali na goriški »Narod«, danes moramo pokazati — da bo varovana reciprociteta med Ljubljano in , po kateri ima začenši od 1. januvarja 1900. z zakonom od dne 2. avgusta 1892. določena kronska veljava kakor izključno deželna veljava stopiti na mesto dosedanje avstrijske veljave, daje se na občno znanje, da se od zgoraj omenjenega dno imajo v vseh podneskih, napovedih, utoki.li itd. denarni zneski označati v krorski veljavi. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na svojo tretjo domačo zabavo, ki bo na novega leta dan v »Slovauski čitalnici« ob 5. uri popoludne. Slavnemu občinstvu polagoma na srce, da bi se te veselio« udeležilo v ob i l notu icevilu. Za božićnico je bilo toliko stroškov, da nam še mnogo, mnogo primanjkuje, da obdarimo le najpotrebnejšo ileeo. Ah, koliko bosih noff čaka čre-veljčkov, in koliko mraza trepetajočih telesce čaka tople jopice! Povejte, je-1 i kateri Čut slajši, nego oni, ki nas navdaja, ko smo pomagali revnemu I otročiču ? ! Ne, ne, ni ga slajšega uživanja ! A vse to | si lehko vsak privošči, če le na novega letu dan 1 pride na domačo zabavo. Tako ima dvojni dobiček, zabava se sam (kar se pač spodobi na novo leto) in istočasno pomaga revnim otročičem. Na svidenje torej vsi v čitalnici, da srečno začnemo novo leto in tudi novo stoletje, v katerem naj se naša narodna stvar razcvete in razvije vsaj za dve stoletji naprej. ODPOR ženske podružnice družbe sv. C. in M, O priliki koncerta društva »Kolo« so darovali temu društvu oziroma preplačali vstopnino r Vojak 20 nč., Gasperšič 10 nč.. A nt. Zlobec .'tir nč., BatiČ 50 nč., prof, Mandič (>0 nč., dr. A hram-60 nč., N. N. I gld., Ivan Gombač 1 gld., Ivan Pirili dO nč., Miha llrovatin ;>0 nvč. Plesni venček pevskega društva Kolo«. I)ne 0. januvarja pri h. leta bo imelo to društvo svoj plesni venček, ki obeta biti prava rodbinska zabaviea. Vstopnina je določena za možke na 40 nvč., za ženske na 30' nvč., brez izjeme. — Ples začne ob H. uri zvečer. »Tržaško podporno in bralno društvo* priredi svojem členom in povabljenim gostom • Silvestrov večer*, na katerem bo sodelovalo tudi pevsko društvo «Kolo» s petjem in tamburanjem. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop svoboden. Veseli čni odsek. V večni pravdi z naravo je ubogi naš »Piccolo«. Zlasti se neprestano krega žnjo, ker je storila ta grozni greh, da je v Istro postavila veliko več Slovanov, nego Italijanov. In ker je v pravdi z naravo samo> je naravno, da je v večni pravdi tudi z vsemi posledicami, ki izhajajo iz narave. »Piccolu« gre navskriž, da je v Istri toliko Slovanov in istotako mu nikakor ne gre glavo, kako da se ti Slovani — kar je seveda zopet naravno — razvijajo in da hočejo živeti. Vsaki najmanji pojav življenja istrskih Slovanov mu razburja živce, ob vsakem takem pojavu kliče svoje na pomoč in napada druge. V La žarel u pri Kopru so n. pr. sami Slovenci, ki hočejo besedo božjo slušati v svojem jeziku. In ker je škof — kar je povsem naravno — poslal tjakaj slovenskega kapelana, pa jo že »Piccolo« ves iz sel>e. Na kvarnerskih otokih žive sami Hrvatje poleg peščice — hrvatskih renegatov. »Piccolo« pa otepa okoli sebe kakor kakov norec zato, ker v Velemselu hočejo ustanoviti hrvatsko čitalnico, ter se zaganja v okrajni šolski svet v Malemselu, ker je dovolil, da se tam zasnuje hrvatski otroški vrtec. »Piccolo« se krega, ker se nikakor ne more spoprijazniti s tem, kar — je! In kar tudi ostane — ako Bog dade — prav zato, ker je naravno. Za svilorej^. Trgovinsko ministerstvo je določilo letne] nagrade onim svilorejoem, ki se bodo v sviloreji držali sodobnega naprednega postopanja. Zaradi napada na načelnika Pa/luske občinske straže so aretirali dosedaj tri osebe. Zadnji je Peter Bartoli, na katerega leti največ suma, da je strelil na MariniČa. Ntrajk v kaznilnici v Kopru. V jutro dne 27. t. m. kaznjenci v Kopcrski kaznilnici niso hoteli delati, ker so bili nezadovoljni s hrano, katero so jim dali za minole praznike. Pod prejšnjim ravnateljem je baje bila boljša. O kakih izgredih ni bilo čuti dosedaj, vendar se je včeraj predpo-ludne iz tukajšnje garnizije stotnija vojakov odpeljala v Koper. Tudi sodna komisija z državnim pravilnikom na čelu se je podala tjekaj. Koparski napad. Zadnji petek večer je prišel v neko gostilnico v Bači pri Tolminu mlad mož, ki je hotel tamkaj prenočiti. Odkazali so mu sobo v prvem nadstropju. A kmalu se je vrnil v kuhinjo, češ, da ga v sobi zebe. Krčmarica je baš štela denar. Naenkrat je neznanec skočil proti ženski ter jo na več mestih ranil z nožem. Žena je klicala na pomoč. Prihitela je dekla ; tudi njo je ranil •/. nožem. Potem je pograbil denar — kakih 30 gld. — ter m bežal. Predvčerajšnjim ga jo orožništvo aretiralo ter spoznalo v njem Petra Car-lija s Ponikev. Obe ženski sta v smrtni nevarnosti. Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni : zidarja K ran in Stefai\ < ermelj, xara«li zločina javnoga nasilstva, ker sta se dne 2t>. novembra, ko so ju aretirali, branila ter dejanski napadala redarje. 1'rvi je olienjeii v 2-mesečno, drugi »»-tedensko ječo. — Pek Alojzij Zega je < l«>11 i l radi poneverjeiija izposojenega bi-eiklja ♦'> tednov ječe. Tpoštevali so več olajšujoči h okolnosti. Kaznjenci koperake kaznilnice Fran Arzon, Rudolf Jurizza in Roman Haje so bili obsojeni zavoljo izgredov dne oktobra t. I. oziroma hudodelstva javnega nasilstva : prva dva v 10 mesecev, poslednji v 1 mesec, ječe. Najdeno. Neki deček je našel včeraj jutro na Nkedenjski cesti listič zastavljalnice Dusaieh ter ga položil v shrambo na policijskem komisarijatu pri Sv. Jakobu. Aretiranje. Včeraj jutro je policijski ofieijal g. Titz aretiral v neki hiši v ulici Ponziana 22-\, Petra Hcttia, lM-letno Krnesto Jurizza in ;M»-letno Jero Peternel. Vsi trije so bili izgnani iz Trsta, kamor se ne bi smeli vrniti. Aretiral je tudi lastnika stanovanja, kjer so bivali, 20 - letnega Maksa K. Različne vesti. Car in carica prideta O priliki odkritja spomenika carju Aleksandru II., osvoboditelju Bolgarov, v Sredee. Zopet nezgoda ne železnici. Po noči 28. t. m. je Srbograjsko-Kclemfelski vlak trčil v osebni vlak z Reke. Ker je strojevodja prvega o pravem času zapazil nevarnost ter uravnal stroj na nasprotno stran, je bil sunek primerno slab. Zadnji vozovi Roškega vlaka so lahko poškodovani; en voz se je prevrnil. Ti vozovi so bili prazni. Raz-ven poštnega sprevodnika ni bil nihče poškodovan. Nesreća na morju. Parnik »Ariosto« je dne 24. t. m. v jutro na potu iz (jralvestona v Hamburg trčil ob obali severne Karoline na tla ter dobil luknjo. Kapitan in H mož se je rešilo, 21 mornarjev se je potopilo. Ko se je morje pomirilo, sta iz Norfolka hitela dva parnika na pomoč. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 2f>. »\Vieuer Zeitung« objavlja potrjen zakon o uravnavi plač državnih slug. Dunaj 2i>. Kralj Aleksander srbski je dospel na Dunaj danes zjutraj. Na holodvoru ga je cesar pozdravil najprisrčneje. Nadalje so bili na kolodvoru vsi na Dunaju navzoči nadvojvode, avstrijski odposlanec v Belemgradu pl. Ssehiessl, srbski generalni konzul pl. Hahn in načelniki oblasti na Dunaju. Vojaška godba je zasvirala srbsko himno. Oba monarha sta se v skupni zaprli kočiji vozila v dvorno palačo, kjer so kralju pozdravili najviši dvorni dostojanstveniki in minister za vnanjc stvari, grof Golucho\vski. Na kolodvoru zbrani srbski dijaki so živahno klicali živio, Holcaii Na deželnozborski dopolnilni vo-litvi za kmečke občine boloanske je bil izvoljen krščanski socijalist, župnik Ivan Steek. Praga Eksekutivni odbor kluba nemških deželnih poslancev je sklenil predlagati, n a j nemški poslanci vstopijo v deželni z b o r. Pari/. 20. Konferenca ministerekega predsednika, vojnega ministt n (ialitleta i u ministra za mornarico Lamessana je baje vsprejela program za pomnoženje vojnega brodovja. Program obsega gradnjo 12 novih vojnih ladij največe vojaške vrednosti, nekaj razruševalcev torpedov in mnogih torpedovk. Vojna v južni Afriki. London 20. Reuterjeva pisarna javlja iz tabora pri Chieveley 2o. t. m. : Ko smo danes zjutraj videli sovražnika na popolnjevanji nasipov, so težki topovi takoj začeli streljati granate na Boeree; poslednji so se morali umakniti in so bežali v gore. Boerci so v petek obstreljevali Ladvstnith. Angleška garuizija ni odgovarjala z streljanjem. \r utrdbi Vvlle so Boerci napravili bolnišnico. Angleško topništvo je dobilo ukaz, naj ne strelja tjakaj. Kake tri milje od Chieveleya je bil boj, v katerem je bilo 9 Boercev ubitih. Angleži so si usvojili (i vozov. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavski* ter istrsko in dalina-i n s ko črno vin >. Dtibra kubiaja, donaaoe klobase. Gostilna in odprta vedno do 1. ure po polnoči. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. PRSNI PRAH (prah za izvožčeke) (ne kušljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Skatljica z navodilom po 30 nvč. Dvbivu se jedino v lekarni PRAXMARER, , Pri dveh zamorcih'' oUčinskii pnlaifn, Trst. Zunanje naročbe izvrsujujejo se p obrat no oSto. ZALOGi POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. ! — TRST Zaloga pohištva /ti Jedilnice, h palu i ce I ta uprt-jeinulce, žltniilf iu percsnlc. oirledal Iu železnih Mnuajn, po eeinili, da Ne ni liatl konkurence. Slavno občinstvo! Podpisani naznanjam, da sem odprl svojo gostilno „Societa d'Almissa" v ulici St. Caterina št. 2 kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz Podstraae pri Olmi&u po 81» kr., izven gostilne po ;J4 kr. liter. — Gorita in sveža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej. Za obilen obisk se priporoča Ivan ToimtNović goHtilničnr. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanoi bis. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo ! Priznano imjlinlJSl r, vuitilnii patentiranimi novostmi lastne H Isnitjdlie teliuično ilovrAani glasovirj i (lolie •<(< imjlmlje In iiujcoiii'Jo dlroktuo pri tovaruurju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zalaffatelju, Trst — Borzni trs številka 9 — Trst llustrlrunl katalogi itu Kuhtevnuje fritnku. OCKLAS. I \sojamo si naznaniti slav. občinstvu, da hitio odprli na Corso ji, kjer je l>ila prej Ceria-va prodaja buteljk, trajno razstavo z velikim izborom priprav za kopanje vseli najnovejših zisteniov z dotični mi pečmi, kakor tudi umivalnikov in olosetov. V ravnoistem prostoru se nahaja X| velika zaloga INGLEJA iz Prve avstrijske tovarne za linolej" v Trstu. Vhod skozi tvgovino z železom Corso 33. \ nadeji, du nas naši cenjeni odjem-uiki počaste si> svojim posetom, beležimo velespošto van jeni CARL GREINITZ NEFFEN Corsu 33 ■ Podružnica Trsi - Corso 33. „Gostilna pri javnem vrtu" v IIUrl Moiin oranih' št. 4 je preskrbljena z najboljšim vipavskem in istrskem vinom in z vedno pripravljenimi imenitnimi jedili, ter se priporoča posebno za praznike slav. občinstvu z.a mnogol »rojen obisk. Spoštovanjem Marija Rep, krčmarica. Dr. JOSIP MARTINIS Mor um zdravilstva in specijalist za očesne bolezn se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od H do , zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do .'1 v uliei Molin pieeolo štev. 1, I. nadstr. Via del Tnrro Stev. 12, priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo olja in raznega trvaku. Cene zmerne, postrežbu točna. Josip Muha Najboljše berilo iu darilo je vsestransko jato pohvaljena „Vzsoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Joiefn Valenčlfiu na Dunaju, in. Hauptatraaae H. 84, 3. Stiege n. St., Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako ni mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena Je skrajno znižana, k n J lir Je malo več. Um M F. PETECH TRST. - Via delle Pošte štv. 10. Istrska in dalmatinska vina i/ najslovečih kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko novo fino 30, boljše 33. Dalmatinsko fino Opol In novo fino 3*2 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta, Izven mesta franko užitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s poštno dopisnico. JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" ? Bolinncn (Istra) ZALOGA: TRST • Via S. Apollinare štv. 4. Telefon štv. 201. Amerikanske trte in cepi. CENE: I. zbirka II. zbirka lOOkonov 10 kosov 100 koHnv 1000 kosov Ki. kr. «1. kr. nI. kr. gl. kr. 1.50 12— 1.— 8.-4.— 35.— 2.50 20.— 20.— 180.— 15.— 120,— Vsprejemajo hc naročbe za razna cepljenja po želji uaročnika in to od feliruvarlja do zvr&etka aprila. Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantitete dnslka, forforlfnejra kisleea, po-taSe in apna, k.iteie snovij ao potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno za gnojenje trti, sadnega drevja, Spartrelna, vrtnine bi žita. Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. tt.SU; od 100 kg. gld. 7.50, se žakljem vred. Kole! amerikanske liI1fe Cepi na Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v lir. Bistrici priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in različne vloge za na juho V različnih kakovostih. Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Spoštovane gospodinje, sozi te po teb pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se slastjo zavživajo, ki dosedaj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečue in redilne kakor vsake druge in gotova sva, da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi. Dobfc se v vseh prodajalnioah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po i/i kg. z najino firmo. Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.