1. 38. _________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto 11. uri predpoldno ter stane ?. izrednimi prilogami s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-emana ali v florici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gtd. 6C0 pol leta.........6 » GO > » » 3-30 četrt leta.......S » 40 '» ." » 1-70 Posamične Številk« stanejo !0 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ;v. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni«- A. Gabršček vnuk dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer"; "ol>'iiedeljair pa od 8. uo 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne omamo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstali če •iskano t-krat 8 kv., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črko po prostoru. — JMhune in'spisi v uredniškem delu 15 kr.' vfSftt.* _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, V Gorici, v soboto dne 13. maja 1905. Tečaj XMKV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1-2. dopoludno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na lovo v tiskarni. Haročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvn. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. l-GO. »Soča« in »Primorec/ so prodajata v Gorici v to-bakami Sclnvara v Šolski ulici in .Tollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavienči fi na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Da odgovorijo na naš Članek >Lega« in »Šolski Dom« z-dne 22. aprila t L, smo b:li uverjeni, kakor smo tudi vedeli že naprej, da bo ta odgovor tako neslan, zvjtarsk in podel, kakor so vsi taki odgovori katoliških žur-nalistov. Mi smo se držali v omenjenom članku le stvari in nikoga nismo imenovali, ker nam je bilo le do tega, da se dobi pot, po kateri se bo mogoče uspešneje boriti proti poitalijančevanju Slovencev v mestu. Pokazali pa smo pri tem na ovire, ki onemogočajo zaje-zevanje potujčevanja, to je na ^vire, ki se nahajajo med nami Slovenci, kakor smo ožigosali postopanje laskih prenapetežev nasproti slovenskemu šolstvu v Gorici. Le stvari smo se držali, ali na to je po dobrih treh tednih izšel v »Gorici« članek, poln udrihanja, seveda v prvi vrsti po Gabrščku. To udriha-nje je prešlo žurnalistom v krogu »Gorice« tako v meso in kri, da kažejo isto ob vsaki priliki, pa če je še tako neumestna. Grdo, ostudno, neumno podtikanje in pa udrihanje kaže le, kako klerikalci bagatelizujejo tudi najsvetejše slovenske reči, kako jim ni nič mar za splošni naš napredek, ampak le za svoje strankarske namene. Take se kažejo celo v šolskem vprašanju v goriškem mestu. Nič jim ni več sveto, vse merijo le po klerikalnem braču. Kar ni strogo v njihovih rokah, to mrzijo, to bojkotirajo, to hočejo uničiti; kar pa je v njihovih krempljih, to držijo, to tiščijo k sebi, pa Če pri tem tudi trpi splošna slovenska stvar. Naše stališče glede »Š. doma« je znano. Stokrat že smo bili prisiljeni pribiti, da so klerikalci uzurpirali »Šol. dom« ter ga upregli v jarem strankarske politike. Zato pa je umevno, da so imele besede dr. Turne 1. 1899., ko je omenjal delovanje dr. Gregorčiča na šolskem polju, neko tendenco, namreč, da bi se odvrnil dr. Gregorčič od krive poti, da naj ostane pri šoli in naj ne meša v šolo klerikalne politike. Seveda dr. Gregorčič ni poslušal blagohotnega glasu, marveč jo drl naprej in dere še, dokler ne zdrči nizdol v prepad... Zato pa danes kratkomaio ne zasluži take hvale. Poznejši grehi daleč presegajo sleherno zaslugo na šolskem polju. Ako je pa rekel dr. Turna tudi, da ko preide »Š. d.« v našo oskrbo, bomo tudi mi zanj skrbeli, je to popolnoma logično, kakor je logično, da naj skrbe sedaj klerikalci zanj, ker je v njihovi »oskrbi«, ter naj puste* naprednjako in njih žepe lepo v miru. Seveda napredovati in imeti zagotovljen obstanek, to pa m o r a »Šolski Dom'. To je pač v sedanjih okolnostih naloga tistega, ki ga ima v »oskrbi«. In ti so klerikalci, Njihova sveta dolžnost je, da zadoščajo vsem rastočim potrebam goriških Slovencev na šolskem polju. Ako pa tega ne morejo, potem pa jim priraste nova dolžnost, namreč poiskati morajo virov za vzdrževanje Šol izven svojih vrst. Potem seveda jim narastejo tudi dolžnosti nasproti tem novim vrstam, ki nalagajo obzirnost do njihovih nazorov, čustev ter prepričanj. Mi pa vemo, da se s te strani nič drugega no zahteva nego to, da mora biti Šolski zavod last celega naroda ter ne sme služiti nobeni politični stranki. Političnega kapitala ne sme kovati pri tem nobena stranka. Sicer bi napredni stranki najbrže ne bilo baš tako težko pritegniti *Š. dom« v svojo oskrbo. To spričuje imenik v »Zlati knjigi«. Toda na kaj takega naprednjaki no mislijo, ker vedo, da potem bi bilo celo to breme le na ramenih naprednjakov in da bi klerikalci ne dali niti vinarja več za »nežno mladino š za »najvažnejše«, »najpotrebnejše društvo.« Niti vinarja več bi ne prišlo iz klerikalnih rok. To jo pribito. Dr. Gregorčič sam je najboljša priča, kako so se bili klerikalni matadorji sv6f čas v zakristiji Stolne cerkve zarotili in zakleli, da se ne sme dati niti vinarja več »Sloginim« zavodom. -- In v resnici spricujejo let-ujki »Soče«, spricujejo računi, da niso dali niti vinarja vsi tisti mogočni kolovodje, v katerih mreže je zašel dandanašnji dr. Gregorčič. Mi predobro poznamo tisto klerikalno rodoljubje, ki sega U tako daleč, dokler je to steber klerikalnim, ultramontanskim aspira-cijam; in prav gotovo je, da bi se ponovilo do pike vse ono takrat, ko bi dobili naprednjaki v oskrbo »Š. d,« Narobe pa vidimo, da je nad polovico prispevkov iz naprednjaških krogov. V razkazilih po vidimo tudi celo vrsto klerikalnih junakov, ki pridno brusijo jezik, se zgražajo celo nad «Sočino« pisavo«, ali namesto da bi po tej pisavi še več dali, dajo »eno figo.« — Clankar v »Gorici« se obsega tudi ob »Goriško ljudsko posojilnico«. Da ta zavod ne daje denarja v klerikalne namene, to je pač menda samo po sebi umevno. Saj imajo vendar »Centrifugo«. Zakaj ni sprejela ta misije »Gor. lj. pos.« na šolskem polju?! »Centrifugo« so ustanovili proti »Gor. lj. pos.«, z namenom, da jo uničijo. V nekdaj njene prostore so nabasali še * Gorico«, »Prim. List«, tiskarno, in vse je delalo prot? njej. Sedaj pa naj bi ta zavod podpiral klerikalce ! Ta bi bila pa lepa t — Sploh pa namesto da »Gorica« špeku'f"a na žepe naprednjakov, naj raje potiplje požrešne mošnje svojih 'jubljencev, — morda na tak-le način: Klerikalna deželna odbornika, ki sta le za peto kolo in prav nič ne delata, sta pač kneževski plačana po 20 svitlih kronic za vsako sejo, — neza-služeni ostanek tiče »Šol. Domu«, skupaj.............K 6000. Dr. Anton Gregorčič prejema popolnoma zastonj mastno plačo semeni-škega profesorja, prejema celo vrsto najrazličnejših dijet, njegovo maše so veliko dražje nego drugih duhovnikov, a, po Kristovem vzgledu bi moral skromno živeti. Za »šol. Dom« mora dati na leto vsaj......K. 5000 Ostali klerikalni poslanci od svojih nezasluienih dijet v deželnem zboru, deželni banki itd. e . . . . K. .1000 200 duhovnikov, ki se valjajo v obilnosti in ne ved6, kako bi udušili mastne dohodke, vsaj po 50 kronic, l:or je prava bagatolca, - vsi Bkupaj pt bi zložili...........K 10.000, skupaj samo ti - lo K 24.000, ki bi več nego zadoščali za vse šolske potrebe goriških Slovencev. Ako je »Š. D.« politična postojanka klerikalcev, so tudi dolžni sami skrbeti za vse potrebščine, toliko bolj, ker imajo sredstva za izpolnjevanje te dolžnosti. Vse, kar prispevajo naprednjaki, si klerikalci prihranijo za politično agitacijo, za podkupovanje pri volitvah, za raz-posojanje med vernejše kmete, da so jim ti vselej iu povsod ponižni hlapčki. Naprednjaki, ki se ne zavedajo toga dejstva ter v frazerski »Gefiihls« duselei« razbremenjujejo Žepe klerikalcev na to stran, ubijajo s svojim denarjem same sebe! Naj se ne čudijo potem, odkod imajo klerikalci pri vseh volitvah, (celo pri občinskih!) toliko tisočakov na razpolago, da kupujejo glasove za vsako ceno ter se tako polaščajo vse moči v deželi! — Mi imamo poguma dovolj, da kričimo to kruto resnico na polna usta ter se nič ne plašimo vseh tistih lepih fraz o. »naši nežni mladini«, s kakoršnimi klerikalci sleparijo slovensko javnost. To pravimo mi na polna usta, kakor trdimo tudi na polna usta, da bo mogel »Šolski Dom« vršiti svojo nalogo v redu le takrat, kadar se ga postavi na taka tla, da bo edino le last naroda. Perfid- nost najvišje potence je trditev v »Gorici«, da se naprednjaki hočejo polastiti »Š. doma«, katerega pa se jim ne sme izročiti—- kajti po tem naprednjaki niso nikdar hrepenili, marveč povdarjali le potrebno skupno delovanje. Klerikalci naj dajo roko v spravo ter naj izpuste is svoje strankarske politike »Š. dom«, katerega odbor naj se se- Grof Monte Cristo. ilapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) In prišedši v svojo ječo, pade na posteljo, kjer ga najde zvečer jetničar z nepremičnimi očmi in mrtvim obličjem, ne-Iirrmičnega in nemega kakor kip. Tekom teh ur razmišljanja, ki so m« minile kakor se-kamlp, je sklenil nekaj strašnega iu prisegel grozno prisego. Človeški glas vzbudi Dantesa iz njegovega sanjarjenja; '"' J" to glas abbejev, ki je tudi počakal jetnicarjevega obiska lr-r je prišel zdaj povabit Dantesa k večerji. Ker so ga smatrali za blaznega in jih je njegova blaznost razveseljevala, je imel nekoliko predpravio, med drugimi, to, da je dobival ob nedeljah nekoliko belega kruha in majhno steklenico vina. Da-»es je bila baš nedelja, in abbd je prišel svojega mladega pri-.jatelja povabit, naj bi delil z njim kruh iu vino. Dantes gre z njim; njegovo obličje je dobilo zopet svoj navadni izraz, a navzelo si je resnost in odločnost, ki ste kazali, da je napravil neki sklep. Abbd ga ostro pogleda. „Zal mi je, da sem vam pomagal pri vaših razmišljanjih *" vam povedal, kar ste želeli vedeti," pravi. d Zakaj?" vpraša Dantes. *Ker sem vam vsadil v srce čut, katerega doslej niste poznali, namreč maščevalnost." Dantes se nasmehne, ,,GovoriVao čem drugem,'* pravi. Abbe ga pogleda še enkrat in zmaje žalostno z glavo; nato navede pogovor na druge stvari, kakor ga je prosil Dantes. Stari jetnik je bil jeden onih ljudij, ki nudijo človeku, če se pogovarjajo z njim, po svojem velikem trpljenju, katero so prestali, mnogo poučnega ter kažejo zmerno pomilovanje. Toda to pomilovanje ni egoistično, in ta nesrečni mož ni govoril nikdar o svojih bolestih. Dantes je poslušal vsako njegovo besedo z občudovanjem. Nekatere so se strinjale z mislimi, katere je imel že tudi on, in z znanjem, ki se je nanašalo nanj kot na pomorščaka. Druge so se tikale predmetov, ki so bili mlademu možu tuji, ter mu kazale kakor severna luč, ki sveti pomorščakom, nove dežele in nova obzorja, oblita s fantastično lučjo. Dantes je čutil, kako srečen bi bil človek, ki bi sledil temu vzvišenemu duhu na njegovo moralično, filozofično in socijalno stališče, s katerega je navadno govoril. „Yi mi morate rnzodeti nekoliko svojega znanja/" pravi Dantes, „in če tudi samo zato, da se ne bodete pri meni dolgočasili. Zdi se mi, da vam mora biti samota ljubša kakor tovariš brez odgoje iu omike, kakor sem jaz. Če mi izpolnite mojo prošnjo, vam obljubljam, da ne bodem več govoril o begu. — Abbe se nasmehne. »Moj ljubi," pravi, »človeško znanje je zelo omejeno, in če vas naučim matematike, fizike, zgodovine in živih jezikov, katere govorim, bodete znali toliko kakor jaz. V dveh letih vas lahko naučim vsega, kar znam sam." „V dveh letih!".pravi Dantes. »Menite, da se morem naučiti vsega tega v dveh letih?" „Da, toda samo v principu. Učenje ni znanje; na svetu živijo učenjaki in modrijani; prve napravi dober spomin, druge filozofija." „Toda ali se filozofije ni mogoče naučiti?" rFilozofije se človek ne more naučiti. Filozofija je združenje znanja, katero si prisvoji ženij in je izkoristi; filozofija je bleščeči oblak, na katerega je stopil Kristus, da se je dvignil v nebo." Povejte mi," pravi Dantes, »kaj me naučite najprej? Mudi se mi pričeti, kajti moj duh hrepeni po znanosti." »Vse!" pravi abbe. Kes napravita jetnika še ta večer učni načrt, katerega pričneta prihodnji dan izvrševati. Dantes je imel čudovit spomin in je izvanredno lahko razumeval: podlaga, ki jo je imel v matematiki, mu je služila, da je lahko vse preračunu, dočim ga je varoval njegov poetični duh, da ni postal pri svojih študijah dolgočasen in top. Znal je tudi že italijanščino in nekoliko latinščine, katerih se je naučil na svojih potovanjih v Orientu. Na podlagi teh dveh jezikov je razumel kmalu sestav vseh drugih in čez šest mesecev je pričel govoriti španščino, angleščino in nemščino. O begu ni govoril več, bodisi da mu je učenje nadomeščalo svobodo, kakor je rekel abbeju, bodisi, dasi je skrbno prizadeval držati, kar je obljubil; in dnevi so mu minevali hitro, in njegov duh je bogatel. Čez leto dnh' je bil drug človek. Kar še tiče abbeja, je opažal Dantes, da postaja njegovo obličje kljub razvedrilu, katero mu je uudila v jetništvn njegova družba, vedno temnejše. Zdelo se je, da muči njegovo dušo neprestano težka misel; zatapljal se je v globoke sanje, nehote vzdihoval, pogosto naenkrat vstal, prekrižal svoje roke | ter hodil semtertje po svoji ječi. stavi iz naprednjakov' in klerikalcev v | jednakem številu — pa ;se bo videlo hitro, kako se dvigne slov. Šolstvo v I Gorici. Sedanje stanje je Škodljivo, tako | ne sme ostati, potrebe so take, da je j že skrajni čas, da se dvigne »Š. dom« iz klerikalne politike ven, ter postane le last naroda! To je naša opravičena zahteva, to hočemo doseči. Vsak razsoden mož mora odobravati to naše na-ziranje, ki vede na pravo pot narodne obrambe v mestu. Kdor pa dela proti, kdor podpira klerikalce v njihovih I stremljenjih, ta greši proti sveti narodni stvari. In vsi tisti imajo na vesti raznarodovanje v mestu; — namesto da bi prisilili klerikalce do pameti, da j bi bil »Š. dom« ne do t a kiji v a na- -j rodova last, pomagajo klerikalcem držati ga upreženega v voz klerikalne politike. To je velik, ncodpusten greli, ki se pa tudi maščuje. Govorili smo, pa bomo govorili še, kadarkoli bo potreba! DO P l S i. k DelrMlIj na Vipavskem. — Veliko zanimanje >lada po Vipavskem za tombolo, ker vsi žele zvedeti: kdo bode tako srečen, da dobi za par vinarjev 200 K ali 80 K. Vsi čakajo z nestrpnostjo tega dneva in trenutka, ko stopi srečni na oder po dobljeno tombolo ali činkvlno. Od vseh strani so nam obljubljeni gosti; vse bode hitelo tisti dan v Dobravlje; tudi naši meščani iz Gorice pribite, kakor so nam obljubili, na dan 21. maja t. J. v Dobravlje. Pri plesu bode svirala vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice; plesalo se bode na dveh prav novih podih že od 3. nre popoldne, vmes tombola, ob 5. m\ in potem zopet ples. Vsi Vipavci, prihite na 21. maja v Dobravlje. Domače in razne novice. H kMjresu slovanski* Časnikarjev. — Drevi se pripeljejo na postajo Matulje-Opatija češki, poljski, ruski in slovenski Časnikarji. Na ko- I lodvoru bo slavnosten vsprejem. Drugi dan začne zborovanje, na kar bo še ogledovanje j nekaterih krajev, kakor že znano, flavni dan j pač bo jutri v nedeljo. Udeležba bo velika. Slovanska č&snikarska družina se snide v prekrasnem krajo Voiosko-Opatija, da si seže v roke, da se vpozna med seboj, da spregovori besede, ki sežejo globoko v srca, ter rodijo sad, da se nkrepi v težkem časnikarskem življenju. Časnikarstvo je velesila in čas- J nikarji so bojevniki za našo splošno prosveto^ j za naš napredek, za veliko dobo in velike čase, kateri $e čakajo Slovane. Kakor se da soditi iz predpriprav, bodo sprejeti na slovanskih tleh v . jloskem-Opatiji najprisrčnejše, tako da ostanejo dnevi tega sestanka brez I dvoma vsakemu udeležencu v najlepšem spominu. — Taki sestanki so za slovanske ro- I dove velikega pomena, zategadel pa se tudi zanima zavedna javnost v obili meri za nje. J — Tudi slovenskih časnikarjev pride obilo j število na ta sestanek, zlasti jih je vzbndilo novo časnikarsko društvo. — Pozdravljamo I tudi od bregov Soče zborovalce ter jim kličemo: Dobrodošli na slovanski primorski zemlji! Slovanskim novinarjem na čast priredita gias- beno-draraatično društvo v Voloskem in pev- I sko-tanibnraško društvo «Lovor" v Opatiji I dne 14. t. m. koncert s plesom v »Narodnem I domu« v Voloskem. Vspored: Godba: »Liepa naša domovino«, koračnica. 2. Prodlog. 3. A. Nedved: „ Zvezna", peva pevsko-tamburaško j društvo „Lovoru. 4. „SarafanB, ruska pesem, j harm. Foester, peva mešani zbor glasbeno- j dramatičnega društva v Voloskem. 5. M. pl. I Parkaš: „Karišik narodnih pjesama*-', udarja I pevsko-tamburaško društvo »Lovor«. t>. Tri j slovenski pesmi, peva mešani zbor glasbeno- J dramatično društvo. 7. Ant. Hajdrili: „Adri- j jansko morje", peva nLovor", 8. „ Venec na- I rodnih pesmi", peva zbor glasb, dramatičnega j društva Volosko. 9. Ples. Svirala bo zdravi-liš&aa godba. — Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Vstopnina 2 K. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija za Istro. Vstop je dovoljen samo povabljenim. j Opozarjam na današnji uvodni članek, ki j je programatične vrednosti. Želimo, da ga fii- i tajo vsi, ki se zanimajo za naše pereče šol- I sko vprašanje v Gorici, zlaau pa vsi oni, ki I se prištevajo narodno-napredni stranki Kleri- I kalci so .dolgo sleparili in meSali — zato pa j | mora biti enkrat konec temu, da bi drugi v | svojo lastno skledo pljuvali! j Parol«. — V ponedeljek se poroči go- I spod dr. Dinko Puc, odvetniški koncipijent, J z gospodično Olgo Draščkovo. Mlademu 1 j simpatičnemu paru naše najsrčnejše čestitke! J Pevskem in glasbenemu društvu v Gorici je darovalo »Mlekarsko društvo" v Črničah 30 K. Srčna hvala! j V Divačo! — Tržaška podružnica „olo- j venskega planinskega društva" vabi na veliki I slavnostni izlet v Divačo na poset „Cesarjevič J j Rudolfove jame" v nedeljo, dne 14. maja 1905. Iz Trsta bode odhajal v Divačo poseben j j vlak državne železnice po znižani ceni. Prihod j v Divačo ob 930. Odhod iz Divače ob 920 | j uri zvečer. Slavnosti udeleže se razna na- I rodna društva: VšporedT 1: Odhodi^Trsta postaja sv. Andrej točno ob 8. uri zjutraj. 2. Poset »Cesarjevič-Rudolfove jame". — Jama bode od 10—2 ure krasno razsvetljena; v njej bode svirala godba; pevala razna pevska društva itd. — Vstopnina 1 K., za člane „Slov. plan. društva in člane pripravljenih: društev 60 stot. 3. Ob 1 V, uri zbirajo se društva pri jami in odkorakajo v sprevodu s zastavami in godbo v Divačo. 4. Sprejem društev po divaškera načelništvu in kraj. odboru. Obed po raznih gostilnah. Popoludne ob 4. uri velika ljudska veselica ali planinsko šotorišče v romantičnem gozdiču pri postaji Divače. Obseg veselice: 1. Godba. 2. Nastop pevskih društev. 3. „Slovenac i Hrvat", pe-vajo vsi združeni pevski zbori. Vaga ali poskus upliva divaške jame. — Merjenje zračnega tlaku. ¦•— Divaška jama v nenaravni ve- I likosti. — Semenj planinskih spominov. — Umetalni ognji itd. Vstopnina na veselico 20 tin. — Sodelujoča pevska društva prosta. | Sredi vasi narodni ples, pričetek ob 7. uri. Izlet vrši se ob vsakem vremenu. Uspeh interpelacije. — V lanskem zasedanju našega deželnega zbora je bil stavil poslanec Štrekelj s tovariši na finančnega ministra interpelacijo, v kateri je povedano, da c. kr. davkarije uradujejo Lahom v laškem jeziku, tudi eksekucije in uknjižbe se izvršb v tem jeziku, ali nasproti Slovencem se poslužujejo nemškega jezika. Nemška plačilna I povelja, nemške uknjižbe, izbrise itd. se je dostavljalo Slovencu v deželi, v kateri nem- J ščina niti deželni jezik ni. Koliko sitnostij, koliko troškov so imeli ljudje! — Omenjena interpelacija je imela uspeh, kajti davkarije J so že dobile nalog, da morajo s Slovenci ura-dovati slovensko, ter so napravljene že vse I potrebne tiskovine. Le slovenski tekst baje ni preuzoren. Zahtevamo pa, da se tudi to uredi I ter bo slovenščina čista, kakor je laščina po- | vsodi! Nadvojvoda Karo! Štefan se je mudil v četrtek par ur v Gorici. Bil je v gosteh pri vpokojenem admiralu baronu Spaunn. Nove tiskovine za vzajemna društva za zavarovanje goveje živine, kakor tudi nova, popolnoma predelana pravila, kakoršna se zdaj zahteva j od vsakega novoustanovljenega društva, je založila naša „Goriška tiskarna" A. Gabršček. j Imenovane tiskovine — potrjene od namest- I ništva — pošiljamo na ogled zastonj in j franko. Pri čitalnični slavnosti v Vrtojbi nastopi tudi J pevski zbor društva „Miren" v Mirnu. »Društvo slov. književnikov in časnikarjev" ima j že četrtega nstanovnika; ta je vpok. vseuči- I J liški profesor Krek. Tudi podpore prihajajo I j društvu. Želeti je, da. se vzbudi zanimanje za j društvo tudi med našimi rodoljubi na Go-I riškem! Brof Pace. — Sekcijski načelnik v mini-I sterstvu notranjih stvari, grof Pace, je stopil < j v pokoj. Naseli se v "Gorici. Poveljnik tretjega VOja Succovaty pride v torek j v Gorico. Drugi dan pregleda tukajšnjo posadko, popoldne 18. t. ns. odide v Kanal in v Tol-J min, kjer so nastanjeni lovci. Vrne se v Gorico 19. pop. ter se odpelje zvečer v Trst. 6eneralni štab na potovanju. — v nedeljo je j prišlo v Postojno več generalov z velikim J spremstvom. S seboj imajo vse, kar bi potrebovali, če bi potovali kdo ve kam. Celo dve j veliki posodi dnnaj3ke vode so imeli s seboj. J Štedilnik je bil nalašč naročen z Dunaja. Stre-glo je 32 strežajev. Od tam so šli v Se-I žano, kjer ostanejo več dnij. Scfllllerjeva Sliveost na goriški realki se je j vršila v znamenju konfuznosti. zagrizenega I klerikalnega ravnatelja. Spisal si je bil neki I govor. Nekaj časa je govoril tako, potem pa I začel citati. Peli so par nemških pesmij, de-l klamirali so, dvogovor je bil menda tudi; I slavnost pa je skončala z ravnatetfevimi besedami, da naj gledajo, da ne padejo postop-I nicali. Konfuznost je bila taka, da se je bilo I bati, da si kišo najmanj nogo zlomi! — No, J zgodile pa se ni nič, le veseli so bili dijaki, I da je že konec nemške neumnosti! I »Slovenca« še vedno »prtfemljec. — Kakor I stekel pes grize okoli sebe ter kliči: falzifi-I kat. Najbolj nesramni list kriči o nesramnosti. j To mu pritiče in s-3 mu lepo poda. — I Strossmaverjev govor mu je tako v želodcu, da J bruha revež kakor vulkan. M«nfc Pekle ni nič I proti njemu. — Na vsej stvari pa je najime-I nitnejše to, da podtika indirektno I goriškemu g. prost u faiziiiciranje {papeževega rMotu proprio"! Ta je j pa lepa! bi rekel Bucek pri »belemkonjičku"! I — V četrtek >imo čitall v svetem »Slo-j vencu», da je zadovoljen s te?n, kar je po-| vedal o Strossmaverju; mislili smo, da bose-f daj mir, ali ne, včeraj ga je zopet »prijelo", in postavil je nas še pod cigane. Zadnjič ne [ koč je nas imenoval za culukafre, sedaj smo I za spremembo pod cigani. Kaj hočete, »Slo-I venec« že ve, kaj dela. Je pač že dolgo j slabo vreme!... Spomin na Schillerjevo stolefnico so obhajali na tukajšnjem gimnaziju — kakor smo že poročali — s tem, da jo je v vsakem razredu profesor nemščine omenjal na kratko. Le v IV. b., torej v slov. oddelku, je bila ta „slav-nost" največja. Tam je razrednik neki vpoko-jeni slov. profesor Čuček. Ta je vzel v roko vso reč, šel med pesnike ter zložil ginljivo pesem na Schillerja. Dijaki so morali dekla-mirati različno, na koncu je pa g. razrednik deklamiral tisto odo, in ker je bil ravnatelja povabil, je poslušal tudi ta. Na koncu mu je j ravnatelj segel v roko ter mu rekel, da je bil i „sehr geriihrt". — Dijaki so se baje muzali ter razumeli prav ta „geriihrt". — — Kaj takega napravi slovenski profesor v Gorici!! Ja, kako naj to imenujemo? — Ali nimajo prav, če sodijo drugi o nas, da smo Slovenci včasih res — čučki ?! 0 novem sodnem pristavu v Sežani g. dr. Viktorju Biasotto se je pisalo, da ni vešč slovenskega jezika, dasi uraduje v č7sto slovenskem okraju. Glede na to poročamo, da je g. dr. Biasotto v Sežani že skoro poldrugo leto ter da zna popolnoma slovenski. Uraduje slovensko, izdaje razsodbe slovensko, sploh še poslužuje s Slovenci izključno slovenskega jezika. Torej je vse v redu, in nas veseli, da moremo popraviti, s tem vest, naperjeno proti g. pristavu. Storjena mu krivica je s tem poravnana. — Kakor smo se prepričali, je g. pristav vešč slovenščine tako, da bi želeli, da bi jo znal v toki meri vsak laški uradnik. Pred porotno SOdnijO se bo vršila, poleg že naznanjenih, tudi razprava proti zidarju It. Brigatti iz Čoprisa v Frnianiji radi težke telesne poškodbe. ' „Kanonl" na Sv. pri. — „siovenec", ki sliši včasih travo rasti; je prinesel senzačijo-nelno brzojavko iz Gorice (narejena pa doma v uredništvu, „preplonkano" iz nekega drugega lista !) da se zgradi na Sv. Gori trdnjava j ter da so topničarji pri zadnjih vajah shranili j 4 kanone najnovejšega sistema v samostanskih I kleteh pri pobožnih patrih frančiškanih. — Pa so se smejali topničarji v Gorici, ko jim je prišla ta vest do ušes, ker v Gorici sploh nimajo najnovejših kanonov, kaj še, da bi jih I spravljali v — kleti! V kleti se vendar ne spravljajo kanoni. To bi že morali vedeti voj-I ščaki pri bojevitem „Slovencu", ki hoče v j zadnjem času na vsak način z Italijo „vojsko peljati". — Tisti, ki je poslal ono vest v svet, mora imeti jako bujno^domišljijo, kajti topni-I carji so bili že večkrat na Sv. Gori, in sedaj T prihaja Succovatjr, torej je bila ta vaja nekako potrebno vežbanje — ali pa je bil v J gosteh pri frančiškanih na Sv. Gori, kjer se I ga je nasrkal tako, da so se mu sodje zdeli j kanoni. Na Sv. Gori imajo dosti — „kano-nov", katerih „pulver" pa ne strelja po zraku, ampak po človeških telesih. V teh „kanonih" J je bric, vipavec, teran, rizling, itd. — iza-bele ne pijejo; take „kanone" hranijo pobožni j pntres. in iz teh „kanonov" bodo pili jutri J reševatelji delavstva v duhovski sukigi z naj-I novejšim pridigarjem, zanim odvetn. kandida-I tom - delavci bodo smeli gledati od daleč skozi J zid L — iz teh „kanonov" dajo piti radi tudi J posvečenim gospodom okrog »Slovenca", ki so j pač potrebni dobre goriške kaplje, da bi prišli j zopet enkrat k pameti! — Taka je povest o I svetogorskih „kanonih"..., j . Štfljkl. — Te dni so štrajkali kovači v j Gorici. Zahtevali so, da se zniža delavski čas j od 10 ur na 9V, ter se poviša plačilo. Le 4 gospodarji se branja vstreči delavskim zahtevam, vsi drugi so udogili tako, da bo delavski čas trajal 9l/» ure ter da se poviša plačilo za 20"/0. Obeta so nov štrajk, in sicer štrajk zidarjev. Sedaj poteče leto, odkar je bila sklenjena pogodba med delavci in delodajalci. Kakor se govori, hočejo delavci povišek v plači, tako da bi najboljši imeli do 5 K na dan pri 8 urnem delu. Tudi kleparji zahtevajo povišanje plače ter znižanje delavnega časa od 12 na 10 ur. Klerikalni bojkot se je raztegnil tudi na dramatične predstave „Nar. prosvete". — „Goriea" je pred časom, takrat ko je bojkotirala koncert „Pevskega in glasb, društva", opozorila celo n a predstavo „Lo hengrina" v laškem gledališč u— naznanilo o.dramatiCni predstavi v „Trg. Domu", katero jim je bilo poslano s prošnjo, naj ga objavi, so vrgli pa v koš. Tako dosledno hočejo uničiti vse, kar ni popolnoma v njihovih ro- j kali. To imajo v zahvalo vsi tisti nekle- rikalci, ki so šli poprej na klerikalno predstavo v „Trg. D," Tako so jim plačali. In tako plačujejo klerikalci »a sploh. -:- In vendar je ,,Narodna prosveta" jako važno društvo t z lepim namenom. Ima lepo čitalnico, v kateri l je tudi več klerikalnih listov, knjižnico, in za i dramatiko se je poprijelo prav resno dela. I Vsak rodoljuben mož mora le podpirati taka f stremljenja, samo klerikalcem ni inar za to. F Tiste mlade gospode, ki stoje za društvom, | kaj radi vabijo k sebi, ali ko se je »Gorici« sedaj [ od strani društva poslalo naznanilo o pred- l stavi s prošnjo, da naj jo objavijo, so vrgli f isto v koš. Tako je rodoljubje klerikalcev. In f tako korumpirano, ničvredno bando, tako hinavce, ki vabijo le, kadar rabijo denar, naj r bi še kdo podpiral v njihovih stremljenjih ! Vrhu vsega tega pa se je našel še gim-nazijalni snplentek, ki je prišel špijonirat v i „Trg. Dom", kje bi kakega dijaka požrl. Ne- j katere, ki so bili pri predstavi ter pozneje v | hotelu pri časi piva, je klical k sebi, tes jim | pretil, da jih naznani, in pa da nimajo pravice hoditi v „Trg. D." Ta je lepa! Poleg f tega se je drznil ta suplontek, ki je le začasno v Gorici — piše se Žigon — obregniti se ob Gabrščeka, kw je drajsal po dijakih, & češ, da ga je gledal ter da'se ne briga, kaj | [ poreče, ali tako nekaj takega, dasi ga Gabršček |> | dandanašnji niti ne pozna več. Pač ga je po- i znal takrat, ko ga je branil z drugimi na vse j, strani. Če bi bil šel takrat Ž. kot dijak v tak \ dostojen lokal, bi ne imel tistih znanih | sitnostij ne on ne drugi. V zahvalo za dobroto ['. se hoče spravljati sedaj na Gabr, ter gre f i bržčas potuhnjeno mimo njega, če ga sreča, U j kakor bi ga ne bil nikdar poznal. Da je imel f: | suplent piko le na dijake, ki so šli v „Trg. f i D.", sklepamo tudi iz tega, ker mu pa je vso t prav, če banda on sam s kakim študentom.- I V takih strašnih razmerah živimo v Gorici! f PekOVSki Štral', v Gorici je stal 697 K f 4G v. Društvo za pomoč v štrajku na Dunaju [ je dalo 6G01 K. | Kolesarsko društvo »Gorica" napravi jutri v k nedeljo 14. t. m. izlet vDornberg; odhod ob L 2. pop. izpred kavarne „Central". Zadnjo f nedeljo se ni mogel vršiti ta izlet, ker je bilo f vreme neugodno. Prosi se vse člane, da segu | polnoštevilno udeleže, temveč-ker dornberško ; društvo „Naprej" priredi za jutri tik Doni- f berga v gozdiču „TejaK koncert ter prosto 1 zabavo s plesom. — Zdravo! — Odbor. |s Vozniki, ki vozijo z goriške postaje na fj.- novo železnico in med postajo in papirnico v |. Podgori, nalagajo večkrat tako težke tovun', f:j da uboga izmučena živina komaj naprej more. i Pride pa voz na slabši del ceste, kar se pa j| r večkrat zgodi ravno na cesti od postajo v i Podgoro, ki se nahaja večinoma v strašnem 1 stanju, potem se nudi šetalcu prizor, ki mu B srce k K'i. m Upehana žival, ki ne more naprej, s? i| pretepa in trpinči, da je groza. Ni še dolgo l? od tega, ko je neki konj vsled takega rav- | nanja na mestu poginil. Zdi se mi, da bi po- m litična oblast po svojih -vffrAh tako Skanda- M lozno počenjanje, ki je . samoto civilizirani M državi, lahko zabraniia. V velikih mestih, kjer n I so lepe poti, se na to zelo pazi, in gorje voz- S I niku, ki bi si upal v Gradcu, na Dunaju itd) ¦ j svojo žival pretepati; s strogim postopanjih« S J napram krivcem, bi se i na deželi dalo tako m J početje odpraviti. Res je sicer, da mora biti ¦ j človek v boju za obstanek egoist in da se mu 1 j mora pri tem cela narava pokoriti, od tnte ¦ (Dalje u prilogi.) I Priloga „8066" it. 38. i dne 13. mala 1905. skale pa gor do najbolj razvite živali, ali tako ravnanje, kakor ravno opisano, mu ni v korist, temveč le v škodo. — Žival stori po svojih močeh vestno svojo dolžnost, če pa je kdaj izjema, je zopet človek kriv, ki z nerazumnim ravnanjem žival pokaži. Ako se pa od živali več tirja, kakor je v njenih močeh, je to ne-racijonelno, ker se pri tem žival razmeroma mnogo več izrabi,* kakor znaša' vrednosti Ina-mišljenega zaslužka. — Priporočal bi radi tega tudi gospodarjem uprežne živine, da.v ,| njih lastno korist na svoje hlapce pazijo, ker so ti navadno oni suroveži, da tako nečloveško in neekonomično ravnanje vže enkrat~preneha.~ __ j _ V luknjfr so vtaknili Jos. in Ivana Božiča, katera sta prišla pred kratkim iz zaporov, kjer sta sedela radi tatvine. Ker ju mati ni hotela imeti pri sebi, ker si nista poiskala dela, sta v noči razbijala, ko jim niso hoteli odpreti, ter kričala. Gospodar hiše ju je dal aretirati, potem ju je prišel tožit na policijo pa še strie, Češ, da sta prišla k njemu po denar, in ker ga jima ni hotel dati, sta vpila in razbijala ter klicala po anarhiji. Dr. Gregorčič je interpellral v državnem zboru radi imenovanja slovenščine neveščega sod. tajnika za Gorico. Prav! — Ali dr.Gregorčič naj ve, da prav popustljivost klerikalne stranke v vseh narodnih rečeh vpliva skrajno neugodno baš na imenovanja. Klerikalcem je vse prav, da so le oni v milosti pri tem ali onem, v tem ali onem urrdu, za pravice slovenskega jezika se ne menijo. Saj dopuščajo celo v deželni hiši, da gine slovenščina iz deželnih uradov tam, kjer se je poprej slovensko uradovaio. Niti besedice še niso Črhnili proti temu, kakor jim je tudi vse-jedno, če pride še toliko laških uradnikov v deželno hišo. Tudi drugodi ue gledajo dosti na slovenščino, in slovenski duhovniki govorijo na primer na davkariji v Gorici najrajši nemško. — Ves tok klerikalne politike neizmerno škodi baš pri imenovanjih; zategadel ni dosti, da dr. Gregorčič le interpelira, tudi na sploh morajo klerikalci kreniti na druga pota glede pravic našega jezika. Drugače ni nič — če je v Gorici dr. Gregorčič čisto drugačen nego v interpelaciji na Dunaju. Zaprli SO nekega J. Lenardiča i/ Koj-skega, ker je izgnati iz Gorice, pa se je vrnil. Bil je tudi pijan. Ob jednem so prijeli nekega J. Breznika iz postojnskega okraja, katerega sumijo, da je ukradel uro nekemu delavcu v Bramovi pekarni. 0 računih nekega laškega trgovca v Gorici, sredi mesta, smo dobili zanimive podatke. Nekega posestnika in trgovca iz hribov je tožil za svoto OOOO K in nekaj čez, odvetnik, ki je pregledal račune, pa je sporočil stranki, da znaša dolg 500 K. Mož je vsled zamude s pošto zamudil razpravo ter prišel tako v veliko nesrečo s celo družino. V- nekem slučaju je tožil tisti laški trgovec nekoga za 1400 K, pri razpravi sta se pa poravnala za 150 K. In takih slučajev je bitje dosti! — Da se izogne vsem sleparijam, je pač v glavnem potreba to, da ima vsak trgovec natančno zapisano vse, kar prejme in kar plača; računi v redu, pobotnice pri rokah — pa ga ne more nikdo goljufati. To je najvarnejša pot, ker drugače, če se pride v roke nepoštenemu Lahu, ga opehari in odere, daje grdo. — Sram mora biti pa tudi tistega laškega trgovca, da tako postopa z ljudmi. Deželani pač vedo, kaj jim je storiti nasproti takim ljudem. IzpystiLl SO iz zaporov onega K. Koršiča, o katerem smo poročali, da je obdolžen tatvine na škodo N. Gulinovi na Komu. PreBOKMje konj se bo vršilo 11. sept. t. 1. v GradiSču ob Soči, 12. sept. t. 1. pa v Tolminu. Kip j6 zadela 65 letnega delavca Antona Jegliča z Jesenic na železnici v Rihembergu, in sicer pri delu prvi dan, ko je bil sprejet. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer pa je umrl. Nesreč*. — Pri delu na železnici v Solkanu je ponesrečil 27 letni kamnosek Jos. Blažon. Obdelaval je kamen, pri tem je imelo pasti na kraj, kjer je delal, kamenje, katero so opoldne z mino odbili. Dalo se je znamenje za to, ali Blažon ga najbrže ni slišal, kamenje ga je pograbilo ter vrglo v vodo, iz katere so ga potegnili ter. prepeljali v goriško bolnišnico. Poškodovan je zlasti na hrbtu/ Radi taljenji VelIČUStVa so zaprli v Gradišču ob Soči nekega G. Dilenardo iz Italije. V neki gostilni v Marijanu je žalil avstrijskega cesarja. — Taki slučaji, da laški podaniki žabjo na avstrijskih tleh avstrijskega cesarja, sjo že dan na dan! Proti nalezljivi bolezni otrpnenja tilnika. — Mi- nisterstvo za notranje posle je izdalo ukaz, da se mora vsak slučaj te bolezni, ali če se le sumi, takoj naznaniti obč. predstojništvu, katero sporoči politični oblasti, da se takoj ukrene, kar treba, proti razširjenju. — Slučaji te bolezni so se pripetili tudi že v Trstu in v Pulju. • Izpred SOdniJe. — 25 letniK* Mazzega iz Avijana pri laškem Vidmu je bil ukradel svojemu rojaku Serpelonu obleko in Čevlje. Čevlje je prodal. Sodnija mu je prisodila 2 meseca zapora. "Delal je Maznega. pri železnici v Grahovem. Dne 29. jan. letos sta se sprla v Ron-"kiti 22 letni Iv. Doria in 29 letni Jos. Vi-žintin. Doria jo poškodoval Vižintina z nožem. Zato je dobil 2 meseca zapora. V Ločniku so plesali 5. marca t. 1. 23 letni zidar F. Mijftfje pri tem razeujal tako, da so poklicali redarja, kateremu pa se je zoperstavljal, ko ga je hotel aretirati. Dobil je 4 mesece težke ječe s postom. Peršoljo Miha iz Kojskega je tirjala Terezija Križnic iz Anhovega 1800 kron, katerih pa ni bil dolžan. Anton Žnidarčič iz Idrije in Ivan Gredenica iz Gorenjegapolja sta krivo prisegla kot priči dne 16. sept. 1. 1., da je Peršolja res dolžan goriomenjeni znesek. Pri obravnavi dne 10. t. m. se je dokazalo, da sta krivo prisegla ter bila zato obsojena vsak na4 mesece ječe in sicer poojstreno: Gredenica z jednim postom mesečno, Žnidarčič pa z dvema postoma. Ter. Križnic in njen mož Miha —- kateri je obdolžen, da je dne 16. sept. tudi krivo pričal - pridela pred porotno sodnijo. Ogenj. — Sinoči okoli 10. ure je gorelo v delavnici tuk. ženske bolnišnice. Zgorelo je mnogo obleke. Škode 1000 K. Pri občnem zboru goriške ionske podružnice družbe SV, Cirila In Metoda se je sestavil bedeči odbor: prvomestnica: g. Avg. Šantcl, blagajničarica: g. Karol, Malcuc, tajnica: g. Irma Pirjevec, namestnice: g. Milena Papež, g. Marija Kopač, g. Lavoslava Korsič, odborniei: g. Amalija Drufovka in g. Ivanka Dekleva. Iz letnega poročila požrtvovalne tajnice g. Milene Poniž, je razvidno, da je odposlala podružnica glavnemu vodstvu v Ljubljani v letošnjem letu 903-4 K, 643*4 K več nego lani. Dohodkov je bilo 1078-74 K, troškov 1048-26 K. Preostanek v blagajni: .'10-48 K. Konj padel V VOdnjak. — Poroča se nam, da je včeraj vozil neki voznik čez deske, pod katerimi je skrit nov vodnjak nekje ob cesti v Solkanu. Deske so se udrle in konj je padel, ali k sreči se mu ni zgodilo nič hudega. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Ponočna služba v lekarnah. ^. Od due u. do 21. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kurner. Zlato uro in verižico s privezkom je pobral nek mož s košem na hrbtu dne 1 i. t. m. okolu U. ure dopoldne v Nunski ulici; na-prošen je, da te stvari takoj odda na tukajšnji policiji. Protin Q reumatične f bolezni ¦ jedino le z Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni. -%* o dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošiljate*: lekarna Zoltan, Bud m peš ta. Vojna id Rusi tu Japonci. Hnnguzi. Iz Tokija so sporočili „Daily Tele-graphu", da Rusija pritiska na Kitajsko, da bi izsilila nevtralnost Mongolije in okrožja severno-zapadno od Tienlinga. S tem bi bilo Japoncem preprečeno, da bi na tej strani zamogll operirati ter priti Rusom za hrbet. List ,,Morning Leader'' poroča pa izKodanja. da bo ruska vlada protestmla proti temu, da Japonska uporablja mnogo usočev Hunguzov, ki jih vežbajo japonski častniki ter jih potem vtikajo v ^ponsko armado. Protest bo dolžil Japonce, da rabijo te barbarične roparje kakor vojake, ki izvršujejo največe krvoločnosti. Poročilo generala Unevfča. General Linevič je 5ne'T. t. mT bi-zo-javil carju: Kapitan baron Raden je s torpe-dovkami rekognosciral ob japonski obali ter dve milji od predgorovja Sutsuki zažgal neko japonsko ladijo, potem ko je bilo možtvo odvedeno na kopno; 15 milj od japonskega obrežja je„ ulovit drugo ladijo, ki jo je vzePs^ seboj v Vladivostok kakor plen. Japonski trgovci proti Franciji. Japonske trgovske zbornice so sklenile, da prekinejo vsako trgovsko zvezo s Francijo. V vseh slojih je zavladalo veliko ogorčenje proti Franciji, Listi zahtevajo, naj se nemudoma napravi konec kršenja nevtralnosti s strani francoske vlade, Franciji se naj izroči ultimatom, in proti njej vse potrebno ukrene; ako je treba, naj se bombardirajo francoska pristanišča in plenijo francoske trgovske ladje. — Nemški cesar o rusko-japonskl vojni. Nemški eeBar Viljem je pri zapriseganju rekrutov v Wilhelmshavnu pred nekaj tedni imel govor, v katerem je govoril o japonskih zmagali, o zmagah poganskega naroda nad kristjanskim. Rekel je: Iz japonskih zmag se ne sme sklepati, da je Ruddlia večji od Krista. Ako bo Rusija poražena, je to dokaz, da stoji rusko kristjansto na slabih nogah, Japonci pa da imajo pokazati mnogo kristjanskih čednosti. Dober kristjan, dober vojak! Tudi pri nemškem narodu je kristjanstvo v slabem stanju in on, cesar, dvomi, če bi imeli Nemci v slučaju vojno, sploh še pravico, prositi Roga za zmago, priboriti si jo od njega v molitvi kakor Jakob v boju z angelom. Japonci so božja šiba kakor nekdaj Atila in Napoleon. Mi moramo skrbeti za to, da tudi nas ne bo Rog s take šibo kaznoval. Izkrcanje japonskih vojev v zalivu Posjet. „Novoje Vremja" poroča iz Harbina, da jo neki japonski voj zasedel vas Omozo, ki se nahaja 100 kilometrov vzhodno od Kirina ob veliki mandarinski cesti. Japonci so najbrže prišli s korejske strani, ker je došlo semkaj zanesljivo poročilo, da se je močna japonska armada izkrcala v zalivu Posjet, južno od Vladivostoka. General Noki skuša, kakor so dognale ruske poizvedbe, na sličen način obiti rusko krilo, kakor je to storil v bitki pri Mukdenu. „Novoje Vremja" pravi, da so prebivalci v okolici Omoza pod vplivom angleških in ameriških misijonarjev zelo naklonjeni Japoncem, RoždestvensM potopil dve Japonski ladji ? Po listih kroži vest, daje Roždestvenski potopil v Penanskem zalivu dve japonski poizvedovalni ladji. Potrjena pa ta vest še ni. Četrto rusko brodovje. Kakor se poroča iz Petrograda, je četrto rusko brodovje že popolnoma pripravljeno za odhod v Azijo ter je zbrano v Kronstadtu. Oficijalno se pregleda brodovje prihodnji teden, potem odide takoj v Azijo: Kuropatkln je odložil poveljništvo ruske armade ter odpotoval v domovino. Baje se je general Line-vič pritožil pri carju, da Kuropatkin ne izpolnjuje dobljenih povelj. Združenje ruskih eskader. List »Petit Journal & poroča iz Saigona: Eskadro Nebogatova so videli 9. t. m. zjutraj 20 mUj oddaljeno od obali Mizo predgorja St. Jacques. Eskadra se je pripravljala, da odpluje v reko do Saigona, kjer se je nadejala, da najde nova povelja Roždestvenskega ter da se preskrbi z živili. Eskadro je na odprtem morju dohitela izvestiteljna ladija Roždestvenskega, ki jej je priobčila, da želi francozska vlada, naj bi se eskadri združili izven francozke Indo-Kitaj-ske. Nebogatov je torej plul na odprto morje, da se združi z eskadro Roždestvenskega, ki ga gotovo pričakuje ob anamski obali. Zakaj se pritožujejo Japonci radi kršenja nevtralnosti ? »Veliki knez Aleksej je izjavil v zunanjem ministerstvu v odgovor na protest japonskega poslaništva v Parizu, da v imenu ruske mornarice odločno protestira proti neresničnemu poročanju, da je brodovje admirala Roždestvenskega kršilo postave nevtralnosti. Veliki knez je dobil od admirala Roždestvenskega na zahtevanje brzojavno poročilo, da je ruska eskadra vsa pravila francoske nevtralnosti najtočneje izpolnjevala in da je to priznal tudi poveljnik francoskih pomorskih sil v In-dokini. Veliki knez ne smatra japonskega-protesta za ničesar drugega, kot za manever japonskega pomorskega poveljstva, da s pomočjo tega sredstva izve kaj natančnejšega o bivanju ruskega brodovja ter da obenem obrne javno pozornost od gibanja lastnega brodoja. Rennenkamf v boju. Po poročilu »Novega Vremena" z bojišča je imel velik kazaški oddelek pod vodstvom generala Rennenkapfa triurni boj z japonsko konjenico za posest nekega mostu. Japonci so bili v popolnem neredu vrženi nazaj ter so pustili na mestu mnogo mrtvih, mnogo vjet-nikov in veliko število konj. * * Poroča se o malem boju pri Jengčengu. Rusi so izgubili 160 vojakov, Japonci baje le 50. — Japonci so bili odbiti pri Ufangoru, pri Šianiaotse ter pri Javangulinu. To so le majhni boji. — Razgled po suefu. Državni Zbor. — 10. t. m. je poslanska zbornica pričela podrobno razpravo o carinskem tarifu, Vseh tarifnih točk je (if)8 ter obsegajo 51 skupin. Zbornica je 18. t. m. po živahni razpravi odobrila 10 skupin in člen III. zakona. Te skupine določajo tarife za uvoz razno-vrstega blaga. To so: Kava, čaj, kakao, razne dišave, južno sadje, sladkor, tobak, raznovrstna žita, moka, riž, raznovrstno sadje in rastline, živina, živinski izdelki, masti, olje, pijače, sveče, vosek, gnojila, tropine, cunje itd. Člen. III. carinskega zakona pa določa: V trgovinskih pogodbah z vnaigimi drŽavami so določeni tarifi za izvoz no zinejo znižati, in sicer mora biti per 100 kg najnižji tarif za pšenico 0*30, za rž 5-80, ječmen 2'80, oves 4-80, koruzo 2-80. Med razpravo so razni govorniki še izražali svoje želje z ozirom na krajevne razmere. Te Želje in zahteve so predlagali v resolucijah. Večina zbornice pa je odklonila po vrsti vse resolucije, ki niso obveljale že v odseku. Zbornica rešuje hitro tudi druge skupine. Carinski tai\C je bil včeraj sprejet. Akad. društvo Slovenija priredi v soboto dne 13. majnika z Zgor. Rudjevički pivnici (Alser-strasse 59) ob 8. zvečer s- ' prvi redni občni zbor z običajnim vsporcdo. .. Stavka V OsekU. — Ker je policija razpustila taborišče stavkajočih mizarjev, je 9. t. m. 3000 delavcev pričelo splošno stavko. Delavci so šli od delavnice do delavnice in prisili, da se je delo povsod ustavilo. Policija je bila brez moči, dasi je.z golimi sabljami posegla vmes. Nastopil ]v bataljon 73. pešpolka. Rilo je več sprv;.ado\ z vojaštvom, ki je množico z bajoneti razganjalo. Več oseb je ranjenih. Trgovci so iz strahu pred nadaljnimi izgredi zaprli vse prodajalnice. Tudi šivilje stavkajo. Stavka pa je po veČini že končana. Utrdbe na Istrski Obali.-Poveljništvo vojne mornarice je odredilo, da bo usidrana v Piranu ena bojna ladja, da varuje zaliv Porto-Rose. Tudi Milje hočejo utrditi kakor ta zaliv, ter postavijo tam ladjo, ki bo čuvala ladjedelnico ; pri Poreču se napravi pristanišče za torpedovke. Inženir Jdrgensen v Trstu, o katerem smo zadnjič poročali, da ga je napadel na cesti delavec Cegler, je umrl v bolnišnici. Ogri Japoncem. — Meseca julija odide velika ogrska depatacija na Japonsko, da izroči maršalu Ojami adreso in Častno sabljo. Potres. — Iz Bombava se poroča o silnem potresu, ki je uničil mesto Benderabas. Porušila se je cela gora ter zasula mnogo ljudij. Ostalo prebivalstvo je zbežalo. Citati se je naučila v 93. letu. — v Njuhavnu v Ameriki je pohajala neka 93 letna zamorka večerno šolo ter dobila med 250 učenkami najboljše spričevalo. Želela je celo vrsto let, da bi se naučila citati in pisati. Sedaj se jej je izpolnila ta želja v visoki starosti. Muhe Je lOVil. — Na nemških manevrih so prišli vojaki nekoč v veliki vročini v neko vas, kjer so se ustavili. V sobi, katera je bila odkazana nekemu poročniku, je bilo polno muh. Hitro pokliče svojega slugo ter mu ukaže loviti muhe. Poročnik si je šel pogasit žejo. Ko se je vrnil, ga'; je čakal sluga pred sobo z velikim loncem ter.mu ponižno naznanil, da je nalovil polno 'muh, ali ker so se mu zdele one v sobi premajhne, je šel lovit v hlev, kjer jo nalovil velikih konjskih muh, ki so zabrenčale gosp. poročniku okoli ušes, ko je odkril lonec. Sluga je pač mislil: za gosp. pročnika morajo biti tndi muhe zadosti velike l 12000 Izseljence! je prišlo 10. t. m. v NovijoTk. Tako veliko na en dan jih še ni bilo. Vse preiščejo natanko; najbrže jih dosti pošljejo nazaj v Evropo. flmtskl poslanci v ogrsko-hrvatskem državnem zboru so bili doslej le tihi vladni hlapci. Sedaj pa se je zgodUo nekaj, kar vzbuja po- Pri adresni debati na kralja je dr. M-kola Tomašic v imenu »Hrvatskega kluba" podal energično izjavo. Tomašic je v svoji izjavi namreč zahteval, da se naj spoštujejo prava Hrvatske in Slavonije, zlasti pravo hrvatskega kot službenega jezika, ki mora priti v veljavo tudi v vojski, ako se le-ta preosnuje na narodni podlagi. NajinteresantnejŠe pa je to, da je Tomašic izjavil, da hrvatski poslanci ne morejo glasovati za adreso, sklenjeno od državuozhorske večine, ker se ista ne ozira na gori označene hrvatske zahteve. To je menda prvič, da Hrvati v Pesti glasujejo proti večini! Fran Kossuth, vodja neodvisne stranke, je priobčil v »Magvar orszagu" tem povodom članek, v katerem izraža svojo nezadovoljnost o tem nastopu hrvatskih poslancev in jim pove v obraz nekaj prav grenkih. „Ne smatram za svoj poziv, da tu tolmačim nagodbo iz leta 186«. Vem pa, da se hrvatski narod pritožuje najbolj zbog tega, ker las>tna banska vlada krši ta zakon. Tej banski vladi pa so bili najmočnejša zaslomba baš oni gospodje Hrvati, ki so sedaj na nam nasprotnem stališču." Ali smemo res upati, da se obrne na bolje V Nezgoda na ieleznlcl. — iz CMcaga došii poštni ekspresni vlak je 11. t, nr. ob 1. uri 15. minut južno od Harrisburga skočil s tira ter trčil skup s tovornim vlakom, ki je imel tudi dva z dinamitom naložena voza. Sledile so tri strašne eksplozije. V vsem mestu so bile razbite šipe na oknih. Oba vlaka sta začela goreti. Ob eksploziji, ki je nastala, je bilo 50 oseb ubitih, in približno 100 oseb pa težko ranjenih. Laiki Jurldlčna fakulteta. — Prvo čitanje zakonskega načrta o laški juridični fakulteti se bo vršilo ali danes ali v ponedeljek, na vsak način pa predno se odgodi zbornica. — Pričakovati je pač, da se od slovanske strani stori vsa dolžnost. Usta pijancev. — Grof Rzevuski, ravnatelj lotrinškega okrožja Bolchen v Nemčiji, je potoval pred kratkim po kantonu Falkenberg v spremstvu svojega tajnika. Na poti so se ustavili in ravnatelj je stopil v bližnjo krčmo, da se okrepča. Naročil je dva kozarca dobre pijače. Ali krčmarica je prinesla le en kozarec, ga postavila pred tajnika, nalila ter djala steklenico nazaj na svoj prostor. Zakaj ne postrežete tudi mene, je vprašal Bzevuski, najbrže me ne poznate.-„0 da, jaz vemprav dobro, kdo ste Vi, toda varujem se kazni." Pri tem je posegla v omaro ter prinesla na dan listo pijancev, katerim je oblastveno prepovedano dajati pijačo. Podpisal jo je bil okrožni ravnatelj. r Glejte, da ste zapisani tudi vi tukaj" — je rekla brumna gospodinja! Treba je bila nekaj časa, da se je poučilo Ženo o njeni zmoti. Izjava*) proti dopisu iz Vrtojbe. Odgovarjam, da dopis proti meni v „Soči" in nGorici" so podpisali trije, na katere se ne oziram. Odgovarjam pa na dopis, da je popolnoma neresii?un, ker hrup in ropot (brez fej klicev) je bil pri čitanju nekega protesta z glavarstva, vrnjenega — v kfcterem sem ožigosal župana po zasluženju. Predlagal sem, da pred ko se županu izreče zaupnico, naj predloži obč. račune za leto 1904., kateri bi morali biti vže s 1. januvarijem predloženi. Vsled tega je moja skromna zahteva popolnoma opravičena, ko sem glasoval po svoji vesti i prepričanju (ne oziraje se ha kimavce), za kar 3em prisegel — kot enoglasno zvoljeni podžupan. Starešini pa kot skrbni očetje občine bi morali uvaževati naše prejšne gnjile razmere županstva, ki so nas dovolj poučile, da) je moral deželni uradnik iz celih 7. piejšnih let obč. račune vrejevati, kar je pro-vzročilo stroškov celih K400, najbrže občini! Prazni izgovori so katerega starešinca, da se lanski računi predložijo, ko bodo oni zastareli končani. (Kaj pa nas imajo zavirati oni stari zmedeni računi?) Novi obč, računi naj se predložijo, dr^ače postanejo tudi ti stari in zmedeni — tako da bo moral biti vedno tu *) Za vsebino pod tem naslovom j« odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva dež. uradnik poleg že dveh tajnikov. S tem je moja želja in zadeva končana. Jakob M ara ž. Narodno gospodarstvo. Za naš IZWZ krompirja..— Nasproti nekaterim umetno rastresenim glasovom se naznanja, da minist, odloka od 10. avg. 1904. št. 84., ki zadeva prepoved krme, v kolikor se tiče krompirja, ni umeti za prepoved izvoza zgodnjega krompirja, kateri se izvaža v obsegu tuk. trg. in obrt. zbornice, ker ta krompir je nekaj drugega nego druge vrste, ki se rabijo za živež živalim. Tega mnenja je naša trg. in obrtna zbornica ter tudi interesovano mi-nisterstvo. Torej ni nikake ovire^ za izvoz našega krompirja, kar se prizadetim trgovcem daje na znanje. Ruski pisatelji » nemščini. ITlaksim Gorkij: UJarenka Olessoui. Der bandstreicher. fthtloa. Čin Derbreiflen. Konoiualoiu. Der rote IDaska. Das Chepoar Orlom Kain und flrfem. 3emeljan Piljaj. tschelkasch und andere flouellen. flouo izda nje. Izvirna cena 1 marko (K 1*20), — prodaja SW le po 90 uin. <^M| Slovanska knjigarna fl. GflBRŠČCK u Gorici. Gorica Gorica Klimatično iihvišfie. Hotel Sttdbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveSava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki nočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Ogrska cvetlična paprika Iz Segedina I. vrste, sladka, garanttr. pristns, priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: slanina, Ogrski salami itd se zaračunajo najceneje- Razpošiljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovodagasse 22. »p- Samoigralni ~*n . Hiamdoliiiski orkestrioa najnovejše, najdovraenejše konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito eeno. Odlična lepota glasov, moderna izvršitev pod polnim jamstvom. PoSiljam na najmanjše obroke brez poviSka cene. — Prospekti gratis in franko. S Zangl na Dunaju, IV., Favoritenplatz 2. Edini zastopnik in tvorni&ka zaloga firmo Kuhi & Klatt v Bevoiinu. noznflnibo. Podpisani si usojam naznaniti siav. občinstvu, da mi je poverila tvrdka: Žnideršič & Valenčič prva kranjska tovarna testenin o II. Bistrici zastopstvo in zalogo spojih izdelkov za Gorico in deželo. „_..................,'......,........ Zaloga se nahaja v »*~ Gorici, Stolni trg št. 9 (Piazza Duoflio} "*w» v lastnih prostorih, ter se prične z oddajo testenin z dnem 15. t. m. Blago se bode oddajalo le v originalnih zabojih in po izvirnih cenah iz zaloge. Priporočam se-vsem gg. trgovcem iz mesta in dežele za cenj. naročila na te splošno priznano izborne izdelke domaČega podjetja. Pri tej priliki uljudno opozarjam slav. občinstvo tudi na mojo vže obstoječo zalogo »Vrhniškega piva" in na zalogo moke iz valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine obetajoč cenj. odjemalcem v vsakem ožim naj boljo postrežbo. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Josip f^oVan. Hranilnica in posojilnica u Cerknem registrovana zadrgga z neomejeno zavezo. Vabilo k rednemu občnemu zboru kateri se bode vršil v nedeljo dne 21 m»ja J.1, ob 2. uri papoludne v dvorani gospodarskega Doma" v Genknem, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za leto 1904. ?). Popolnitev načelstva dveh članov. 4. Volitev nadzorstva. b. Poročilo o izvršeni reviziji. G. Slučajnosti. Opazka: Ako bi se ob 2. uri ne udeležilo zadostno Število članov za sklepčnost občnega zbora, prične se ob '/„& uri novi občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom, kateri bode sklepal ne glede na število navzočih članov. ODBOR. E1 šport Iprt v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim janistvpip tovarna s -strojevnlm obratom na parno In voduo silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva »sen slogov -rrr~r,......... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. "T~^.. ¦ . "~ Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecriila 1. Fod/už-nlca v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo liSno jn solidno. Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek z* Pain-Expell e r je splošno priznano kot I«vrstno liol nlažnjote m»sU.>; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarn: h. Pr; nakupovanju tega povsod priljub-Ijent-p domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko , SI dr o* iz Rlchterjere lekarne, potem se je gotovo prejejo originalni izdelek. r~s~ BTCHTERJEVA LEKARNA p^, 9^ k ..tlatem levu" t Pragi V A 1 i\\ Eliflabothgr.880 fit. 5 nova. U I k \^/J DncTno encpoliljanja. t\^, »narodni kolek" koleke, poštne znamke -m vse postne vreclnostniee prodaja kDjiganua A. GabrščeK. Mizarska zadruga Vabilo redni občni zbor „Kmei. društua" u Cerknem reg-. zadruge z neom. zavezo, -.-*;. ki se vrši dne 28. t. m. ob 2. uri popoludne v dvorani »»Gospodarskega Doma" v Cerknem * ""** dnevniifi redom: 1. Poročilo načelstva in potrjenje računskega sklepa za VIII. upravno leto 1004. '2. Sklepanje o vporabi dobička. ii. Sklepanje o preglednem poročilu, 4. Volitev načelnika in enega odbornika. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Odbor. krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 j „Na Planini" izvršuje vsakovrstna j zidarska in stavbarska dela, i katera izvršuje natanjčno in točno po vsakem obrisu. ' Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela In črna »Ins. Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne. Računski zaključek tolminske hranilnice in posojilnice, registravane zadruge z neomejeno zavezo. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrcbrnjene ' najlepše forme. Kompletne kasete iianiiz-ncgii orodju, posodja za i omako, kavo, čaj, namizni podstavki, timctti? izdelki. Jedrna nadomestila pravega srebra. Posoditi izdelki za hotele, restavracije iii kavarne, kakor tudi pensijonc, gospo-==¦=------- dinjslvo itd. .—=¦--?-= ¦ C. kr. dvorni založniki Clirisiofle & C.,E - Dunaj I. OpernHng 5 (Heinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — v vseh mestih zastopano po prekupcih. * Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki K^njo tovan»I§ko znamko in ime Christofle. 4 Prta koncesljonlrana delavnica z tiio- , 5 toralm obratov m fino mehaniko, fiziko, ma. i 4 tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje M < V peljavn strelovodov, elektrike, brsojavov, biftnih 4 »elefonov, plina in vode. Poprav« se iirrlojejo liltr« in po eonl. Im Polnim. Hipi j Gorica, za vojašnico. t | ?reeiijjsfe klavnica preiti« za nerjtftje. > 3 Bogata zaloga > ] »'»smili predmetov za razsvetljavo sa plliior* > 1» električno In*. L I Oprave za iopelji, sesali vsoh sMcmov. — t ¦^'piavljalnica an omobilov, motociklov in tlv. * > k.- Delavnica za pobuirctije in poniklanje T ™ "»mpe, železne in kovinske cevi. Zaloga Z j w«s.rskegn o.odja, knhHjskih noter, brivskih > I britev, Skarij itd. T •^ˇˇˇˇWtTVTYTT?TTVr?TTfTTVVTfTi • _____ _____ • :i________________________________________________!____________________________:____________________ Slovanska knjigarna A. GABRSCEK v Gorici kalij e; ima večjo zbirko Ruskih in čeških knjig; slovanske muzikalije. Razglednice. Zaloga umetnim: velika izbera slik v najfinejših okvirjih. Slovanske slike najznamenitejših slikarjev. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. št. Predmet K 1 v I "Štl P r e d m e t K v 1 pi4 2 3. 4 5 6-7 8 9 10 11 12 13 14 L15 Vržena** posojila---j-?- . . ~r**** Prejete hranilne vloge .... « posojilne obresti . . . Prejeti upravni stroški .... Prejete zamudne obresti . . . Vzdignjen naložen denar . . . Vzdignjene obresti istega . . Realizovani kuponi..... Hiša.......... , 74567 \ 474146 | 28713 1177 683 185 I 74 16088 j 15293 ! 1767 320 8709 53 J 713, 26 1 33 I 23 1 14 1 73 I 86 89 12 78 33 39 i 2 3 4 5 6 7 ¦ 8 9 10 11 12 13 14 Izplačane hranilne vloge « .'«... obresti . . Upravni stroški: j Potnine nadzornikom in čla-1 nom načelstva..... kurjava, svečavar in drugo . 80588 1 188118 i 3144 ' 300 . . 118^ 300 133 88 200 327611 2193 1103 2400 470 218 91 607 460 290 35 04 2lJ 20 86 92 33 59 40 01 66 j 94 46 najemnina od pisarne . . . j knjižice in tiskovine . , . . 1 poštnine in proviz. . . , . Letnina zvezi slov. posojilnic . Dohodki hiše....... Povrnjene pristojbine .... \ 1 > 1 f r i Izplačane dividende deležev . .. ..x f uprava 10'86 Uprava h.Se: { ^ 80.15 Davek: . Pristojbine po lestvici 1. . . Pridobninski davek s Skupaj . . Stanje gotovine koncem i. 1903 622493 06 8069 j 51 Skupaj. Stanje gotovine koncem I. 1904 608437 | 97 22124 i 60 630562 "57 630562 57 1. i ..............! V tekočem letu je bil promet ta-le: Vseh prejemkov je bilo.................... 630562 K 57 v Vseh izdatkov pa....................... 608437 « 7 « torej skupni denarni promet.................. 1239000 K 54 v izguba. Račun izgube in dobička. Dobiček. št. Predmet K v Št. Predmet K Iv i 2 3 4 5 6 7 8 i 9 10 il akt Izplačane hran. obresti . . . Kapitaliz. hran. obresti ... Pripis hranilnim vlogam . 3144 34967 6 1140 91 2400 30 23512 1392 1359 9528 04 05 27 01 45 85 06 03 1 2 3 4 5 6. 7 8 9 1Q Ste Prejete obresti posojil .... Zaostale obresti posojil . . . Prejeti upravni stroški .... Prejete zamudne obresti . . . Vzdignjene obresti naloženega Preteklega leta predplač. obresti posojil...... ... Dobiček pri prodaji hiše . . . Dohodki hiše....... Povrnjene pristojbine .... Realizovani kuponi___ .. , .. 28713 i 23 27327 ! 78 1177 i 14 683 ] 73 15293 ! 89 i 1258 ! 30 2020 ! 37 53 1 33 713 ! 39 320 : — Preteklega leta zaostale obresti Predplačane obr. posojil . . . 77561 16 77561 16 ioa (Imetje). Bilanca Ulje). Pasi do (Dolgovi), 1 št. Predmet K v št. Predmet K v i 2 3 4 5 1 6 1 7 8 9 e Zaostale obresti posojil . . . Vrednostne listine...... Nerealizovani kuponi delnic Nerealizovani kuponi .... Gotovina koncem leta 1904 . 5851741 39 27327 i 78 497682" 73 762 1 91 577 67 7700 l — 240, — 26, 66 22124 ; 60 1 2 3 4 5 6 7 04. na ra 1 knjij račun Keiu nikar Deleži........... i 7610J — 1747 i 40 1065007 ! 41 34957 ¦ 05 1392 j 85 21374 | — j Hranilne vloge ....... Kapitalizovane obresti .... Predplačane obresti posojil . . Splošna rezerva . . . 21300'— 9528 03 U41616 74 1141616 74 V Tolminu, dne31 ndrej Ortooec Henrik vit blagajnik. kn franc Prešel Fran nnmoHtnik. na Ta račun z glavnimi Nadzor , „ UjBdetrtt Cazafui )an liazilik. predsednik. . decemb ačelstvo ez. pl. Zle igovodja. : BravnlCa mestnik. in pomoi stvo, ozir 8 1 ra 19 oziro rnfelc r .nimi Dma TlatijE zapis vnateljstvo: Oskar Sabrščik Ru< načelnik. Rajmnnd Prešel 2 podnačelnik. jami primerjali ter v redu našli, ski pregledovala: ta 3osip Rlinkon . podpredsednik. iolf Poleni tajnik. osip Sivec namestnik. lictjan Kott 1 ič B«č. Anton Potatzky v Gorici. S» sredi RaSteljji 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaišče nlmberškega In drobnega biaga tor tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnise, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za Jtrojttfo in eeotjatjš. 8v«tlnji<:e. — Rožni venci. — Masne n knjižico. tišna obuiala za ysb letne Saše. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najboljo oskrbljena zaloga za kramarja kroSnjarje, prodajalce po s<" ter na deželi. to sejmih in trgih " " 9 35-8 Zahuala in priporočilo. „Sokolska ueteranska godba u Eruačini" se iskreno zahvaljuje vsem slavnim društvom kakor tudi mladeničem, kateri so se je posluževali v lanjskem poletju o priliki svojih veselic in plesov. Ob jednem se toplo priporoča tudi za v bodoče ter opozarja, da se godba vedno vežba pod spretnim vodstvom učitelja godbe g. HSnfga iz Gorice. Na zdar! Ivan Gregorid, načelnik. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birrnauce, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. *mi'(mm»'(mmmt&m ¦m+rmmimm®®®* | j\nton 3vanov "pečenko -' Gorica ts TEKALI&ČE JOSIPA VERDU* il. 2B. Velika zaloga ,|, Zaloga piva pristnih belih in črnih vin it lastnih in drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce, tovarne G. jSuerjevih dedičev v Ljubljani ;": plzenjskegapiva »prazdroj* /. sloveč.© eeske »fliošeansAe pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja l' na Meto od 100 kg naprej. Gene šmarna. Postrežba poitena In točna Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom, ¦neolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako; n , , ' Hranilno vlogo se obrestujejo w> 47,0. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Poselila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%, Stanje 31. dec. 190*. (v kronah): Članov 1781 z deleži K=' 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. —Posojila 1.570.810 39 — Vrednost hiš 110.675-— (v resnici so vredne več). — Reservm zalog 75,10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. Glasovir v dobrem stanu je na prodaj. Priporoča se to priliko posebno pevskim društvom, katera si lahko nabavijo t** glasovir po zmerni ceni. Ponudbe na nprauništuo. Lekarnarja A. THIERRY-jcv varstveno znamko zelena nuna. JJajstaveje ljudsko sredstvq proti prsnim in pljučnim boleznim, kaslju, ribanju. Zelndčnemt T-tču, slabemu teku, kiselici, zgagi, vpitju, napihovanju, inflnenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12'malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 drojnatih steklenic IS K. pLo Ceniifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavientrož.) HajmočnejSe čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih holečinab in ranah. Stane s sprem-nico in poštnino vred: 2 lončka S 3'60. Pri tno jedino iz lekarne pri angelju varuha A. TBIERRT-ja v Pregradi ?ri Rogatcn-Slatini kamor naj so naslavljajo naroČila. ra ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadoniestna. pričuje bvosurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, nli se isto dopoSlje posebej na zahtevo. . Kersevani & ki . v Gorici Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 Jct. Peneča limo radii, bombončl« in Ingver-pivo mm nudijo mrlnljSo alkohola pn>,io pijaC", katera j« /ilr.ivju zelo pri|i..r.]C-ijiva. -.«.--*.. Pristna samo s to'znamko: Dobiva se povsod. *~9&}0 ['listna s to znamko priporoča prva češka tovarna akcijske delniSke dražbe za erijonfatsko cukrenine in čokolade (prej Maršner) Kralj. Vinogradi. Zdravje je največje bogastvo 1 Kapljice sv. Marka Te glasoviie in nenadkrifjive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter- vso od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajcnjo. Ločijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici m madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna. Zagreb, zato naj se tiaročujejo točno pod naslovom : [Tlestna lekarna, Zagreb, Markiv trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot* ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 &, 3 tacate (36 steklenic) U K, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 1? K. . ... ."^ linam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih W., ki so s posebnim, upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogor; Stjepan Borčič, župnik; llija MamiČ, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. Mestna lekarna, Zagreb, ularkou trg šteo* 96, poleg certue su. fflarkal Zdravje je največje bogastvo! ¦"•¦«¦ Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo ^^ ¦¦¦«¦»¦¦¦«¦¦¦*¦¦ 2 znamko ^JELEN". -^U Varstvonn znamka. Ono J« ¦V" zajamčeno ČlStO ""1M0 In broz vonkn škodljivo primosi. Poro Izvrstno. Kdor hoco dobiti zoros Jamcano pristno, porklu asikodljtvo milo no| dobro pozi do bo Inol vsak komad Ima „SCHICHT" In varstvono znamko „ JELEN". a«org Sahlaht Aasslg «. E. — Holvooln tovarno to vrste na ovropofskom ozomljul DohlDr! SP DODSOd ' = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. = ~~