Izmenjava izkušenj za boljše delo
Konec preteklega meseca je občinska konferenca Sociali-stične zveze delovnega Ijud-stva organlzirala ce/odnevni posvet o vlogi krajevne organi-zacije socialistične zveze v se-danjih družbenih razmerah. Na posvet so povabili poleg pred-sednikov krajevnih konferenc SZDL še sekretarje OOZK v krajevnih skupnostih, predse-dnike krajevnih odborov Zveze združenj borcev in predsedni-ke mladinskih organizacij iz krajevnih skupnosti.
Na dopoldanskem plenar-nem zasedanju sta navzočim spregovorila predsednik OK SZDL Bežigrad Alojz Strmole in predsednik občinskega izvršnega sveta Miha Čerin.
Kot je uvodoma poudaril Alojz Strmole, je imel posvet dvojni namen: da se ugotovi utrip in učinkovitost socialisti-čne zveze na terenu in definira odprta vprašanja, s katerimi se srečujejo njeni aktivisti, po drugi strani pa so ti na posvetu lahko pridobili nove izkušnje in spoznanja, ki jim bodo po-magala pri njihovem delu v krajevnih skupnostih.
Ko je Alojz Strmole citiral Edvarda Kardelja oziroma nje-gove misli o delovanju sociali-stične zveze, je tudi poudaril, da še vedno niso razvite vse možnosti, ki jih nudi socialisti-čna zveza kot organizacija, ki bi morala akcijsko povezovati in usklajevati vse subjekte v krajevnih skupnostih. Pri tem bi morale krajevne organizaci-je socialistične zveze posebno pozornost nameniti organiza-cijam združenega dela in orga-nizacijam posebnega družbe-nega pomena, stalno spremlja-ti delovanje delegacije kot tudi družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Le tako
se lahko SZDL uveljavi kot av-tentični nosilec idej in hotenj vseh občanov, je poudaril Alojz Strmole in menil, da bi veljalo v njeno delo bolj smelo vključevati mlade.
Predsednik izvršnega sveta občine Aleš Čerin pa je pouda-ril, da moramo biti pri ocenje-vanju doseženih rezultatov čimbolj realni in na ta način pravični do samih sebe. Ne smemo jih precenjevati, še bolj napak pa bi bilo, če bi jih pod-cenjevali. Podatki kažejo, da tudi letos ohranjamc visoko mesto rasti gospodarstva. Vendar pa se za velikimi števil-kami skriva visoka inflacija, ki je do šestdesetodstotna in ki izničuje dosežene cilje. Zato bo prioritetna naloga v prihod-njem letu dosledno uresniče-vanje antiinflacijskega progra-ma, česar pa se, kot kaže, ne zavedajo v vseh okoljih enako.
V naši občini se je fizični ob-seg proizvodnje v devetih me-secih povečal za 5,8 odstotka glede na isto obdobje lani. Da ima naša občina nekoliko ugo-dnejše kazalce kot mnoge dru-ge, se morarno zahvaliti predv-sem temu, da je večina organi-zacij združenega dela usmer-jena na takšno proizvodnjo, ki ni namenjena široki potrošnji, ki se v zadnjih mesecih naglo manjša. Zaskrbljujoče pa je, da letos kaže izvoz zrcalno sliko lanskega leta, ko smo izvozili za 70 odstotkov storitev in 30 odstotkov blaga. Da je slika ta-kšna in da so izvozni plani pre-seženi komaj za 4 odstotke, je glavni vzrok zmanjševanje in-veslicijskih del v tujirii, pri čemer beležita največji izpad Slovenijales in IMP.
Aleš Cerin je poudaril, da je za skladen razvoj zelo po-membno tudi  planiranje,  pri
čemer imajo nemajhno vlogo tudi krajevne skupnosti. Pri iz-delavi svojih planov morajo izhajati iz dolgoročnega pro-grama gospodarske stabiliza-cije, analize razvojnih možno-sti občine, OZD in krajevnih skupnosti, plani ne smejo biti le na papirju zapisani cilji in želje, ampak čimbolj realni in izvedljivi, a obenem celoviti. Zlasti mora biti celovit io teme-Ijito izdelan prostorski del pla-nov, saj se kljub vsem težavam v zadnjem času ponovno srečujemo z željamo po novih objektih v krajevnih skupno-stih, ki z našo stvarnostjo ni-majo nič skupnega. Zato bo potrebno te želje prilagoditi možnostim. Pri tem pa ne bi smelo prihajati do zapiranja v ozke meje, ampak bi se morale krajevne skupnosti med seboj tesneje povezovati in iskati ra-cionalnejše rešitve, kar ne ve-Ija le za objekte, ampak tudi za delovne skupnosti.
Aleš Čerin je tudi odločno poudaril, da kmetijskih zem-Ijišč v občini ne bo mogoče ohraniti, kajti kmetijska proi-zvodnja je v primerjavi z drugi-mi vidiki proizvodnje in urbani-zacije v Ljubljani takorekoč nepomembna. Dejal pa je, da bo do spremembe namembno-sti oziroma pozidave kmetij-skih površin prihajalo postop-no in da bodo najprej izko-riščene vse druge možnosti za zidavo. Šele ko bodo vse te izkoriščene, bo prišlo do pozi-dave v oddaljenejših predelih kot sta denimo Sentjakob in Beričevo.
V nadaljevanju so udeležen-ci posveta v delovnih skupinah razpravljali o vlogi družbene organizacije in društva kot se-
Nadalj. na 2. strani
Nadalj. s 1. strani
stavnega dela fronte socialisti-čne zveze ter ocenjevali njiho-vo vključenost v delovanje kra-jevnih organizacij SZDL.
Zelo plodno in poglobljeno je bilo tudi delo delovne skupi-ne, ki je razpravljala o aktual-nih nalogah SZDL na področju socialne politike. To je podro-čje, na katerem ima socialisti-čna zveza v krajevnih skupno-stih zelo pomembne naloge še zlasti v sedanjem trenutku, ko se zelo zaostruje socialno ma-terialni položaj mnogih obča-nov. V plodni razpravi so člani skupine izmenjali mnenja in iz-kušnje o izvajanju ukrepov so-cialne politike v krajevnih skupnostih ter sprejeli dogo-vore o nadaljnjih aktivnostih SZDL na tem področju ter vzpodbujanju delovanja dru-gih subjektov pri razreševanju vprašanj socialne problema-tike.
Ob koncu posveta so pozor-nost namenili vprašanjem ka-drovske politike in nalogam krajevnih organizacij na tem področju v luči priprav na voli-tve leta 1986. Beseda je tekla o načelih in postopkih za ure-sničevanje stalnih kadrovskih priprav na volitve. Zavedati se namreč moramo, da kandida-cijski postopki ne morejo in ne smejo biti kampanjski, ampak da je izbira in priprava kandi-datov za posamezne funkcije v okviru krajevne samouprave in delegatskega sistema kot tudi
širše stalna skrb in naloga so-cialistične zveze. Napačno je mnenje, da je aktivnost potreb-na le nekaj mesecev pred voli-tvami. Že danes morajo ka-drovske komisije vsaj približno vedeti. s kakšnimi kadri razpo-lagajo in kaj je potrebno nare-diti, da bodo izbrali resnično najbolj sposobne in delavoljne krajane. Pri tem pa ne smejo zanemariti mladih, ki so še vse premalo vključeni v krajevno samoupravo. Pomembno vlo-go bodo tu morale odigrati tu-di osnovne organizacije ZSMS kot sestavni del fronte.
Udeleženci posveta so raz-pravljali še o družbenopoliti-
čnih aktivnostih v krajevnin skupnostih, o uresničevanju politike ekonomske stabiliza-cije in pripravi planov kot tudi o uresničevanju ekonomske stabilizacije in pripravi planov kot tudi o uresničevanju ustav-ne zasnove krajevnih skupno-sti in nalog SZDL v njej.
Ocenili so, da je posvet kori-sten in uspešen. Stališča. ki so jih sprejeli, bodo vodilo za na-daljnje delo v lastnem okolju, občinska konferenca pa je na posvetu spoznala in zvedela za mnoga konkretna vprašanja, ki jim bo v prihodnje namenila vso potrebno pozornost.
A. D.