Leto IV., štev. 278
V L.fuDifanf, sobota dne 24. novembra 1923
Poštnina pavSallrana.
cena 1*50 Oin
ot> 4 zlutral.
v
gtane mesečno 12-50 Din ta inozemstvo 25'— m neobvezno
Oglasi po tarlfn. Uredništvo:
jliiilošlčeva cesta št 16/1 Telefon St 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvo:
Ljubljana, Prešernova ul. 6L 64. Telef. št. 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska uL t Tel. št, 22. Celic, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekot. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 23. novembra.
Opctovano smo že ugotovili, s kako Infernalno zlobnostjo in lažnivostjo poročajo klerikalci o dogodkih v parlamentu. Informacije, ki jih servira ,SInvenec» vsak dan v dolgih kolonah jvojim bralcem o boju klerikalnih po-ilancev za razne gospodarsko in kulturne zahteve Slovenije, so večinoma j lažnive izmišljotine ali pa brezvestno' potvorbe.
Kakor si klerikalci izmišljujejo ,voje zasluge, tako si izmišljujejo tudi pogreško drugih strani; proti slovenskim interesom. To velja osobito glede delovanja demokratskih poslan-tev.
Vprašanje slovensko univerzo je za jafe ljudi živčno eno najdelikatuejših. Si čuda, da klerikalci neprestano za-rzemajo pozo zaščitnikov tega najvišjega našega kulturnega instituta in da skušajo zlasti demokrato predstaviti kot njega nasprotnike, akoravuo jc iaano, da jo ljubljanska univerza ustanovljena v največji meri po zaslugi jemokratov in da so demokratski poslanci, Slovenci, Hrvati in Srbi, vedno r polni meri So zalnsrali za interese ljubljanskega vseučilišča.
Nedavno je bila v Beogradu deputacija ljubljanske univerze, kateri sta lir.ančni In prosvetni minister obljubila upoštevanje nekaterih skromnih jelj. Deputacija je bila tudi pri pred-ledniku demokratske stranke gosp. Davidovičtt, ki kot formalni ustanovitelj našega vseučilišča — bil je takrat [linister prosvete — naravno kaže redno največji interes baš za Ijnbljan-fci visokošolska vprašanja ter je obljubil, da bo demokratski klub tudi tokrat vneto podprl zahteve uaše Almae natris.
Klerikalcem seveda ni bilo prav, da !0 za ljubljansko vseučilišče zavzamejo resni liudje in velika stranka. Niim :0 vseuSiliška vprašanja le taktično iredstvo in oni so bojevniki za Indijansko univerzo, dokler lahko kričijo
dokler lahko vsak uspeh v tem po-jlodu proglasijo kot svoj usneh. Zato
hiteli, da povodom razprave o pro-ivctnem proračunu prikažejo demo-trate kot sovražnike liubljanskega Kiičilišča in povrhu še kot neiskre-le hinavce, ki so slovesno obliubili jodporo, potem pa snedli besedo iu se iložno z radikali podali na delo, da poderejo liubliansko visoko šolo. Iu liko jo javil »Slovenec* dne 18. t., m.
senzacionalnim naslovom, da so iemokrati skušali upronastiti celo ono
Razkrinkane klerikalne
PISMO POfilANCA GJORG.TEVlCA NAŠEMU UREDNIKU. (Glej uvodnik.)
Italija stavi zopet nove
Stresemannova vlada padla
VELIKA NEZAUPNICA V DRŽAVNEM ZBORU. — DEMISIJA KABINETA. — REAKCIJA NA KRMILU.
VSEBINA PA JE VEDNO ISTA: ANEKIJA REKE. (Glej tndi «Polltičue odmeve« ua prilogi.)
Beograd, 23. novembra, p. Milanski dopisnik «Tlmesov» jc poročal svojemu listu, da se bo med Jugoslavijo In Italijo dosegel sporazum lia sledeči osnovi:
1.	Jugoslovanska vlada pristane na to, da Italila anektira Reko.
2.	Jugoslavija Ima suverene pravice na Delto in Barcš.
3.	Severno obrežle Baroša, ki pripade reški državi se odstopi Jugoslaviji za 90 let v porabo.
4.	Jugoslavija dobi svobod, cono v glav-
nem bazenu reškega pristanišča, kar se bo uredilo s posebno konvencijo.
5. Ker sc s tem sporazumom izpreminja rapallska pogodba, bosta obe vladi prosili pl Zvezi nuroiiov za odobritev te izpre-menihe.
V vladnih krogih v Beogradu ne zani-kujejo da ne bi Italija res stavila sličnlh i predlogov, dasi nočejo dati nikakih točnih obvestil. Izlavljalo pa da naša vlada v zadnjem času ni spremenila svojega načelnega stališče in da vztraja slcjko-prcl na točni izvedbi rapallske pogodbe.
Francoska debata o našem
ZELO UGODNO POROČILO REFERENTA FINANČNEGA ODSEKA.
Beograd, 23. novembra, p. Poročevalec | 2.) Jugoslavija Je gledo nekaterih važ-finančuega odbora v francoskem paria-: nib kategorij trgovinskih predmetov na-mentu Louis Marin je poročal o zakon-1 vezana ua uvoz iz inozemstva. Treba ji skem načrtu o kreditih za države Male' jo dati možnost, da to blago po ugodnib
antante. Za Jugoslavijo je predlagal kredit 800 milijonov frankov s 5 odst. obrestmi in amortizacijskim rokom 10
pogojih nabavlja iz Francije.
8.) Zveza narodov v sedanji sestavi ni zadostna garancija za varnost. Potrebno
let, ki pa se moro podaljšati. Kot garanci- je torej, da dobi Jugoslavija od Francijo ja naj bi služili dohodki iz carine in svoje najboljše prijateljice, ki jo inteiesi-državnih monopolov po odbitku obresti rana pri njeni obrambi kakor na obrambi in amortizacije starih dolgov. Ceni se, da lastno države, neobhodno potrebna sred-ostane okoli 500 milijonov frankov na le-, <tvn za državno obrambo, to kot garancija za francosko posojilo. j Kar so tiče Francije, bi imela la od Dovoljene kredite bo porabila Jugosla-1 sklepa posojila velike koristi. Francosko vija za javne zgradbe, za železniški in te- blago dobi novo tržišče: obrestna mera legrafski materijal ter za državno obrani- je zadostna in zagotovitev rednega oilpla bo. Kot motive navaja poročevalec: | Sevanja zasigurana; francoski vpliv in 1.) Finančna operacija je v korist obeh francoske simpatije v Jugoslaviji se držav.	I ojačijo.
Berlin, 23. novembra, j. Na današnji seji Reich8taga je bila z 230 glasovi proti 150 odklonjena od meščanskih strank vladne večine predlagana zaupnica Stresemannovi vladi. 7 poslancev 6e je glasovanja vzdržalo. Dr. Stresemann je odšel takoj po glasovanju k državnemu predsedniku in mil predložil demlsijo državne vlade.
Berlin, 28. novembru, s. Državni zbor je danes nadaljeval debato o voorajšnji izjavi državnega kancelarja dr. Strese-manna. Pred početkoiu debate so jih predložili nemški nacionalni, socialni demokrati in komunisti. Državni kancclar zahteval jasno in nedvomno odločitev parlamenta v vprašanju zaupnice. V imenu vladnih strank jo voditelj frakcije nemško ljudske stranke stavil predlog, ki so ga podpisali nemška ljudska stranka, eentrum in demokrati in ki veli, da eka državni zbor zaupnico državni vladi. Demokratski poslanec Erkclen jo izjavil, da bodo demokrati tudi nadalje posvežali vse 6\ojo moči ideji velike koalicije. Predlog komunista Koennena, ki zahteva ukinjenjo od vrhovnega vojaškega poveljnika izdano prepovedi komunistične stranko, se združi e to debato.
Član nemške ljudske stranko Leicbt jo izjavil: Nismo so mogli uveriti o tem, da bo bodoče delovanje državno vlade odgovarjalo temu, kar zahteva naš predlog glede federalistične izgraditve usta-vc. Zaradi tega ne moremo glasovati za. zaupnico. Za njim jet povzel besedo
obrambni miniator dr. Gcssler, ki jc izvajal: »Smatram za nesrečo, da so moramo v času, ko je nemški narod ogrožen od zunaj, braniti pred meščansko vojno. Narodni socialisti in komunisti, čijih cilji : o sicer tako nasprotni, pa soglašajo v svojih sredstvih, namreč v uporabi oltorožcno sile. Poznam bojne načrte desnico in lovice. Odločeni smo sprejeti tn boj za nemško demokratično republiko z najostrojšimi sredstvi. (Odo-bravanjo). Odločeni smo nastopiti proti vsakemu poizkusu nasilnega preobrata razmer v Nemčiji s vsemi sredstvi, pa naj pride od koderkoli.
REICHSTAG ŠČITI BAVARSKE UPORNIKE.
Berlin, 28. novembru, j. Po odklonitvi zaupnice vladi so jo glasovalo še o predlogu socijalnih demokratov glede uklnjc-nja izjemnega 6tanja. Predlog je bil od-klonjen. Ob velikem odobravanju radi-lcalcev desnice se jo odklonil predlog komunistov, ki zahteva obtožbo veleizdaja proti Kahru, Ludendorffu, Lossovvu ln Ilillerju. Predlog jo bil odklonjen s 103 proti 100 glasovom. Predsednik Loebe je bil pooblaščen sklicali državni zbor, ko bodo razčiščene posledice, današnjega poraza Streseniaunovega kabineta.
ODGOD1TEV REICHSTAGA.
Berlin, 23. novombra. s. Svet seuior-jev državnega zbora jo sklonil, odgoditi seje dr'aviic^a 'bori do sestave nove vlade.
Poincare dobil sijajno zaupnico
ZUNANJEPOLITIČNI EKSPOZE V PARLAMENTU. - NAPADI NA
ZAVEZNIKE.
Pariz, 23. novembra, j. Foincard jo I precizne izjave, f kakimi močmi bi Fran-imel danes v zbornici daljši govor, v j cijo cvent. podpirala, ako bi prišlo do katerem jo podal izjave o zadnjih pogajanjih med zavezniki. Poincarč jo pri-
Piror^unsKe razmrve |	Z
Beograd, 23. novembra, p. Danes ob 10. oko,. 2Q decemb,.a B sv0j0 večino izgla-se je nadaljevala seja plenuma finančne- j 50vala preuinjenje debate
ga odbora z dnevnim redom: načelna de-	____
bata o proračunu. Prvi je govoril demo- RAZPRAVA 0 SODNIŠKEM ZAKONU, krat Rista Jojič, ki je v dolgem govoru! Beograd, 23. novembra, p. Sekcija za-strokovno kritiziral proračun. Kar ee ti- konodajnega odbora je pregledala zakon če onega dela proračuna, ki govori o o sodnikih. Vršila se je načelna debata,
kremne koncesije na katere sta pri- i uradnikih, izjavlja, da je prepisan iz kateri sta prisostvovala kot delegata udru-mromne koncesije, na katere sta j>n ! prejšnjega prorafulm. Daije je kritiziral zenja sodnikov Popovič m Gjorgjevič.
i slabe varnostne razmere v državi, čeprav Zakon je bil v načelu sprejet ter je sekci-' zahteva vlada za orožnišlvo razmeroma in potem pri posameznostih sprejela prve
tala prosvetni in finančni minister! i prejšnjega proračuna Vstal je demokrat Gjorgjevič.* »roča »Slovenec* — »glavni
<vjada r13edels,vvCnu §ori
"topil proti tem kreditom. Srbska ve-1 PosveCa tako malo pozornosti. Sna se je pridružila njegovemu hujs-
čel z ugotovitvijo, da se položaj v Poruhrju od dne do dno izboljšuje, kar jo tudi belgijski ministrski predsednik Ja-spar pred kratkim potrdil v bruseljski zbornici. Miuistrski predsednik je s številkami dokazal, da jo bil uspeli porulir-ske akcije docela zadovoljiv.
Poincare jo nato izjavil, da bo Franci.).! od dajatev, ki jih dobiva 7. ruhr-skega ozemlja, uajproj odtegnila proti-
garancijskega pakta, ki ga jo ponudil I.lojd George, in bi bila Francija od Nemčijo napadena.
Seja jo bila nato ob 4.-15 za pol ure prekinjena. Po zopetni otvoritvi jc prišlo do burnih scen med Poincarejem in opozicije. Poincarč je izjavil, da rešitev vprašanja glede vojaško kontrolno komisijo po poslaniški konferenci ni ravno Idealna, vendar pa bi bil prelom Francije z zavezniki v škodo za Francijo in 7.n. evropski mir. Zaradi tega je bolj«
vrednost zasedbenih stroškov, ostalo pa popustiti v vprašanjih, ki niso tragična
'^odo-1 velik znesek 350 milijonov dinarjev. Nato tri člone brez izpremembe.
lanju proti slovenski univerzi in je sdkionila vse poviške za slovensko »setičilišfie z utemeljitvijo, da niso na mestu, ker bosta medicinska in deloma tudi tehnična fakulteta v Ljubi ia-itak ukinjeni . . . Tako so srbksi luffoslovani (demokrati) z združenimi močmi napravili novo ofenzivo proti Sloveniji in napovedali nov naskok za »krnjenje našega najvišiecta kulturne-ta 7,avoda. Jugoslovanski klub bo v [ilenumu zbornice z vso odločnostjo tkiišal ta napad odbiti* , . . Mi smo takoj izjavili, da mora biti !o »Slovenčevo* poročilo lažniva izmišljotina. Danes po smo prejeli od poslanca Svetozarja (? j o r g j c v i d a iz Beograda sledeče pismo: Gospod urednik! Poročilo cSloven-z dne 17. t. m. o mojem nastopu gadna klerikalna intriga. Nasproti Icmu ugotavljam:
Ivot edini demokratski član sekcije, H je razpravljala o prosvetnem proračunu, sem se posebno zavzemal za telite za Slovenijo. V tem oziru je
Za Jojičem je klerikalec Zebot kritizi-
PROTI RADIKALSKEMU TERORJU. Beo. rad, 24. novembra, p. Danes dopoldne sta bila Ljuba Davidovič in Joca Po-
Dr. G©yši® v disgipSš* narsiš
ral sestavo proračuna in napadal vojnega povič pri ministru za notranje zadeve Vu-ministra radi penzijouiranja častnikov in jičiiiu ter protestirala proti teroriu radi-generala Maistra. Izjavil je, da so radi- kalnih političnih oblasti, kali penzijonirali na zahtevo Nemcev. Seja je bila prekinjena ob 12. ter je nadaljevala ob 8. popoldne.
Na popoldanski seji je govoril Borisav-Ijevič, ki je ostro napadal gospodarsko politiko vlade. Zahteval je stvarno, ne pa partizansko redukcijo uradnikov, kakršno vrši radikalna vlada.
Za Borisavljevičem je zahteval besedo Spahovec dr. Behmen, toda večina mu je ni hotela dati, češ, da je lista govornikov zaključena. To je izzvalo zelo srdito razpravo. Sredi hrupa je bila seja zaključena in prihodnja odrejena za jutri
PREVEDBA URADNIKOV.
Beograd, 24. novembra, p. Danes dopoldne Je bila seja ministiskega komiteja, v katerem so ministri Trifkovič, Srs-kič, Miletič in Perič. Pretresali so vprašanje redukcije in prevedbe uradnikov.
VLADA NOČE VEC DVANAJSTIN? Beograd, 24. novembra, p. Iz vladnih
Beograd, 23. novembra, p. Tu se mudi deputacija Udruženja vojnih invalidov iz Slovenije, ki je prišla protestirat proti brezsrčnemu odpuščanju Invalidov iz državne službe pri oddelku za socijalno politiko v Ljubljani. Deputacija je bila sprejeta od ministra za socialno politiko drja Pcleša, kateremu je izročila obsežni obtožni materijal proti šefu oddelka za socijalno politiko v Ljubljani dr. Goršiču. Ka kor pripovedujejo delegati je minister izjavil, da se odpuščanje invalidov vrši proti njegovi volji. Kar se tiče delovanja dr. Goršiea, da se nahajajo v ministrstvu že mnoge tehtne pritožbe. Minister je odločen napraviti red. Materijal, ki so mu ga izročili invalidi, smatra v zvezi z ostalimi pritožbami za resen dovolj, da odredi proti drju Goršiču disciplinarno pre-krogov se doznava, 1a vlada ne bo pred- j iskavo. Zatrjuje sc. da je minister odlo
, ",	,	,	lUUgUV BC UU4IUiVa, Iti »lau« lic uu j-n-v., IOIUIVU. ^ilUJUJU	ua J iUNHO,w vuiu-
Pnšlo med menoj m prosveten« mini-1,0ŽUa narodni skupgiSiui novih dvanaj-1 Cen postaviti v Ljubljani novega šefa so-
Hrom do ostrili spopadov in minister ie colo zaprosil predsednika sekcije, ia omilim svoj govor. Vsled mojega [avzemanja in mojih energičnih zahtev minister prosvete pristal na to. da se za liubljansko univerzo dovoli 7 no-tih rednih in 7 povili izrednih profesorjev. Kar se je izvojevaio zlasti za iubljansko pravno in tehniško fakulteto, je — tako smem reči — v glavam moja zasluga. Na moj predlog je pilo tudi podvojeno število novih procesorjev na pravni fakulteti. Na spioš-)0 sem pri vsaki kreditni postavki '»ergič.no zahteval, da se ljubljanski Jniverzi daio krediti, kakršno potrehu-K za uspešen razvoj. Edini predlog, sem ga stavil mimo tega, je bil. da se pripravi primerno grnniranie fakultet no univerzah. Ta. nrodlosr ni bil
stin, ker namerava v vsakem slučaju do- j cljalne politike in da bo dr. Goršič brez vršiti proračunsko razpravo do konca le- ozira na rezultat disciplinarne preiskave ta. Vlada misli, da bo onemogočila name-1 reduciran.
prav nič naperjen proti ljubljanski univerzi in odobraval ga je tudi poslanec V e s e n j a k. ki je bil z menoj v isti sekciji. Nadejam se, da bosta klerikalna poslanca Vesenjak in Hohnjee s svoje strani vplivala, da so lažnivi napad v »Slovencu* popravi, ako želita, da ju smatram za častna in poštena človeka.
Svetozar G j o r g j c v i č, narodni poslanec.*
K temu pismu, ki ne potrebuje nobenega komentarja, dodajemo še sledečo vest. ki smo io nocoj prejeli iz
Beograda: »Danes jo izjavil Vašemu poročevalcu poslanec Svetozar Gjor-gjevič, da so mu klerikalni poslanci izrazili obžalovanje radi poročila v »Slovencu*, izjavljajoč, da gre za »neljubo pomoto*, ki se bo v prihodnji številki popravila.*
Nadaljnih meditacij se vzdržujemo. IT koncu le še vprašanje, ki je mora-lično interesaritno: Kdo jo dal «Slo-venett* informacijo, ki jo sedaj, ko jih jo gosp. Gjorgjovič povprašal, klerikalci obžalujejo kot »neljubo porao. to*? Razprave v sekcijah eo namreč dostODne ln narodnim uo|lancem .
bo dobila rcparaeijska komisija. »Gosp. Stresemann*, jo nadaljeval Poincarč, »je zelo potvoril resnico, ako nam v svojih izvajanjih podtika drugo namere*.
Poincarč jo nato govoril o povratku bivšega nemškega kronprinca ter poudarjal, da bi pomenilo nezaslišano zlorabo miru, ako bi Hohenzollernci, ta zavržena dinastija, zopet prišli na prestol. Vsa Francija je v tem vprašanju edina.
Nato 6c je bavil ministrski predsednik z vprašanjem francoske varnosti ter obrazložil potek pogajanj, ki so so od verzajske konference sem vršile med zavezniki gledo to zadevo. Ob splošnem odobravanju je opozarjal na to, da sta
Ob 7. uri zvečer se jo seja ponoeno prekinila ter sc zopet pričela ob 7.30, nakar so je vršilo glasovanje. Ob 8.30 j' bilo glasovanje končano. Prvi del dnevnega reda, ki izreka vladi zaupanja j< bil sprejet s 526 proti 15 glasovom.
NEMŠKI DELEGATI PRED REPARA-CIJSKO KOMISIJO. Pariz, 23. novembra, s. Reparacijska
komisija jc imela danes dopoldne sejo, da sliši izjavo nemške vlade. Za nemške delegacijo je govoril državni tajnik Fi-scher kot predsednik komisije za vojna bremena, podal je obširen ekspoze o gospodarskem in finančnem položaju Nem-
Anglija in Amerika svoj čks obljubili I čije ter je poudarjal vso okolnosti, ki «<• Franciji varnostno pogodbo. Vendar je.jdovedle do sedanje krize. Izgleda, da se ostalo lo pri obljubi. Franciji so tudi v bo reparacijska komisija na svoii torkovi Cannesu ni posrečilo doseči od Anglijo I seji bavila s lomi izvijanji.
ITALIJANSKE TATARSKE VESTI.
Slovenija in Slavonija.
Rim, 23. novembra. 1. Italijanski listi javljajo, da je po vsej Sloveniji proglašeno obsedno stalijo zaradi velikanskih ropov, Id so godijo po deželi. (Ta goro-stasna laška izmišljotina poteka najbrž iz dejstva, da jo občinski odbor t Vin-kovcih v Slavoniji sklenil zahtevati proglasitev obsednega stanja v okraju, kjer jo bilo v zadnjem času izvršenih več roparskih napadov. Op. ured.)
VELIK ROP V TRSTU.
Trst, 23. novembra. I. Danes ponoči so vdrli roparji v prostoro veliko
grsozes^s&e borze
23. novembra: CUR1FI: New-York 573, Loudon 23.0'. Pariz 31, Milan 24.85, Praga 10.075, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.75, Beogra. 0.575, Sofija 4.75, Dunaj 0.00805.
TRST: Beograd 26.15 do 20.30, Paril 125.25 do 125.75, Nevv-York 23 do 23.15. Praga G0.S0 do 07.80, Dunaj 0.0323 dc 0.0328, dinarji 26 do 2G.25, carinski franki (20) 89.75 do 90.25.
DUNAj: Beograd 808 do 807. Berlir 8.70 dn 9.30, Budimpešta 3.08 do 8.7S. Bukarešta 351 do 358, London 309.300 dr, 310.800, Milan 3054 do 8066, New-York
tvrdko Jakob Bruntier in sinovi. Poru- 70 035 rio 71.185i pariz 3S57 do 3873, Pra-šili so pet vrat ter razbili glavno bla- j pa 2or)7 do 20G7i sof;^ 503 do 572, Varša gajuo, iz katere so odnesli za več nego va o 2o do 2.00, Curih 12.805 do 12.415, milijon lir vrednostnih papirjev ter: dolarji 70.560 do 70.900,
16.000 lir v gotovini. Policija je tekom dneva aretirala pet sumljivih oseb.
VOLILNA BORBA V ALBANIJI.
Beograd, 24. novembra, r. V zvezi ■/. volitvami v Albaniji in po poročilih našega ministrstva za zunanje in za notra-nic stvari so v raznih krajih v Aibani.il izbruhnili nemiri, ki zavzemajo vedno večji obseg. Sedanja vlada nastopa teroristično proti svojim protivnlkom, da bi preprečila njihovo agitacijo in pozneje Klasovanie pri volitvah.
lire 3020 dc 3040, dinarji 398 do 804.
PRAGA: Beograd 39.64, Berlin 4.00, Rim 152.75, New-York 84.00, Pariz 189, London 151.75, Curih 608.25.
BERLIN: (V milijonih): Milan 183.540. Praga 121.695, London 18.858.000, Ne\v-Yorl; 4,189.500, Beegra'' 47.581.
LONDON: Beograd 88'\ Nevv-Vork 457 Berlin 43 bilijonov. Milan 101, Prage 150.50. Dunaj 310.000.
NE\V VORli: London 437.50, Poi'1? 538.25. Milan 43S, Praea 201.25
Radikalski panama v Trbovljah
Večina radikalskih prvakov - med njimi bivši gerent
koren — aretirana radi defravdacij.
kalski talni svetnik Suntajs se le moral preseliti v zapore celjskcga okrožnega sodišča. Oblast bi bila najbrž Se vse za-
te Trbovelj nam poročajo 22. t. tn.:
Odkar je zloglasni bivši komunistični Sgltator Miha Knrcn postal radikalski pr-[vak, se je nahajala naša dolina v rokah ljudi, ki so osnovali pod iirmo radikalske stranke pravo izkoriščevalno družbo ter etablirali v občini svojo strahovlado. Koren je postal gerent, učitelj Velkavrh njegov namestnik, v sosvet pa so bili Imenovani razni sumljivi elementi, bivši komunisti, sedaj čer noč radikali. Začelo se je veselo življenje. Občinski denar se je brezvestno zapravljal, Iz nepojasnjenih \irvo so se zbirali razni fondi, gospodar velike trbovljske občine je postala slav. ua krajevna organizacija NRS.
Zaman so pošteni ljudje opozarjali po fasoplsju In tudi drugače, kaj se v Trbovljah godi. Ljubljanski radikalski .Akcijski odbor« je držal svojo zaščitno roko nad odJičniki v Trbovljah In pokrajinska vlada je tiščala obe oči. Velkavrh In Koren pa sta napredovala v dopadenju pri slovenački radikalski partiji. Koren je Tiostal načelnik radikalske sreske organi-racije laškega okraja ln komunikeji ljubljanskega Akcijskega odbora so ga navajali kot uvaženega gosta pri odborovlh sejah.
S Štefanovlčevo afero pa je pričelo tudi v Trbovljah razčiščeni®. Naenkrat se je pokazalo, da računi na občini niso po-Usem v redu In najoijličueiši član radi-
tušala, da se ni gerent Koren v nepremišljenem trenotku postavil na stran bun-tovnika Štefanoviča. To mu jo zlomilo hrbet, bil le odstavljen ln sosvet razpu-ščen. Koren ln Velkavrh sta sicer skušala svoj napako popraviti, ter je Koren kmalu nato poslal udanostne Izlave .Akcij-skemu odboru« Jadranske banke. Bilo je prepozno. Na občino je prišel gerent, ki je pričel stikati po občinskih računih, osebni nasprotniki Kortiovl In Velkavrho-vl pa so začeli revidirati strankarske fonde in konec je sedaj tu. Včeraj le orožnl-štvo aretiralo dva od bivših radikalskih prvakov Posveta ln Strmana. Kakor blisk pa se je raznesla vest. da sta na vrsti tudi Koren tn Velkavrh. Danes zjutraj so orožniki oba rvMali na domu, toda tlčka sta izleteia. Iz strahu, da lih uklenjene ienetu po iloHni na vlak, sta se sama odpeljala v Celje ter se javila sodišču, kjer se naholata sedaj pod ključem.
V kolikor s« da izvedeti, gre za delrav-daeijo v znesku vei sto ttsoi kron. Ra. dlkalska blagajna, kl io je napolnila Jadranska banka je prazna In kai je i občinsko blagajno bo pokazala revizija, kl jo sedaj vršijo organi pokrajinske uprave že ves teden.
OrlunaSlei proces v Mariboru
Maribor, 23. novembra.
.Danes dopoldne je pričela pred tu-Jiajsnjim okrožnim sodišč >m zanimiva razprava proti 19 Orjuna?em, ki so v noči od 10. na 11. februarja vdrli v klerikalno Cirilovo tiskarno in poškodovali nekaj tiskarskih ntrojev, da bi onemogočili tiadaljno izhajanje naj-sramotuejšib slovenskih listov, »Straže* in »Slov, Gospodarja*, ki sta r.iv-uo takrat uprav sistematično gojila sovraštvo y>roti Srbom in z demago-Ekimi izmišljotinami vzbujala med narodom nerazpoloženje proti državi in državnim oblastim. Namera se ni posrečila. Na pritis=c klerikaleov jo bilo takoj aretiranih lt) članov m->*ihorske .Orjune, katere delovanje ja liilo pozneje tndi ukinjeno. A rotirane, j so bili izpuščeni Sele po vefitedenskem preiskovalnem zaporu.
Politične beležke
+ Napad na dr. Roslno. »Straža« je
zopet pokazala, da pred njo nobena še tako čestita oseba nI varna pred nesramnimi napadi. Pred kratkim Je poleg stoterih drugih odličnih oseb napadla tudi geenrala Maistra. Sinočna številka pa je raztrgala že tudi starosto mariborskih Slovencev dr. Roslno, katerega je doslej »Straža, še vedno hvalila radi njegovih narodnih zaslug. Obdeluj ga kar v dveh noticah in mu očita, da je usodnega dne 23. novembra 1918., ko se je baje zvodclo, da bo prihodnjo noč razorožena zelena nemška garda, šel iz Maribora In ga nI bilo baje tri dni na spregled ter je bil zato takratni Narodni svet mariborski brez glave, Slovenci pa brez političnega vodstva. V drugi notici stavlja dr. Rosi-nl vprašanjo, kje je bil usodno noč ln če na vprašanje nc odgovori, da bo že «Stra ža» n:egove junaške zasluge za osvoboditev Maribora razkrinkala, da bodo po-
Obtožnica pravi, da ie načrt za na-1 staie kakor strah, ki je na srodi votel, M na Cirilovo tiskarno izdelal refe- j okoU ga pa nje „,_
A^r^v^roUk^^« nn?.™ !ine i kilave borbe klerikalcev v Av-
AlMrt veaernjak, na soil r rjuno <lne sJ ^ ,slovenec, se je {e, spilSCatl na
b februarja na kateri ,, bilo obenem j ^ ^	j včerajšnjem
sklenjeno, da se izv-?, tudi napad na i uvpdniku piše 0 pravicah w M jih'kl .Tl.
kalcf priborili Slovencem -tekom deset-letij žilavih borb že v Avstrlji.» .Slovenec« Ima menda za svoje naročnike res same bebce, ker sicer bi jim ne upal na-
bi te imela vršiti isto noč v GOtzovi (Jvcrani.
Eazven Vlad. Stoke, Jakoba Pavi?! Ca in Janka Tcvži6a so na razprava pisatl (ako drznjh trditev. Historično dej-^^,'tvo ie, da so bili naši klerikalci v Avstriji čisto navadni hlapci tujega in Slovanom skrajno sovražnega In krivičnega režima. Kakor papagaji so čivkali slavo
klopeh. Zagovorniki so sami odlični' iiarodui delavci: dr. Rosina, dr. Ku-koveo, dr. BoštjančiS, dr. Lipold, dr. Miiller. dr. Slokar in dr. šnuderl. Državno pravdništvo zastopa dr. Zor-ian, senat pa je sestavljen sledeče: svet Guzelj, dvor. svet, Fon, višji svet. Sterger in svet. Zemijič.
Takoj začetkom razprave je dr. Pnu-3erl protestiral imenom zagovornikov proti izločitvi postopanja proti Stoki, ker se dokaz glede vseh ostalih opira, na njegovo izpoved pred preiskovalnim sodnikom, kier pa je izpovedal šitoka samo pod pritiskom obljube, da bo izpuSčen in je zato vsa stavljena vprašanja kratkomalo potrdil. Izpo-vedbe obtožencev nanravljajo najbolj-M vtis. Bole in Ogrizek sta izjavila, da ju je preiskovalni sodnik Kramer izpraseval kar po policijskih ugotovitvah (I). Ker pa se jima je obljubljalo, da bosta izpuščena, sta kratkomalo potrdila vse, kar se iirna je narekovalo. Sodnik sam je bil zapisnikar. (Velik nemir. Dr. Boštjančič: »Škandali«) Ko obtoženec Oirrizek še pove, da je hotel vse preklicati, a mu je drugi sodnik to odsvetoval, je pripomnil predsednik ironično: .Potemtakem bi bila to cela inkvizicija!*
Ob pol 3. popoldne je vstopil v dvorano glavna priča Stanko Grum, ki 'ga j« privedla v vojaški obleki iz Zagreba vojaška eskorta. Med občinstvom. ki je zasedlo galeri jo, jo za šumel o, Kakor znano, je Grum svoječasno izpovedal za obtožence skrajno ob-težilno, dvignil naslednjega dne večji znesek is nekega klerikalnesa denarnega zavoda in se nato odpeljal iz Maribora. Ka današnji razpravi je odklo-nil pričevanje, češ, da mu je stvar prinesla že itak dovolj sramote. Kar jo prej storil, je napravil samo v razburjenju. Državni oravdnik je zahteval pričevanje, proti čemur pa so vsi zagovorniki protestirali in naplašali, da spada priča sam na zatožno klop. Po daljšem posvetovanju je senat dovolil Grumtt, da se odpove pričevanju, ker ima pričakovati od tega sramoto, nakar je bila razora va prekinjena.
Ka popoldanski raznravi je napravilo silno mučen vtis zlasti čltanio pisma tajništva Samostojne kmetske stranke iz Ljubliane inž. Vedemjakn. v katerem proglaša tainištvo SKS
'sa »vole namene le klerikalci Zanimivo
je, da navzlic temu v klubu klerikalnih občinskih očetov neprestano poka. Pred zadnjo sejo občinskega sveta so imeli klerikalci v svoRm občinskem klubu prav neprijeten Incident. Oospod Lemež je za-pretli, da bo izrekel v javni seji predsedniku odseka za elektrarno g. Orehku, nezaupnico, a g. Orehuk je razsajal ln vpil, da hoče Imeti to zadevo razčiščeno še pred lavno sejo. Večina kluba je bila lz bojazni, da pride v javili seji do javnega škandala In razkola med črnci ln rdeč-karji, mnenja, da naj se stvar razčiščuje šele po javni seji. O. Orehek pa je bil radi tega tako ozlovoljen, da je po magistratu na ves glas vpil, da bo izstopil iz klerikalnega kluba in da se bo kot »divjak« pridružil opoziciji. Delansko le g. Orehek tudi zapustil sejo In prepustil rdečkarju g, Čelešniku, da se je potem mesto njega on blamlral kot referent odseka za mestno elektrarno.
+ Vatikan pomočnik fašizma. V novejšem času se je cerkvena politika pa-peškega Vatikana postavila popolnoma v službo laškega fašizma in njegove uničevalne vojne proti našomu ljudstvu v Julijski Krajini. Sistematično se nameščalo italijanski župniki v popolnoma slovenskih In hrvatskih župnijah, kl gonijo naš jezik lz cerkve, silijo ljudi, da Izbirajo pri krstu italijanska imena za našo deco ter z zlorabo vere sistematično zatirajo narodni čut mod Jugoslovcnsklml verniki. Cerkev je postala v mnogih krajih ponižna dekla gospoda Olunte. Gre očividtu za načrt, ki je dogovorjen med Kvlrina« lom In Vatikanom. Kmalu bo prišlo tako daleč, da bodo začeli zapirati našim zavednim ljudem — nebesa tudi na onem svetu. Naše klerikalno časopisje pa mol. čl, naši škofje ne spregovorijo nobene svarilne besedice na adreso vrhovnega poglavarja katoliške cerkve in njegovih kardinalov, ki pošiljajo našim klerikalcem svoje papeške blagoslove, modtem ko duševno morijo ubogo jugoslovensko katoliško rajo v Julijski Krajini.
+ Ta pa zna! Tudi zagrebški »Ob-zor« poroča o najnovejših volitvah v 2l-rch, Rakeku itd. In pravi, da so zmagali koncentracijkl elementi«, ki so zapustili demokratsko stranko! Tako se je v predalih zagrebškega blokaškega lista spremenila napredna zmaga v poraz JDS. »Obzor« je na stara leta začel podpirati celo slovenske klerikalce ki jih včasih videti ni mogel. Žalostna mu majka!
Sokolstvo
t Brat Iran Zupančič in Sokol !. Vrste naših mož poštenjakov ee krčijo bolj tn bolj. Neusmiljena smrt Je ugrabila zopet enega izmed njih — brata Ivana Zupančiča na Ahacljevi cesti. Kdo ga pozna, moža lepe vnanjosti, rdodarnega lu zavednega, da malo takih I Napredna družba Je z njim mnogo izgubila. Bil je izvrsten gospodar, ki si je pridobil z neumorno vztrajnostjo in previdnostjo čedno imetje, vzgledno urejeno in vodeno. Njegova gostilna je ena najgostoljubnej-Sih. Možje od daleč naokrog 60 radi zahajali h Zupančiču na gospodarske in druge pomenke ter veselo sprejemali njegove nasvete. Zupantič je bil kremenit značaj in zaveden narodnjak. Narodne prireditve Je vselej in rad podpiral. Večkrat je krepko segel v žep, zakaj za dobro stvar mu ni bilo nikoli žal denarja. Bil Je do svoje prerane smrti vnet Sokol in je kot tak rade volje pomagal svojemu društvu, dobro vedoč, da je Sokol no-sitelj ln dilca nacijonalne samozavesti. Zlasti cSokol I.» se globoko zaveda, da Je z njim izgubil odličnega, podpornega sodelavca in člana, ki zasluži, da se mu izkaže na zadnji poti čast, kakor gre tako značajnim možem. Zdravo brat Ivan! Blaga duša snivaj bratski mir! Bratje, sestre, vabimo vas, da se polnoštevilno udeležite pogreba brata Zupančiča, ki se vrši v nedeljo ob pol Štirih po|»ldne. Ob treh zbiranje na Taboru. Kroj in pelerina. Pevci zaporo pred hišo ln pri prelazu. Vodi brat Prelovec. Zdravo I Odbor.
6okol I. t LJubljani. V soboto, dne 24. t m. ob 20. uri se vrši oa Taboru v društvenih prostorih predavanje brata prof. Melika: cOdlomki iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Bratje, sestre, dolžnost vsakega člana Sokola I. je, da se udeleži predavanja! Prosvetni odsek.
8ovcini dan. JSS. ponovna opozarja vsa bratska društva na 6klep odbora JSS., da priredi dne 1. decembra ali pa kak drug dan v decembru Sovezni dan. Tozadevna navodila so bila razposlana vsem društvom.
Šport
in udanost sovražnemu nam nemškemu cesarju na Dunaju. Ce je kak avstrijski minister Izjemoma tudi s kakim klerikalnim poslancem govoril, peli so mu ho-sana ter se klanjali do tal. Na Dunaju se ie klerikalna parlamentarna delegacija odkrivala že na cesti predno je vstopila v kako ministrstvo ter navadno že pri portlrju končala »Intervencijo!.. Tudi na vladi v Ljubljani In v Gradcu so kier! kalni poslanci navadno opravili svoje opravilo pri slugah. Kdor je Imel že veliko poguma, je kakor berač ponižno pritisnil na kljuko kakega shofrata« ter bil ves blažen, če je smel ž njim govoriti, razume se, da v nemškem jeziku. Vsi oni, kl danes stoje na krmilu SLS, pred svetovno vojno niti enkrat niso povzdignili energično svoj glas za slovenske pravice, pač pa so zato, da jim je nemški trinog na Dunaju prepuščal na Kranjskem slovansko in jugoslovensko čuteče In delujoče naprednjake v preganjanje, vršili ostudno in nemoralno službo narodnih iz-dajic, avstrijskih špijonov tn ovaduhov. Klerikalci so bili tisti, ki so na Dunaju glasovali za kanone in drugo morilno orodje, ki ga je Avstrija pripravljala za svetovno vojno, slovenski klerikalci so bil! tisti ljudski prijatelji, ki so glasovali za zakon, po katerem so se vršile pri nas med vojno rekvizicije živine, žita, voz, zvonov. Ce nas je Avstrija do nagega ogulila in nas krmila le še s koruzo in z nemškimi kolerabami, je to krivda tudi naših klerikalcev, kakor imajo oni tudi na vesti tisoče in tisoče padlih naših mož in fantov, tisoče in tisoče invalidov, tisoče In tisoče vojnih vdov in sirot. Zgodovinska pogreška in neodpust-ljiv greh prevelike dobrote naprednjakov je, da so po prevratu dopustili, da se je klerikalna zalega zopet razlezla In zare-dila, mesto, da bi jo pomandrall.
+ Prepir med klerikalnimi občin-sklmi očeti v Ljubljani. Klerikalno-komunlstlčni večini v ijunllanski mestni hiši se vsak dan bolj majejo tla pod nogami Ko bi ne bilo nobenega drugega vzroka zato, zadostuje že dejstvo, da nastopajo klorikalcl na magistratu kot gospodarji, dočim smatrajo rdečkarje z županom Peričcm vred kot nulno zlo le za privesek. Odgovornost za režim nosijo klerikalci in komunisti. Rdcčkaril
Gledališče
Ljubljanska drama.
Sobota, 24.: »Danes bomo tlčl». Izv. Nedtlla, 25.: ob 3.: «Krojaček-junaček».
Izv. Ob 8.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 26.: »Danes bomo tiči«. E.
Ljubljanska opera. Sobota, 24.: »Piodana nevesta«. Izv. (20
letnica g. J. Betetta). Nedelja, 25.: »Cvgenij Onjegin«, ljudska
predstava. Izv. Pondeljek, 26.: Zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani
Nedelja, 25.: »Zakonske zmešnlave«.
Mariborsko gledališče Sobota, 24.: »Zcnitev«. K. Nedelja. 25. ob 15.: »Rodoljupcl«. Izv. Ob 20.: »Traviata«. izv. Gostovanje g.
Skrlvaneca iz Zagreba.
*
Ljubljansko gledališče. Gledališka, uprava poroča: Danes zvečer 6e uprizori v opernem gledališču Smetanova ope-,a »Prodana nevesta,, v kateri poje vlogo Kecala g. Julij Betelto, ki proslavi ta večer 20-letnico svojega umetnll kega delovanja- Občinstvo zna ceni-.i visoko umetniške vrline g. pevca in mu je prav gotovo tudi iskreno hvaležno za vse užitke, katere mu nudi v partijah raznih oper. — V nedeljo zvečer uprizori se v operi Cajkovskega »Evgenij Onjegin« pri znižanih ljudskih cenah. — Drama uprizori danes komedijo »Danes bomo tiči*. V nedeljo popoldne mladinsko igro »Krojaček junaček« in zvečer »Osma žena«. Prvotno objavljeni repertoar 6e v tem smislu spremeni.
Ljubljanska opera. Sinočnja predstava »Aide«- nam je predstavila allistko go. Borovo Valouškovo v partiji Amneride. Zanimiva pevka velikega ma-terijala, izrazito igvo in mogočne zunanjosti. Amnerido je predstavljala s silnim temperamentom in naglaSala v nji predvsem strastnost. Publiki je očividno imponirala glasovno in Igralski ter je bil aplavz vseskozi zelo živahen. Imela je krasne kostime. Naučila se jo partijo slovenski in prinesla nekaj odlomkov celo umljivo. Vobče jo bila predstava vzorna in zaslužijo solisti, zbor in orkester z dirigontom Rukavino polno priznanja. G. Zikova j", sinoči naravnost brilji-rala in je pela Aido sijajno; takisto se jo odlikoval g. S i m e n e kot Kadames. Publika jima je z ozirom na zagrebški uspeh prav posebno izražala svojo veliko zadovoljnost. Izvrsten jo bil tudi Amonasro g. C c e j i č a, ki raste od pred stave do predstave. Finale III. dej. so je podajal prav posebno dobro, a prizor ob Nilu je vbil višek vsega večera.
Ljubljanski športni klub priredi v nedeljo, 25. t. m. celodnevni smuški izlet na Preserje, Rakitna, St. Vid, Begunje, Rakek. Odhod z glavnega kolodvora ob 5.50 zjutraj. Tudi nečlani dobrodošli.
Jugoslovanski zimskosportnl savez ima sejo v pondeljek, 26. t. m. ob 20. url v sobi Športne zveze.
Dvoboj med Prago ln Dunajem. Jutri v nedeljo se vršita dve velczanimivl nogometni tekmi, pri katerih se bodo merile najboljše moči češkoslovaškega In avstrijskega nogometa. V Pragi igra dunajska Hakoah proti praški Slaviji, na Dunaju pa praška Sparta proti Amatcur-jein. Izidi letošnjih zadnjih tekem med temi klubi so: 8. septembra v Pragi Sparta : Ametcurji 1 : 0, 9. septembra na Dunaju Siavija : Hakoah 1 : 0.
Smuška sekcija S. K. Ilirije vabi vse svoje člane ln članice na prvi skupni smuški izlet, ki se bo vršil jutri v nedeljo na Sv. Katarino. Zbirališče na državnem kolodvoru ob 6.30 zjutraj. Vsi člani sekcije, ki so si svojčas izposodili od sekcije smučI, se naprošajo, da jih več ne uporabljajo, temveč da jih oddajo v pondeljek od 17. do 19. klubovemu gospodarju v tenis garderobi S. K. Ilirije.
Nov letalski rekord. Francoski Aero-klub je oficielno priznal višinski rekord 11.145 m, ki ga je 30. oktobra L I. postavil Sadi Lecointe. S tem je Lecolnts zbolj-šal svoj dosedanji rekord za skoraj 700 metrov.
fatelJT SoKoTstva b g1e4«lHMh mtoiv
od blizu in daleč se vabijo b obilni u<je ležbl. Druga nabila se ne bodo razpoži Ijala. Zdravo!
X Dramatični odsek Sokola VfJ up^ zori v nedeljo dno 85. novembra R. Got schalovo dramo »Roža Kavkaza«. Za^ tek ob pol 20. uri. Predprodaja vstor, nic pri br. Uranu na Glincah in pri br Jeločniku v lložni dolini.
X Članom Slovenskega lovskega dni. štva. »Beogradsko lovačko udiulenje, nas vabi na lov na divje svinje dno l, In 2. decembra v Morovlču pri Sid5 (Srem). lovišče je Izredno bogato c.% divjih svinjah in drugi divjačini. Odhod iz Ljubljane v noči od četrtka na pet»l s poštnim vlakom o polnoči. Voznina do Slda III. razred 1B6 Din. Prihod r Morovič v potek ob pol 9. uri zreeer. Za proiočiača je poskrbljeno. Kdor e« lova udeleži, naj se javi najkasnoje do 28. novembra pri društvenem predsed niku dr. Ivanu Lovrenčiču, odvetmlr* v Ljubljani. Miklošičeva cesta & Od bor S. L. D.
X P. n. invalidski odsek In okrajno fin. ravnateljstvo v LJubljani Trafika A. P. iz Sv. Krila pri Kostanjevih {t. 03 je bila od leta 1919. že četrtič ra7p;. sana. Ker gre tu le. za golo spletko pre ti sedanjemu najemniku, kateremu jf vojna pokvarila zdravjo za vedno, bi bj. lo v interesu javne uprave, da ie pobe Jaj objektivno preišče. Za Sv. Križ j« dovolj, da je ena trafika v gostilni.
X Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima redne znanstvene eej« vsak prvi in tretji četrtek v mesecu o',, pol 5. uri popoldDe, katere se bodo vselej objavile v Časopisih, kakor tudi Izredne demonstracije. Nadaljevalne kut-7.0 otvori zdravstveni odsek za Slovenijo spomladi in jeseni. Prihodnja znanstvena seja se vrši dne 6. decembra (,) pol 5. uri popoldne. — Odbor.
X Razpis zdravniške službe. Okrožtf urad za zavarovanje delavcev v Ljublja-ni razpisuje službo uradovega zdravnika za splošno medicino pri poslovalnici r Mariboru. Interesenti se opozarjajo u razpis v »Uradnem listu«.
X Za revne šolarje je prejelo vodstvo osnovne šole v Krikom 155 Din, nabranih med malo družbo Krčanov v gostij, ni pri Podjedu. Vsem cenj. daroval najtoplejša zahvala.
Orjuno za nacionalistični boliš-niz^m. | tem bolj ker so SLS posodili župana, da proti kateremu se mora SKS odločno so ona za njegovim hrbtom skriva ter
postaviti,
lažje med svojimi volilcl nanjo zvrača
■Razprava se bo nadaljevala jutri ob vso krivdo za neuspehe In korupcijo reži
D. dopoldna-
ma, Deiansko Ukoiiščalo celo situacijo
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
X Zveza liultiir::ih društev v Ljubljani priredi jutri ob pol 8. uri zveJer v prostorih gostilne g. Gregorca v Meng-Su predavanje »O davkih«. Predava g. Cimerman iz Ljubljane. Pozivamo vse, da so zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže.
X V društvu «So£a» predava danes v soboto dne 24. novembra v sa'onu pri »levu« univ. prof. dr. Leonid Pitamie o proporcionalnih volitvah. Vabimo svoje člane, prijatelje in diugo cenj. občinstvo k temu veieaktualnemu predavanju k jo zlasti v sedanjem času važen za vsakega državljana. Po predavanju prosta zabava. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost..
X Narodna iltalr.ica v Sp. Šiški priredi na svojem društvenem odru dno 2-1 nov. ob 8. uri zvečer v dvorani Valjav-ca burki: »Gluh mora biti« in »Malomost-ne tradicije«. — Odbor.
X Prireditveni odsek »Orjune« v Ljubljani vabi vse članice, ki žele solo'o-vatl, da pridejo v nedeljo dno 25. novembra ob 3. uri popoldne v restavracijo Narodnega doma, ker se seja v petek 23. nov. ni mogla vršiti.
X Ceska ohec v Ljubljani naznanja, da konoertira danes v Narodnem domu g. Ros6mann s soprogo. — V nedeljo ob 5. uri popoldne v Nar. domu igra za otroke »Oašperček in policaj« in »Hudiči na gradu«.
X Sokolsko gledališče v SrediSČu ob Dravi. Sokolsko društvo uprizori v nedeljo dne 25. novembra na svojem od.u v Sokolslam domu p;vo gledališko predstavo »Rokovnjači«. Pridni domaČi diletanti pod vodstvom br. Najžerja in Robiča so z vso požrtvovalnostjo pripravljajo, da bo ta prva predstava brezhibna. Začetek ob 7. uri zvečer. Vei pil-
Sodišče
Tatvina v dvorskem vlaku. Beogrsi) sko sodišče se Je te dni ukvarjalo $ prav interesantno zadevo: Neki Uus, mehanik Boris Aleksejev, je kakih dvajsetkrat vdrl skozi okno v dvorski vlak m tam pc kradel ruzae dragocene preproge, zavese, blazine ia podobno. To je prodajal po na-ravuost smešni ceni sjaiinarjem, katere jc nafarbal, da ima blago od nekega potopi je nega ruskega parnika. Skupna vrednoti blaga je znašala nekaj preko 100.000 Dia Rus ga je pa prodal komaj za par tisoi dinarjev I Krasti je začel baje, ker je b gubil službo kot mestni šofer in je bil tako brez sredstev na ulici. Prodajal j< ukradene dragocenosti židovskim starinar jem, ki so sedeli sedaj z njim ua zatožni klopi. Aleksejev je bil obsojen ua 6 me secev zapora, starinar Sinja Baron na d v; meseca, dva druga starinarna sta pa bik oproščena.
Opraska!a ga je, pa še tožila. 181eta' Ivan-Bela je šel 29. septembra po cesti v Apače. Med potjo je srečal Izubelo Raate ševo, ki se je vračala domu v grajščinc Freudenau. Prijel jo je za roko ter ji zs čel pihali na srce, toda ona ga ni marali in se Je hotela iztrgati iz njegovih rok V odgovor jo je Bela najprej objel z obe ma rokama, nato p« vrgel na tla ln i< ko je vstala, vrgel vuovič na tla te držal več časa v mučnem stauju, Ranleše va se mu je končno iztrgala, pustila mleto in predpasnik ter zbežala domov. Dogc dek je povedala svojemu očetu, ki je atva naznanil. Ker je pa medtem Bela prosi njo kakor tudi očeta odpuščanja in ker st mu oba odpustila, ga je okrožno sodišč v Mariboru obsodilo samo na 4 ledne je&
Brezobziren kolesar. Dne 2. septen bra se Je peljal s kolesom po klancu bli zu Sv. Ožbalta 191elni posestnikov si Simon Trebušak. Na kolesu je imel nak žonega tudi svoega tovariša Vrankarj iz domače vasi. Na cesti se je istočasn nahajalo več ljudi, ki so se vračali -I cerkve. Trebušikovo kolo, ki ni ime' zvonca in ne zavore, jo prišlo po klane n vzdol v oster lek. Neprevidni kolesi j" zadel posestnico Frančiško Bošte'otov od Sv. Ožbalta in jo podrl z vso silo i tla, Iz obeh ušes jI jo udarila kri, izg' bila je trenutno zavest in popoldne okrc petih je Bošteletova, — mati 4 nedorasli otrok umrla, ne da bi se pred smrtjo I kaj zavedla. Neprevidni kolesar, ki je t ko nenadno povzročil njeno smrt, je t pred deželnim sodiščem obsojen na 8 m sece strogega znpora in povrnitev »tr škov kazenskega postopanja.
Kaznovano ofianjo. Zidarski del vee Ivan Snoj je bil klican na sodišče i pričo v obravnavi proti Angeli Knoloi stanujoči na Toljski cosli 58 v Ljubljm Bil Je zaprisežen in ja pošteno izpoved svoje pričevanje. Knolova je bila takr obsojena. Vo rrzglašeni obsodbi pa ee zunaj na hodniku tnko razburita, da očitala Snoju, da priseže za frnkolj Sno ea. Očitek je celo parkrat ponovila, k seveda Sno a ni pustilo popolnoma bln nrgn. Šel je in vložil proti Knolovi tc bo. Težki ofilek je bil zn njo seveda pr cej drag. Bila je obsojena na 400 D globo ali 8 dni zapora.
fvdoga f,Jutru" št. iJ76, dne 24. novembra 1923.
Politični odmevi
dežela, tedaj gospodarsko, trgovSKo navezana na sosedno rusko ozemlje. Besa-rabija jc sicer pretežno agrarna dežela kot ostala Rmnunija in kot Rušila, kot južnejša dežela pa ima nekatere proizvode, ki jih ostale ruske pokrajine riso imele, ali vsaj ne v zadostni meri. Med te spada poleg tobaka osobito vino, ki ga lina Besarablja v izobilju, In pa še nekateri drugI pridelki, ki jih lo v Rumu-nlj težje razpečati. Zato so se tudi z ru-
munske strani Javljale težnje, priti do trgovskega sporazuma z Rusijo.
Daljo so bile težave tudi s prometom po Dnjcstru, ki jc v spodnjem toku plovna reka in tvori mojo med obema državama.
Najnovejša pogajanja pa došlih poročilih vendarle obetajo uspeli. Dosegel se jc sporazum o prometu na Dnicstru, dočim se bodo pogajanja o trgoVnski pogodbi šc nadaljevala.
IBlv v* is	ee e
Masi kraji m
e
Anton Brezovnik f
Kakor smo že poročali, je v torek na svojem posestvu v Vojniku umrl po daljšem trpljenju v starosti 70 let Anton Brezovnik, učitelj v p., posestnik in predsednik posojilnice v Vojniku. Vest o njegovi smrti ni prišla nepričakovano, ker sta ga bolezen in telesna oslabelost že pred mcsecl navezali na dom.
Brezovnik so je rodil pod slovensko kmečko streho v Vrhih pri Slovenjgrad-ctt 1. 1853. Obiskoval jc gimnazijo v Celju, moral pa je v 8. razredu zapustiti zavod skupno z Bczenškom kot žrtev narodne zavednosti, ki je bila takrat težka pregreha. Brezovnik je odšel nato na učiteljski pedagogij v Gradec in je bil IX) končanih študijah nastavljen kot pro-vizorlčni učitelj pri Mariji Puščavnlci v Pohorju. Nato je služboval na šoli v Fra-inti, od leta 1884. pa je deloval v Vojniku do svoje upokojitve leta 1897. Delo v Vojniku na šolskem, prosvetnem, narodno vzgojnem in gospodarskem polju označujeta in karakterizirata njegov ttdui značaj in njegovo jekleno voljo. Takratne šolske iu narodne razmero v Vojniku niso strle mladega slovenskega učitelja, ki so je odločil, da žrtvuje raje svojo karijero, kakor da bl se Izneveril svojemu narodu. In res Brezovnik kljub velikim sposobnostim samo radi narodne zavednosti nI mogel postati nadučitelj.
Anton Brezovnik je znan kot mladinski pisatelj. Iz njegovega spretnega peresa je izšlo več mladinskih in šaljivih del. Naclonalno-politično spada Brezovnik v dr. Dečkovo dobo, kateri sc imajo Slovenci v celjskem okrožlu zahvaliti za tolike uspehe. Od leta 1889 dalje je bil Brezovnik član celjskega okrajnega šolskega sveta in je storil kot tak mnogo dobrega za narodno šolstvo. Posojilnico v Vojniku, ki jo je osnoval sam pred 26 leti, jo vodil do smrti vzorno in požrtvovalno. Z njegovo smrtjo je zgubil Vojnik enega onih redkih mož, Ivi niti v najhujših bojih niso omagali in ki so storili narodu mnogo dobrega. Brezovnik je živel svojim in svojemu narodu. Čast mu in trajen spomin!
Naši v Ameriki
New York, 15. novembra.
Ameriški Slovenci smo Izgubili dvoje svojih kremen-mož: Jožeta Ambrožica in Alojzija Viranta. — Jožeta Atnbrožiča je pokosila smrtna kosa v cvetju njegovih let; umrl je dne 23. oktobra, po komaj tridnevni bolezni za pljučnico. Pokojnik jc bil rojen leta 1884., v Žabji vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko jc prišel šc zelo mlad; delal je v različnih tovarnah, zadnja leta pa je bil zaposlen kot vodja velikega oddcika kemične tovarne »Standard Chemical Co.--, Canonsburg, Pa. Skozi njegove roke je šlo za milijone dolarjev radiia. Pokojni Ambrožič je bil markantna osebnost, pristni «Selfimademan», kakršne Atnertkancl najbolj spoštujejo in ki imajo tukaj, v deželi neumornega dela, največ prilike za uspeti. Pokojnika ni za njegovega življenja nikoli manjkalo pri nobeni kulturni ali narodni ustanovi; dopisoval je pridno v napredne slov. ameriške listo, moralno podpiral iti bodril svoje sorojake, in na našem tukajšnjem književnem polju se je udejstvoval kot plo-dovit, nadarjen in rodoljubja prežet pisatelj.
Pokojni Ambrožič je bil pred leti pred-
sednik nadzornega odbora velike podporne organizacije, Slovenske Narodne Podporne Jednote, pred tremi leti pa je bil izvoljen v mestu Canonsburg mirovnim sodnikom, katero službo je opravljal do svojo smrti. Tu zapušča ženo in štiri hčerke. — Ameriški Slovenci niti ohranijo blag spomin. — Alojzij Vlrant je bil eden prvih slovenskih pionirjev v Loral-nu. O., mestu, ki je oddaljeno kakili 50 milj od Clevelanda. Pokojnik se je naselil v Loralnu pred približno tridesetimi leti. Postavil si jc svoj lastni dom, Imel le veliko trgovino in gostilno ter krasno veliko dvorano, v kateri so prirejali on-dotni Slovenci svoje društvene in kulturne prireditve, dokler niso Imeli lastnega Narodnega doma. Pokojnik, ki jc umri v 64. letu svoje starosti, je bil rojen
na Igu pri Ljubljani.
• • •
Kulturno in društveno življenje ameriških Slovenccv je nad vse razveseljivo. Skoraj vsaka večja slovenska naselbina ima že svoj dom, kjer se prirejajo veselice, diletantske predstave ter različne druge prireditve. Skoraj zadnja, ki si je zgradila svoj lastni dom, le slovenska ko lonija v Clevelatidu, ki velja za metropolo ameriških Slovencev, katerih je tam do 30.000! Zato pa bo elevelandskt Narodni dom tem veličastnejša stavba, vred na kraljice slovenskih uasclbin. Posloplc bo stalo okrog 300.000 (trlstotisoč) dolar jev, kar je vsekako lepa vsota. Urejeno bo povsem moderno, tako v hlgijcničnem kakor stavbnem in akustičnem oziru. V pritličju se bodo nahajale krasne slovenske trgovine, za katero so prostori že oddani, v prvem nadstropju pa bo gledališka dvorana z najmodernejšim odrom, Sokol, telovadnica, čitalnica, prostori klubov itd. itd. Slovesna otvoritev Narodnega doma v Cievclandu se bo vršila v tnc-secu januarju 1924.
V Clevelandu je v zadnjih letih sploh zaznamovati velik napredek. Tako so tu 3 slovenski zdravniki, 4 ali 5 slovenskih odvetnikov, katerih eden, John Mihellch, kandidira sedal za mestnega sodnika, slovenski zobozdravnik, dr. \Villiam Lau-sche, ticbroj trgovcev, podjetnikov itd. Clevcland je šesto največje mesto v Ameriki ter šteje blizu poldrugi milijon prebivalstva.	h- s.
Razdalja od Ljubljane do
,nekaterih večjih mest
Navadno nam manjkajo predstave o razdaljah med posameznimi kraji naše široko domovino. Zato ni brez interesa, ako si predočimo. koliko znašajo daljave iz Ljubljano do večjih krajev v naši kraljoviiij, primerjane z daljavami od Ljubljano do nekaterih večjih mo>t v sosednih državah.
Zračna razdalja iz Ljub'j:ini, do Beograda znaša skoro 500 km. To je znat-na daljava; malokdo si predstavlja, da je to skoro natančno i-ta daljava kot od Ljubljane do Hi na. *>:av toliko kot do Gcnue, in precej dalj kot do Milana. Dalje jo odddjenos- Beograda cd Ljubljane skoro natančno ista kot od T.jubljaue do Ztlriha v Švici, io še nekoliko večja kot iz Ljubljane du Ni.tnberga v Nemčiji. Tudi Praga ju precej bližja od Beogndt, Dunaj .1) l-l-žji za dve petini, Mo-uvsK Ostra-va iu Opava pa sta lo liviio bolj oddaljeni. Tudi Budimpešta jo muooo bližja po zračni črti. Od Priuro d.- francosko mejo pri Strassburgn jo približno en'iko daleč kot iz Ljub',hi:e do Uoo giada.
Primerjajmo oddaljenost n;;5o južno državno meje pri Djevdjuliji <»1 Ljubljane, ki znaša okroglo 85(1 km v zračni črti. Enako je oddaljena od Ljubljane Varšava, dalje Stettin ob izlivi« Odre - Berlin je tedaj nekoliko bližji Ljbljani nego Djovdjelija ■— Hamburg in Bremen, pa sta io prav malo bolj oddaljena. Knako jo oddaljena <»1 Ljubljano Hola-ndija s svojo južno-vzhodno mejo, Le malo bolj dn oddaljena Pariz in Brusni, Lyon na j'' precej bližji in prav tako Marsoille. Knako jo oddaljena južna Sardinija in jiu-na Italija. Toliko kot iz Ljubljano du Djevdjelije znaša razdalja mod južno in severno fraucosko mejo in skoro enako med zanaduo in skrajno vzhod« no mejo Češkoslovaške, prav takci tudi mod skrajno jugozapadno točko poljsko meje pri Poznanju iu najbolj oddaljeno rusko - polj>ko mejo pri Dviusku.
Po železniških progali o razdalje i« Ljubljane do poglavitnih mest naš* kraljevino precej večje. Beograd je po železnici oddaljen od Ljubljane 367 km, Zagreb 140 km — Maribor pa 153 km, Karlovec 15-1 km. Proga i/. Ljubljano preko Broda do Sarajeva jc dolgu, til4 km, do Gruža - Dubrovnika iJ0.1i kilometrov, do Ereegnovog - Kotorji/ 900 km, preko Broda'do Osijeka 425, do Novega Sada (preko lndjijo) 55*, do Snbotiee 659 km. Iz Ljubljano dn , Niša io 815 km, do Skopi ja 1018, d» Djevdjelije 1183. do P.itolja 1231. a do Ohrida 1251 km. Vožnja iz Ljubljana v Ohrid je najdaljša vožnja v naši državi, ki jc moremo napraviti samo po železnici.
Kulturni pregled
Dve novi igri
CE. Rostand: <Cyrano de Hcrgerac.» Poslovenil O. Zupančič. — J. Jalen: «Dom.»
Drama v 4 dejanjih.)
Ubogega pozabljenega junaka Cyrana je odkril šele Charles Nodier (178$ do 1844.); njegova dela in kratek življenjepis je izdal P. Lacrois. Vendar pa ga je širši javnosti za večne čase ovekovečila šele Rostandova heroična komedija, katero je O. Zupančič prelil v krasno slovenščino.
No bomo govorili o prevodu, kajti to knjigo si bo prečital gotovo vsak naš na-obražencc, tudi ne o komodljl sami, ker se bo še to sezono igrala v naši drami. Tu samo kratek uvod, ki naj govori o historičnem Cyranu.
Savinien de Cyrano, prezanimivi pojav francoskega slovstva, prav za prav ni bil rojen v Bergeracu, temveč v Parizu 6. marca 1610.. torej tri leta pred Mollč-rom. Šele 13 let star jo prišel v Pariz v
šolo, kjer se jo seznanil S lfonri Lebre-tom, poznejšim svojim založnikom. V osemnajstem letu ie poslal učeuec filozofa Gassendija, skupno z Mollerom. Tu sla so oba pesnika spoznala, pa najbrž si nisla bila posebna prijatelja. 1838. jo vstopil v gardno kompanijn, ki ji je bil poveljnik stotnik Cnrbon do Castel-Jalous in katera se je večkrat rekruliralu iz samih plemičev iz Gascogne. Bil jc običaj, da je vse premoženje pri teb plemiških družinah vedno podedoval uajslarejši sin; zato mlajšim sinovom ni preostalo drugega, kot da so postali duhovniki ali vojaki. V armadi so imeli svoje lastne kom-panije.
Gascognski kadeti so biLi znani radi svojega pretepnškega junačenja. Cyrano pa je prekašal vse svojo vrstnike. Ugo-lovilo se je, da ,ie imel vsak dan svoj« službene dobe po en dvoboj. Zelo ga je razkačilo, ako jo kdo preveč ogledoval njegov nenavadno velik nos. Baje jo bi. i samo ta nos vzrok, da jc deset ljudi mo.
Preokret v reškem vprašanju?
Zagrebški bloka,Ski listi prinašajo ^formacije iz Beograda, po katerih jo stopilo reško vprašanjo v popolnoma novo fazo, ki baje končno vendar enkrat obeta definitivno rešitev tega večnega problema. Baza za to rešitev, na katero sta so bajo sporazumeli obe vladi potom zadnjih direktnih pogajanj, naj bi bila sledeča:
lteški problem so ne reši kot celota, Itnpak postopoma. Italija opusti svojo zahtevo po formalnem razveljavlje-pju rapallskega ugovora in pristane, da so v najkrajšem času izvedejo ono rapallsko določbo, ki so v prid Jugoslaviji. Začeti bi so imelo z evakuacijo Bnroša in Delte, ki bi prešla popolnoma v jugoslovansko upravo. Nato bi jedila pogajanja o korekturi jugoslovansko - italijanske meje v Sloveniji. Italija bi pristala na majhno mejne spremembe v našo korist in to no lo v neposredni bližini lteke, ampak tudi na nekaterih drugih mejnih odsekih med H nko in Triglavom.
Ko bi bile te zadeve rešene, bi pri-fla na vrsto Reka sama. Italijanska vlada stoji na stališču, da se jo na Reki tako finančno zainteresirala, da ee ji ne moro pod nobenim pogojem več odreči. Dosedanje italijansko subvencije Ueki presegajo znesek (500 milijonov lir. Itcka jo vrhu toga dolžna reparacijski komisiji 300 milijonov ilatih frankov. To skupaj predstavlja, danes brotno, ki tca Reka sama 119 more prevzeti, zlasti kor jc njena situacija taka, da kot samostojna država nima izgledov za gospodarski prospeh. Na drugi strani Italija uvideva, d.t jc za jugoslovansko vlado iz notranjepolitičnih razlogov skoro nemogočo privoliti v formalno aneksijo Roke po Italiji. Zato naj bi se našel izhod po vzoru nekdanjo okupacijo Bomio in Hercegovine pO Avstro - Ogrski. IV-k a naj bi na zunaj ohranila svojo suve-reuiteto, faktičiio pa bi jo okupirala Italija. Kadar bi blie politična razmere ugodnejše od današniih, bi se okupacija lahko spremenila v f irmalno aneksijo. Pri tom bi so izvršila šo zadnja korektura mejo s tem, da bi ena izmed reških podobčin pripadla Jugoslaviji.
Blokaska vest zatrjuje, da postane (a sporazum perfekten že v najbližjih dneh in da poda Pašič o tej zadevi pri prvi priliki važne izjave v narodui skupščini.
Koliko je resnico na vseh teh poročilih, momontano še ni mojroče presoditi. Strinjajo pa se v toliko tudi z našimi informacijami, da so so v zadnjem času res vršile važne konferenco v reškem vprašanju in da na zunanjem ministrstvu namigujejo, da je pričakovati v bližnji bodočnosti temeljitega preokreta v roškem problemu.
Todorov o bolgarskih volitvah
Bivši bolgarski poslanik Stambolijski-leve vlade v Beogradu Todorov, je izjavil novinarjem o bolgarskih volitvah:
Vlada ie vršila na Bolgarskem volitve S pomočjo aretacij, umorov, terorja in onemogočanja opozicijonalnim kandidatom, da bi overovili svoje kandidatske liste pri-sodiščih. Kier pa so kandidatske Uste vendar bile potrjene, je poslala vlada oddelke macedonskih komitašev, ki so s terorjem in z bajoneti silili naše kandidate, da se odrečejo kandidaturi. Vla-dina zmaga ni nič drugega kot posledica volilne geometrije, saj jc opozicija na r celem Bolgarskem dobila skoro toliko j Klasov kakor vlada.
» Pri zadnjih volitvah v času Stambolij-c skljcve vlade je prišlo glasovat nad en
milijon volllcev. Sedaj je glasovalo komaj 840.000 volllcev, čeprav jc glasovanje ob-ligatno. Pri tem je treba naglaslti, da je med temi 840.000 listki nekoliko tisoč takih, na katerih jc stalo napisano; »Doli vlada«.
Vladna zmaga Je bila dosežena le radi napak volilnega sistema. Zato jc Can-kov izjavil, da ni preveč zadovoljen z rezultatom volitev. Vlada pa se tolaži s tem, da Ima na svoji strani vso inteligenco. A tudi to ni res, saj jc dobila opozicija v Sofiji in Varni, centrih bolgarske Inteligence, več glasov od vlade. Volitve ua Bolgarskem so pokazale ponovno, da Ima vlada g. Cankova na svoji strani samo makedonstvujušče in rezervne oficirje, nikakor pa ne večine naroda.
Tako g. Todorov. Daljno ilustracijo k tem podatkom nudi tudi v Pragi izhajajoče «ZcmlcdcIske Znatne«, glasilo bolgar skih emigrantov, ki objavljajo črno listo, sestavljeno od makedonstvujuščih. Na listi se nahajajo Imena devetih oseb, ki so sami voditelji zemljcddskega gibanja na Bolgarskem In prijatelji pokojnega Stambolijskega; so to: Krum Popov, bivši sofijski župan; Angel Grockov; Cane Matov; Aleksander Botev; Stojan Kalčcv; Gcorgijc Damjanov ter Stepanov, sami bivši narodni poslanci, dalje še bivši ministri: Duparlnov, Ncdeljko Atanasov in Hristo Stojanov. Od teh so dosedaj že res ubiti: Krum, Popov, Duparlnov, Gcorgijc Damjanov lu Stojan Kalčev. Isti list javlja, da so odposlani že tudi posebni odposlanci madekonstvujuščlh, ki imajo nalogo ubiti še Aleksandra Obova, bivšega ministra, In Kosto Todorova, bivšega poslanika v Beogradu.
Rusko- rupiunska pogajanja
Po tolikih izjalovljenih poskusili so se pred nedavnim pričela znova pogajanja med Rusijo ln Rumunijo, to pot v svrln, da sc uredijo osnove trgovskega občevanja med sosedama.
Mnogo jc žc bilo poskusov, kako doseči sporazum med Bukarešto In Moskvo a vsi so doslej končali brezuspešno. Razbili so se na ovirah političnih nasprotij. Po eni strani je bilo vprašanje Bcsarn-bije, ki je tvorilo takorekoč nepremostljiv prepad med sosedama. Kakor hitro so sc začela pogajanja, jc Rusija načela problem Besarabijc, zahtevajoč, da sc vrše pogajanja tudi ali cclo najpreje o posesti te dežele, ki so jo smatrali sovjetski diplomati žo od prvega početka za sporno. Rumunija pa je stala striktno na stališču, da je vprašanje Bcsarabije definitivno rešeno in da sc pod nobenim pogojeni ne more pripustiti diplomatska diskusija o posesti dežele. Priznanje, da je Besarabija dejansko in pravno rumun-ska dežela, je zahtevala Rumunija kot predpogoj vsakikrat, kadar je prišlo do kakega diplomatičncga kontakta med obe ma državama.
Na drugi strani je bil rumunski zlati državni zaklad nahajajoč se v Rusiji šc izza carske dobe, ki ga je držala sovjetska vlada v svojih rokah in ki so ga iz Bukarešte zahtevali nazaj. Naposled ie bila sporna šc zadeva glede priznanja sovjetske vlade s strani Rumunije.
V navedenih točkah, zlasti pa glede Besarabije je bila rumunska dada trdovratna in odnehat! ni hotela niti po popolnem porazu Vranglovem, ko io obstojala nevarnost, da boljševiške če'e preplavijo Rumunijo. Skušala sc je kriti potom vojaško-politične zveze s Poljsko, kar se ji je tudi res posrečilo.
Diplomatski odnosi med Rusijo I11 Rumunijo sc tedaj niso obnovili in prav tako tudi trgovski nc. Na Dnjestru, mejni reki, jc bil vsak osebni ali blagovni premet nemogoč; kar ga je vcudarlo bilo, je bilo le tihotapstvo, sicer je bila meja ' povsem zaprta. Pri tem pa ne smemo po-i zabiti, da ie bila Besarabija doslej luska
ter sem pel v «Onjcginu» ulogo predpev-ca v zboru.«
tVa&a pevska šola?. »Učitelji so mi bili: že omenjeni pater Angelik pri frančiškanih, na realki prof. Foerster, v Glasbeni Matici Gerbič in Hu-bad. Na Dunaju sem se šolal pri prof. If-fertu, enem prvih profesorjev v Nemčiji, dalje pri profesorjih: Forstcnu, Ungcrju in Ottu Irn. Absolviral sem konservatorii na Dunaju v dveh letih, to pa radi tega, ker sem bil takoj pri prejemnem izpitu dodeljen v IV. letnik. Pri tel priliki naj omenim, da sem bil po sprejemnem izpitu na priporočilo tedanjega prvega režiserja dvorne opere prof. Stoiia klican k slavnemu G. Mahierju, ravnatelju dvorne opere, ki me je po odpeti ariji kneza Gremina takoj angažiral s 61ctno pogodbo.*
«S čim izpopolnjujete svojo pevsko kulturo? S študijem katere specijalne stroke?»
»Največ dam na Izurjeni posluh in na lastno pazljivost. Redno pazim na to, da vse napake, ki se morebiti pojavijo, z vztrajno vajo takoj odpravim. Predvsem gojim belcanto; največje veselje pa Imam do koncerta, posebno do oratorija. Na žalost so ta stroka radi neugodnih gmotnih razmer pri nas ne goli, aH pa se goji le jako površno.*
.Vaše najboljše ulogc?. »Razlike med ulogaml ne poznam. Najmanjšo ulogo shvačam z Istega stališča
kakor največjo. Smatram tudi najmanjšo ulogo za bistven del umetniške celote. To sem dokazal v Ljubljani z ulogo cerkovnika v «Tosci», eremita v «Carostrcl-cu», Sparafucila v *Rigolcttu* prav tako kakor z ulogo Kecala v «Prodani nevestin, ki je ena največjih basistovskih ulog, kar jim imamo. Vsekakor pa je nekaj ulog, ki jih pojem rajši kot druge. Sem štejem one uloge, ki bi jih uvrstil pod zaglavek «bas chantant«. Od teh omeniam: Sarastra v .Čarobni piščall«, Lotharija v «Mignon», Beneša v «Dali-boru», Nilakantha v «Laktne», Landgrafa v «Tannhiiuserju». Najbolj ljubim Mozarta. Moja najboljša stroka jc francoski In italijanski repertoar. V nemškem repertoarju pa ml je najljubši Mozart.«
«Ima Vaša gledališka misija kakšno posebno nalogo v domovini?»
«Na to vprašanje bom kratek. Prišel sem z Dunala v domovino s precej na* široko zasnovanimi idealnimi načrti. Zal so ti, predvsem radi materljelnih razmer v katerih se nahaja naše gledališče, neizvedljivi. Prilike so mc prisilile do tega, da gledam pač v lastni stroki po vseh zmožnostih podati kolikor mogoče dobre uspehe. Upam, da naraščaju s tem do gotove meje koristim. Vpliva na ves raz-voj zavoda nimam, ker morajo pač poklicani faktorji skrbeti za umetniško višino predstav. Kolikor je od mene odvisno, seveda storim vse, da pripomorem k napredku. Kot praktičen dokaz za to navajam zadnio «M1bioii». kjer sem se
kljub obilici dela udeležil vseli skušen), samo da bi naraščaju pomagal do kolikor mogoče najboljšega uspeha. To ie razmeroma odgovarjajoče biftveno delo, ki ga vršim v korist in za napredek naše opere.«
«Čcmn ste si izbrali za jubilarni nastop baš ulogo Kecala v «Prodani nevesti? -
«2elel sem nastopiti v isti operi, v kateri scin pred 20. leti začel, v »Onjeginu«, ki je zame s simboličnega stališča najbolj pomemben. Uprava gledališča pa jc želela drugače, in tako ie prišlo do Kc-
calovc partije. Drugega vzroka ni.» * • *
Na zadnje vprašanje o delovanju v ljubljanski in dunajski operi, nam je g Bctetto dal sledeče pojasnilo:
«V slovenskem gledališču sem nastopal v letih 1903 — 1907 md drugim v sledečih večjih ulogali: Gašper (Carostrclcc), St. Bris (Htigcnoti), Mefisto (Faust), kralj Henrik (Lohengrln) in Kecal (Prodana nevesta). Zaposlen sem bil ponovno tudi v drami iu opereti. V slednji stroki sem nastopali operetah: Cigan baron, Dijak prosjak, Lepa Helena. KornevlIJski zvonovi. V narodnih igrali sem bil med fanti vedno isti, ki je imel »fejst štlma«.
Mogel bi pripovedovati marsikaj o onih poletnih časih, ko sem sc nolens-volens priključil potujoči gledališki družbi. Enkrat pod vodstvom umrlega Dragutino-vlča, drugič pod našim nestorjem Danilom. Končan marca meseca vsakega Ic-
Razgovor z Julijem Betettom
Basist g. Julij Bctetto, najodlič-nejšl član ljubljanske opere, praznuje danes 20 letnico svojega umetniškega delovanja na odru. Svcsti si zanimanja domačega občinstva za njegovo življenje, smo g. Be-tetta naprosili za par podatkov, ki bi utegnili zanimati javnost. G. Be-tetto je našega urednika ljubeznivo sprejel in mu radevolje odgovoril na stavljena vprašanja:
«Kaj Vas je napotilo k petju?*
Kot otrok sem bil sirota. Šest let star sem izgubil mater, dve leti pozneje še "četa. Bolan sem prišel v roke dobrih liudi, iu žena mojega variha me je peljala k frančiškanom, da bl pri njih dobival hrano za svoje «prekrastio» petje. Tain sem prišel k patru Angcliku. O11 mi ic dal prvi pouk v petju.
Pel sem pri frančiškanih že kot goje-"cc 111. realke. Začel sem kot sopranist 'n tekom počitnic med IV. In V. razredom sem mntiral. Ko sem prvič po tem dogodku prišel k patru Angeliku ln mu Povedal, da 110 bom več pel soprana, me le vprašal, kaj bom pel poslej. Ne malo "čudeno le pogledal, ko sem mu odgovoril, da bom pel «bas». Zavrnil me je, fe, da naj grem šc dve leti rožni venec molit.
Prvi četrtek pri Tednih skušnjah me je Preizkusil url hannoniiu. Ko ie bila sku-
šu.ia pri kraju, ml jc dejal: «Ti kcrlc ti!». Kmalu nato sem začel prepevati v šentjakobski cerkvi pod vodstvom pokojnega Gerbiča. Tam sem prepeval tako dolgo, da sem dovršil realko. Trditi smem, da v vsej Ljubljani ni cerkve, razven uršu-linske, kier ne bi bil svoje čase prepeval. V zadnjem razredu realke sem začel obiskovati solopetjc pri Glasbeni Matici. Uči telja sta mi bila Gerbič in Hubad.»
tPod vplivom katerih okolnosti ste se odločili za gledališče?»
«K gledališču sem šel, ker ni bilo denarja, da bi študiral. Koncem VII. realke sem prvič javno nastopil pri produkciji Glasbene Matice. Tam so me slišali nekateri gospodje od takratnega Dramatičnega društva. Baš tedaj sem iskal služ be. Obrnil sem se radi nje na gospoda Pavška, katerega sem poznal s kora šentjakobske cerkve. (Pavšek je bil prvi Vašck v »Prodani nevesti« takratne slovenske opere.) Prosil sem ga, na) ml s pomočjo svojih znanstev ln zvez preskrbi kakšno službo. Njegov predlog je bil, da bi bilo pametno, če se s svojim glasom javim za zbor v gledališču. Pavšek se je obrnil za pomoč do g. Rozmana, tedanjega blagajnika Dramatičnega društva, ki me je predlagal na odborovl seji za sprejem. Tako me Je' angažiralo Dramatično društvo kot zhorlsta z obveznostjo peti tudi majhne solospeve. Nastopil sem orvlč v novembru m«" 1003
Irale preraflo v poti. Eeta 1639. so se bili t njihovem Dandina. Tako nam preostaja
llascognci na mejah Champagne proti za gost« le naloga kronistov. Tudi o
Kemčiji. Cvrano je bil nevarno ranjen, loda so je že leto kasneje udeležil obleganja Arrasa in bil zopet ranjen. Ne samo radi slabega zdravja, ampak tudi iz ljubezni do študija je kmalu nato zapustil vojaški stan. Dvoboju pa se ni odrekel. Vsak dan je sukal meč, tako da se ga je vse balo. Vse polno anekdot kroži o njem. Tako n. pr. ona o slavnem dvornem igralcu I. Montlleurj u. Cvrano si je vbil v glavo, da ga je igralec razžalil iu mu je zato prepovedal en mesec ua odru nastopili. Kor se umetnik ni zmenil zato, gn jo Cvrano pri neki predstavi v Hotel do Bourgogue prisilil zapustiti sceno.
Vso to nenavadno romantično življe-
Molioru in o njegovih komedijah ni da bl pisali ua novo. Igralo se je vobčo dobro. Najbolj se je izkazala Claudina (gdč. Savinova), ki jo s svojo prirodno živahno, mačkasto igro bila popolna na vihanka z umevaitjom za intrige in za podpiranje ljubimkanja svoje gospe; v Ca .-dli je sropala malco preveč v ospredje ter pozabljala, da jc vondar le služkinja Angeliko jo igrala ga. Bukšeko.a, ki je bila tudi to pot prav dobrodošel gost; lo da se je v njeni igri opažala neka re zerviranost, ki bi utegnila izvirati tudi is uedisponiranosti. Dosleden v nastopu plemiča, ki drži in si douiišljujo na svo ie plemstvo, jo bil g. Sotenvillo (gosp.
davanje o predzgodovinf, poteku to pomenu Kumanovske bitko, s katero je bila lota 1912. turška moč na balkanskem polotoku zlomljena, krščanskim državam zagotovljena zmaga v balkanski vojni
ter položen temeTj našt jngoslovenskf
državi. Brošuri, ki je pisana strokovnjak ško, sta pridejana dva zemljevida. Tiskovna zadruga jo je izdala v prav lični opremi.
nje pa jra pri njegovem duševnem delu I Grom); z njim je dobro držala gospa S. ni oviralo. Imel jo čudovito fantazijo in I petkova), ki pa ji je bil mali, a v ogromno znanje, posebno na polju tllo- j tej igri s kulisami naravnost preoblože-
zofie in naravoslovja. Značljo ga presenetljivi domiileki, slike iu nenavadne primere, toda predvsem svoboda, pogum in Ijubeten do resnice ti povsod izdado toga pesnika-sabljača. Zasmehovali so ga, ker je bil zelo plah napram ženskemu spolu in ni dosti maral zanj. Da zavežo svojim klevetnikom jezike, je napisal več lepih, sladkih ljubezeuskih stvari kot je bila tedaj moda. Radi tragedije <Agrippi-n.r so um očitali brezbožuost, zato je napisni leta 16-ltf. satiričen roman »Potovanje na uiesec?, medtem ko je ostal nje-nov roman ..Smešno zgodbe sončnih držav, samo fraerment. Vsa druga dela pa so mu pobožnjaki, ki so so bali za njegovo dušo, med bolezni'o uničili Nekega dne, ko se je vračal domov, mu je padel na glavo kos lesa — morda slučajno, morda ga je vrgla človeška roka. Umrl je poleti ltS35.. star šele 3t> let.
ni ptujski oder pogosto preozek; pa to je bila stvar režije. Clit.nidre (g. Toma-šič) bi lahko bil resnejši, zakaj njegova vloga je tudi ob flirtu resna; ako ui je mislil, da se resnost dosoga s kričanjem, se je zmotil. Lubln (g. Hrastov) je bil dober tepček, tupatara se je posta", i! ce lo prepametno. Colin je tako neznatna vloga, da o g. Kosiču, ki ga jo igial, ne moremo nič roEL Čuditi pa so jo mo ral človek gu. Koviču, ki mu gotovo nikjer ne odrokajo Igralssih zmožnosti in ki Ja nastopil v vlogi Dandina. I etak je povedal, da je igro sam poslovonll, da je sam vodil tudi rotijo, in vendar, kakor da ni pojmil bistva svoje vloge. Sam je napravil iz Dandina karlka' i o, namesto da bi postavil na oder dejanj!. Moliere pač izroča p-evarjenoga soproga i&smehu, obenem pa hoče z ironizira-njem bogatega kmeta, ki poroči plomki-
Gospodarstvo
Železniški snoi Beoarrada'od,o5no poživljajo g- ministra financ in r	°	.trgovine, da brez nadaljnjega kvarnega
Z morjem |	oklevanja in odlaganja lega vprašanja
Sarajevska Trgovska in obrtniška zbor-	ukrenejo, kar je potrebno, da se takoj iz-
nica je predložila prometnemu ministr-	popolni Ljubljanska borza za robo in
slvu spomenico, v kateri stavi nastopne	vrednoto in dobi pravico trgovanja z de-
zahteve: 1.) da se zagotovi potreben kre-	vizami in valutami, ker edino taka popol-
dit za sarajevsko popruvljalnico železni-	ua borza ustreza resuičnim gospodarskim
škili vagonov; 2.) da se v 6kladu s po-	potrebam našega gospodarstva. Po otvo-
trebo poveča število vagonov, tako za oz-	ritvi direktne telefonske proge med Ljub-
kolirne kakor normalnotirne proge; 3.) da	ljano in Beogradom raz prometnega sta-
se Izvrši nastopno: a) ukinjenje zobne	lišča ni tlikako ovire proli ustanovitvi po-
železuico na Ivan-plunino; b) zgraditev	polne borze v Ljubljani, koji jo takoj lah-
železniške proge Metkov ič-Pločo (Alek-	ko na razpolago tudi telefonska zveza z
sandrova luka) in zgraditev same le lu-	zapadom preko Trsta,
ke; c) zgraditev normalnotirne proge	PE0TI uvEDBl KONCESIJONIRANJA
Kreka-Klenak; d) zgraditev železniškega	zA nOVK INDUSTRIJE
spoja TesUČ-Pribmič-Vrbauja) 4.) d.	Imlu6lrijakl zbrani na Uonf'erenci v
železniška proga na Kriva n kakor tud.	J opozarjajo
gozdne železnice m industrije v Bosni in	Centralno v|ado ^ Narodno' sUupseill0. ^
Hercegovini prevzame v dizavno up avo.	jaJo uzakonjenje dolo lla {lella
Svojo spomenico utemeljuje zbornica	» J Itnančuega zakona, ki govo-
tako-le: Stanje prometa v Bosm U. Her-	da y {ige|^ «
Pzag bšk e «	- trgovine pravico.izdajati dovo,enje
direkcije v splošnem5 obrnilo na bolje,	Ji ^J**}?
S*™Je kmalu pozabljen, toda Iz nj0) lbuditI x njim pri gledalcih tudi nekaj usmiljenja. Da-idin g. Koviča tega ni zmogel. Bogati, samozavestni kmet se r.am je v prvem hipu predstavil za večjega tepca, kakor Lubin, kar pa nl! Na to je g. Kovič dosledno pozabljal, celo s.-oji maski, ki je bila njemu samemu dostikrat tako mučnn, da je pozabil na držanje spodnjo ustnice. Toliko kot kronisti. Gledališče je bilo polno, publika se je zabavala. Mariborski gostjo, ki se j!ni pozna dobra šola in resno stremijo-nje, so v Ptuju vedno dobrodošli tudi z resnejšimi stvarmi.	—6.
Anton Novačan v češčini. Poročajo nam: »Veleja», trodejanska drama Antona Novačana je pravkar izšla v češkem prevodu, katerega jo oskrbel iz-borni prevajalec dr. Bohuš Vybiral. Knjigo jo založil I. F. Botiček. Želimo, da drama v tej obliki najde pot na čo-ške odre.
»Mrtva straža*. Dne lt. novembra
se je v zagrebškem narodnem gledališču igrala rodoljubna drama v treh dejanjih ■/. imenom »Mrtva straža«., katero je napisal pisatelj z imenom Mladen Je-iušič. Vojaki imenujejo »mrtva straža» one glavno izpostavljeno skupine bor-
uu'1™ ' ^' SZIZ	voj v bodočnosti največjo oviro in da bi
uvoz na jugu rad, prema hne kap cite e	nepregledno ekonomsko
preko Ivan-planine in radi pomanjkanja	£|;odo HUvedba Uo„cesijoniranja
vagonov ter nedostatnih prUtanlKves	^ ysa nova lndustrlja]na ,jet/a v Jšj
promet pnmanjkljlv. Zato je ^reben ^-	državj rejeD1{iiva. ^0JmeJujala bi
dosten vozni park in se morajo odstraniti	^ £ ^ nepotrebno
njegovih del so črpali prav mnogi. »Agrippino". je porabil Corneille. Iz njegove prve igre >.'Le pčdant jouč> je Moliere skoro dobesedno ukradel celo sceno (II, 11) v rScapinovih zvijačah*. Slavni »Kak vrag ga je na galejo gnal?> jo j Cjrranojev. Iz -Potovanja na mese™ sta črpala in uporabi'sila Swist v »Gulliven iu Voltaire v ^Micromegas>. Trdijo celo, 'la so tatu označene ideje o poletu v zrak bile prva vzpodbuda bratom Montgolfier za iznajdbo zračnega balona.
Vse to je samo ztrodovina. Toda F«stan-dova komedij« je »o vse mnogo več. Lahko smo veseli, da nam je to veliko pesniško delo prevel O. Župančič.
* «
fanez Jainova drama cDomv je. slovenski vCrešnjev vrt>. V štirih kratkih aktih ni skoro nobenega dejanja, temveč sama ubraanst, ki izhaja iz dejanj, ki se direktno prod nami na odru tie gode. Toda dejanje je tako naše slovensko, da ,|ih ui muogo kaj podobnega za Finžgarjem pisalo v dramski obliki. Dikcija jo naravnost vzgleuna, jezik sam pa pristen izpod gorenjskega Stola. Co pa pravim, da ni skoro nobenega dejanja, sc bo pa pošteno ureza! tisti, ki bo mislil, da manj-
ka <Domu> dejanja. Saj dramatično de-' cev< ki Mitii° KIavno moč vojske ter janje samo kot tako ni bistvo moderno! Prve ,irllrii0 kadar je treba naskočiti
drame, njeno bistvo jo to, kar imamo v ".Domu-i: cela vrsta ljudi, popolnoma resničnih, ne umetnih, ne papirnatih, temveč ljudi, ki jih poznaš. Jih razumeš iu ki bi iiU uajrajo nagovoril; ljudi, zvezanih z neizprosnimi resničnimi konflikti, bežečih pred svojo usodo. Tako naših ljudi je malo v slovenski drami, tako našega dejanja in naše snovi pa kot je v Jalnovem <Do-iii u:- pa prav gotovo nič. — Nekoč sem bil pri uprizoritvi doma nekje na Gorenjskem. Tako je bilo, kot da gledajo ljudjo sami sebe in svojo usodo. Vse osebe so poznali lu nestrpno in tiho so čakali konca. — Tehnično pomeni <Domi velik korak naprej v naši moderni dramatiki. Kdor prečita eno samo dejanje, bo o tem prepričan.
»Georges Dandln aH Prevarjen! soprog® v Ptuju. Pod okriljem »Dramatičnega društva* v Ptuju so to Molierevir komedijo dne 19. nov. Igrali člani Narodnega gledališča iz Maribora. Igro ma •iborskih igralcev redno ocenjuje Maribor in gotovo je pisala kritika tudi o
I a je sezona končala in vsakdo ]e moral gledati, kako se bo tekom prihodnjih pet mesecev preživljal. Zaznamovati Imam lepih in žalostnih dni, katere opisovati bl pa presegalo okvir razgovora.
Na dunajski operi sem tekom 14tih let nastopil približno 1500 krat. V manjših iti velikih ulogah. Prvikrat sem nastopil V ulogi Zajca v iZapeČatencih«. Tedanjemu ravnatelju Weingartnerjn sem tako ugajal, da Je prišel po predstavi v garderobo ter me vprašal, ako imam Keca-la naštudlranega. Na mojo pritrditev mi ie segel v roko z besedami: «Sle werden ,ihn singen«. In res bil sem prvi, ki Je pel to ulogo po znamenitem Hešu, tedaj najslavnejšem Kecalu. Sledile so nove uloge. Navajam le nekaj najznačilnejših: Bal-dticc! (Benvenuto Cellinl), Beneš (Dall-bor), pater Lorenzo (Romoo In Julija), kralj Arkel (Peileas In Melisande), Pler-rot (Mrtvo inesto). katero ulogo sem pel ronovno pod osebnim vodstvom komponista Korngolda, Hortensio (Der \Vieder-spenstlgen Zžmung), Nilakantha (Lakmč) župan Rindsbichler (Musikant), Sarastro (Čarobna piščal), Lothario (Mignon), grof Des Grleuse (Manon), dr. Bartolo (Se-viljskl brivec), Gremin (Onjcgin), Chr!-stian (Schtieider von SchOnau), Collin (Boheme) itd.»
• • •
G. Betetto Je danes šele 38 let star ln te pri poln! umetniški In žlvijenski sili. Naša pevska kultura upravičeno stav' natil sw5le nalbollše nade.
sovražnika. Taki oddelki morajo biti vedno pripravljeni na smrt. Jelušič nam je v svoji drami pokazal bol in tragiko malih ljudi na obalah našo Liburnije. Ti ljudjo so izgubili domovino in svobodo, katera so jim je samo sa trenu tek nasmehnila, potem pa bo postali še večji 6nžnji kakor so bili pred pojavom svobode. V drami nastopa niz primorskih tipov stari kapetan, učitelj, župan, svečenik In drugi. Središče drame je mlado hrvatsko dekle «Iepa Mara», ki postane žrtev iz čiste ljubezni do svojega naroda. To dekle zapro Italijani v tržaške zapoie, kjer jo onečasti oficir, ki pride pozneje za upravitelja v njeno rodno mesto. Mara ima mater, ki ne ču ti tako žarko za svoj narod kot ona, tor zahteva od nje, da odpusti nasilnemu oficirju greb onečaščenja ter da mu postane žena. Vse to vidimo v prvem dejanju. Drugo dejanje se vrši na dan ra-nallske pogodbe, ko naznanjajo Italijani svojo zmago nad Primorjem s topovskimi streli. Takoj za temi streli pa se čuje iz daljave mrtvaški zvon... V tretjem dejanju se konflikt razplete v vpra-
šanje ali naj zasužnjeni robovi ostanejo na rodni zemlji ali če naj se izscle. Večina beži, ostanejo pa seljaki, starci in tudi lepa Mara. Njen zaročenec zbeži in dekle ostane samo. Pride oficir, ki je dekle onočastil, ter hoče prositi za njeno roko, toda Mara ga noče in raje skoči v morje, nego da bi postala žena pohlepnemu tujcu. Dramo so igrali na ra-pallsko obletnico v Zagrebu z najboljšim uspehom. Bilo bi koristno, poskrbeti za to, da bi se igra uprizarjala vsako leto na rapallsko obletnico na naših domačih odr^ji,
»VIdovdan*. Prejeli smo 2. številko »Vidovdana», glasila jugosl. napredno omladine, ki prinaša sledečo vsebino: Srečko Kosovel: Dijaški časopis; prof. dr. Fr. Drtina: Akademska svoboda (prevod); Inko: Teologija in teološka fakul teta. Ta sestavek je najzanimivejši in je želeti, da si ga prečitajo vsi, ki so dvomu ali je teologija znanost ali ne.
S. B.: Študent in politika. — Matija Pii-mus: Ljotna sanja (pesem) in Priča, Ijet-nog podneva. Ob sklepu sc nahajajo društvene vesti. — Revijo vsem prijateljem napredne omladine toplo priporočamo.
Stojanovlč Aleksander, Kumanov-ska bitka. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cona s poštnino 31 Din. Za naročnike s poštnino vred 28 Din. Bivši načelnik štaba Dravske divizijske oblasti podpolkovnik Aleks. 8to-janovič. objavlja svoie zanimivo nra-
endar pa ie tudi po zboljšanju glede na
v celi državi, za ves naš gospodarski raz-
Industrijalci, pozdravljamo z zadovoljstvom sklep pododseka finančnega odbora, ki je odklonil to nesrečno določilo člena 123. ter prosimo finančni odbor in Na-
kvarjenih vagonov, ki stoje v sarajevski železniški delavnici; v ta namen se mora vlada brez odlašanja pobrigati za potrebne kredite. Vsota 70.000 dinarjev, ki je
sedaj stavljena v proračun, nikakor ne rodno ek š{in da vltrnJnJo na glalisču zadostuje. Obenem je treba povečat, ka- ,InanJneg/ dodbora terJ0!„oeno odklo.
pnciteto voznega P»rka ln vagonov te	(o ^ ekonomskim
ozkotirnih lokomotiv tako, da ee dob. iz tivno doložUo	r
Nemčije na račun reparacij toliko materi-«) jala, da se kapaciteta dosedanjih 600 tisoč ton dvigne na 1.200.000 ton.
Razen tega je treba vso pažnjo posveta i graditvi posameznih prog in modernih Izvoznih luk. Proge Zelenika-Gruž-Metkovič ne morejo obvladiti vsega prometa v tej meri, da bi se mogli izvažati glavni izvozni predmeti: les in rude. Zato je treba koncem metkoviško proge zgraditi luko Ploče pod imenom Aleksandrova luka in to luko, dolgo samo 20 km, spojiti z Metkovičem. Ta luka bi se mogla zgraditi z zelo majhnimi stroški in bi v njej mogli pristajati ladje od GOOO do 8000 tonaže. Tam bi se labko zgradila obal, dolga 3 in pol kilometra. Obenem bi bil pristaniški bazen Ploče poldrugi-krat večji od bazena v Gružu. Ne lo, da Je sama železniška zveza Ploče-Metkovič znatno krajša, ker znaša 20 km, nego bi se tudi, računajoč razdaljo od Gabele do Gruža, prištedilo 180 km, kar pomeni tudi prištedenje pri transportnih stroških.
Razen tega se je treba ozirati na to, da se na tej progi nahajajo višine 350 m, ki jih je treba prevoziti z vzponom od 27 °jM (normalno kot maksimum 25 °/nn Op.), dočim je med Gabelo in Plo-čami terenska razlika 6amo 4 m, tako, da bi skupni prihranek napram stroškom do Gruža znašal 20 odst.
Aleksandrova luka bi imela to prednost, da bi spojena s progo Užice-Var-dište in Beograd-Obrenovac stvorila naj krajši spoj Beograda z morjem, dočim je promet preko Bosanskega Broda otežko-čen in ga je treba upoštevati poglavitno za promet južnih krajev z Vojvodino.
Vzporedno s povečanjem voznega parka in zgraditvijo te luke se mora zgraditi tudi proga Kreka-Klenak, da se spoji T"s'id-Pribinič-Vrbanja in da se priključi proga Doboj-Ban alukn, hkrati pa, da se gozdna železnica tvrdke Eissner-Ort-lieb ter progi Prijedor-Drvar-Knin ln Srnetica-Jajce pretvorita v državni progi.
Narodna banka SHS
Stanje 15. novembra 1923.
Aktiva (v milijonih Din: v oklepajih spremembe napram 8. novembru): kovinska podloga 445.3 (+ 1.0), posojila 1592. 3 (— 4.8), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2. račun začasne razmene 379.0 (+ 5.7), državni dolg 2959.4, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3, saldo raznih računov 221.5. Skupno 8975.3.
Pasiva: vplačani del glavnice 22.0, rezervni fond 5.4, novčanice v obtoku 5880.6 (— 36.5), državni račun začasne razmene 379.0 (+ 5.7), državne terjatve 65.7 (-)- 19.8), razne obveznosti 435.5 (4- 28.5), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico ln ionde 48.5 (+ 3.0). Skupno 8975.3.
Resolucije zborovanja indusfri^cev v Maribor«
ODOBRITEV KONVENCIJ MED NAS0 DRŽAVO IN AVSTRIJO. Na konterenci industrijalcev v Mariboru dne 21. L m. zbrani Industrijalci, opozarjajo nujno Centralno vlado, osobito gg. mi nlstre pravde, trgovine in Ilnanc na dale-kosežno, praktično gospodarsko važnost konvencij, sklenjenih letošnjo spomlad med našo državo in Avstrijo ter spričo predstoječlh pogajanj za trgovinsko pogodbo med Avstrijo ln našo državo nujno poživljajo gg. ministre na neodložno potrebo takojšnje odobritve in uzakonitve predmetnih konvencij. Prvoredna gospodarska potreba je. da pride v odnošajth med Avstri.o in našo državo spričo živah nih trajnih kupčijskih zvez do rednih razmer ln do razčistitve pendentnih gospodarskih vprašanj. Osobito je v interesu, naših velikih industrijalnih podjetij, da prestane sedanji nevzdržni položaj, ki provzroča našim Industrijalnlm podjetjem trajno veliko gospodarsko škodo, ker jih zadeva vsled obstoječega provlzorja ne samo breme dvojnega obdavčevanja, ampak tudi breme drugih javnih bremen, kakor premoženjska oddaja, notranja prisilna posojila.
ZA POPOLNO BORZO V LJUBLJANI.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 ?dst„ I vagin 315; banatska, 79 — 80 kg, 2 odst., 2 vagona 312.5. Turščica: baška, za marc-april, 100 odst. kasa, 12 vagonov 200; baška, marc-april, 100 odst. kasa, 15 vagonov 205; za januar-iebruar, duplikat kasa, 5 vagonov 220; sidra, 4 5 vagona 225; januar-februar, 6 vagonov 225: Januar-februar, duplikat kasa, 5 vagonov 222.5 — 225; marc-maj, 2 vagona 250; banatska, januar-februar, 5 vagonov 212.5. Moka: «0» ss, 1 vagon 500; «5», I vagon 400; «6», 1 vagon 330; »7», l vagon 280. Tendenca nespremenjena.
Dobave, prodaje itd.
Prodaja odpadkov. Pri upravi Zavoda za izradu vojne odeče IV. v Zagrebu se vrši 7. decembra tretja dražba raznih odpadkov (od blaga, od usnja, od kovin in od lesa).
Dobava surovega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 7. decembra olertalna licitacija glede dobave 450 ton surovega železa.
Prodaja Dominikanske kasarne v Ptuju. V pisarni komande mesta v Mariboru se vrši 5. decembra ob II. dop. ofertalna licitacija za prodajo Dominikanske kasarne v Ptuju.
Prodaja barak «Dunaj» v Mariboru. V pisarni Komande vojnega okruga v Mariboru se vrši 5. decembra ob 11. dop. tretja javna ustmena dražba za prodajo barak »Dunaj«, v Mariboru,
Dobava Stolov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici sc vrši 7. decembra ofertalna licitacija glede dobave 500 komadov stolov (tonetovlh).
Dobava zavolnih svedrov za raz-pc-rnlke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 7. deccmbra olertalna licitacija glode dobave zavojnih svedrov za razpornike.
Dobava asbesta, smlrka ln belila, Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 7. decembra ofertalna licitacija glede dobave asbesta, smirka m belila.
Dobava bencina. Pri odclcnju za mor narico v Zetnunu se vrši 5. decembra ofertalna licitacija glede dobave 30 ton bencina za motorje (težkega bencina).
Dobava tkanine »Segeltuch«. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subo-! tlel se vrši 6. decembra ponovna ofertal-
= Delo komisije za mednarodni met po DonavL Iz Beograda Javljajo Somkaj je dospel g. VVilfan, drugi delegat naše stalne komisije v Bratislavi, zaradi ureditve mednarodnega prometa in transporta po Donavi. G. VViltan / prišel, da dobi od vlade instrukcije, k; jih potrebuje naša delegacija za voden'n pogajanj v omenjonem vprašanju; komi sija za mednarodni promet po Donavi bo namreč imela dne 8. decembra sejo na Dunaju.
= Seja trgovske In obrtniške zborni,' ce v Zagrebu. Dne 21. novombra se vršila v Zagrebu redna seja tamošnj« TrgovBke in obrtniške zbornice pod pred sodstvom g. Vladimira Arka. Med drugim se je na seji pri točki o gospodar, ski decentralizaciji razvila živahna d«, bata, katere so se udeleževali zlasti gg, Malinik, Prpič in Hrustič, in se je skic. nilo, da bo predsedništvo v zvezi z io. dustrijsko-novčarskim odborom izdelajo •■pomenioo na pristojna ministrstva. Povodom spomenico velikega župana u grebške županije, v kateri se prlporoCa uvedba avtomobilskega prometa v Žum-berku, je sklenila seja, da se zadeva najtople^e priporoči v interesu dvignje. nja omenjenega siromašnega kraja. Na, dalje je svetnik g. Pievedan stavil vprašanje, kaj je komora podvzela glede ko-luka sploh in glede kuluka juridičnlh oseb. Odgovorilo 6e mu je, da jo zbornica predložila na pristojno mesto spomenico glede kuluka in o odgovoru ob. vestila zagrebško časopisje. Glede kuiu-ka juridičnih oseb se bo spomenica 8« predložila. Med drugim je h koncu isti vetnik g. Prevedan stavil predlog gle-lo reforme carinskih predpisov ter postopanja pri carinjenju poštnih zavojev, Zbornica bo v smislu predlagalca dolivala za predlog.
= Slab izvoz Iz Slovenije. V početk« leseni se je pričakovalo, da se bo pri lotošnji dobri letini razvil precejšnji iz. voz tudi iz Slovenije, zlasti izvoz krompirja in fižola. Krompirja se je izvažale nekaj, menda največ v Švico. Ravno tako nekoliko fižola. Za mnoge države pa je bil naš krompir kljub izdatnemu padcu cen predrag. Neka velika firma, v Tu-nisu, ki je vprašala za naš krompir, je ponudbo zavrnila, češ da ji pride belgijsko blago mnogo ceneje. Povpraševali« inozemstva po našem fižolu je imelo največ zaradi tega manj kupči>kih za, ključkov, ker nimamo pii nas vseh zah tovanih vrst fižola. Francija povprašuje zlasti po belem drobnem fižolu, venda: ne ponuja baš ugodnih cen. Izvoz krompirja je za enkrat zaradi mrazu onemogočen. Izredno majhen je v zadnjem času tudi izvoz živine in lesa. Italija iaa zaenkrat zadostno lesne zaloge. Naj.-cč povprašuje sedaj po našem lesu Švica, ki ga pa, kakor je podoba, Izvaža dalje,
= Nova tekstilna tovarna v Sloveniji. Znano tvornico vozov A. Počivalnik na Teznu pri Mariboru, ki je bila prod meseci opuščena, je kupila — kakor doznava «Tabor* — neka češka diužba. ki jo preuredi v tekstilno tovarno za ii-delavo finega platna.
= Povišanje glavnica Hrvatska o?-komptna banka povišuje 6vojo delniške lavnico, ki znaša sedaj 100,000.000 dinarjev. V ta namen sklicuje za 6. dec<iii! ber izredno glavno skupščino, ki bo do ločila višino tn način povišanja deliis ke glavnice.
= V zadružni register so se vpisal« nastopne zadruge: Lončarska zadruga v Filovcih, r. z. z o. z.; Prva gradbeni zadruga v Gorenji Straži, r. z. z o. z.' Gospodarska zadruga »Naša Sloga«, v Ljubljani, r. z. z o. z.; Gospodinjska m druga v Ljubljani, r. z. z o. z.; Hranil niča in posojilnica na Selih pri Šumber ku, r. z. z n. z.; Izbrisale so se: Cau tralno zadružno skladišče v Ljubljani Mlekarska zadruga v Srajkovljah: Kme tijsko društvo za Trebelno in okolico Lesna zadruga v Velikih Laščah.
= Uvoz v prvem tromesečju 1923. ji /.našal 209,795.012 kg, 335.031 komadoi in 58.299 kubičnih metrov v ekupu .rednosti 1„913.443.800 Din.
= Trgovinska pogodba z Madžarsko Na predlog madža.ske vlade, da se čin prej pričnejo pogajanja za sklenitev tr kovinsko pogodbe med našo državo i' Madžarsko, T naša vlada odgovorila da je pripravljena stopiti v pogajanj« čim bo sklenjena trgovinska pogodba Avstrijo.
= Osnovanje pooblaščene Obrtnišk lianke. Iz Beograda poročajo: Odbor, l1 !e izdeloval statute pooblaščene Zauai lijske (obrtniške) banke, je konča! sv< ;e delo. Glavnica banke znaša 40 mi! ionov Din in se bo vplačala v dveh d< lih po 20 milijonov Din. Od tega bo v p sala dtžrva. 40 odst., a ostanek bod vplačali obrtniki in obrtne zadruge.
=r Nova carinarnica se je otvorila u postaji Pančevo-Dunav.
Koprne stro,e:	„
Automat (t-idi na olektr. pogon)" THE REX C0., LJUBLJANA.
Industrijalci, zbrani na konterenci dno 21. novembra 1923. v Mariboru, nujno na licitacija gkde dobave tkanine «Scgcl-opozarjajo naše finančno In trgovinsko tuch» za pokrivanje potniških vagonov, ministrstvo na izredno gospodarsko vož-j (Predmetni oglasi so na vpogled v tr-nost čimprejšnje ustanovitve popolne bor-! govsIH in obrtniški tbornici v Ljnbliuni.) ze za Sloveniio s sedežem v Liubliani ter)	»
Stavbenik
128
RUD. ROCflK
v Trbovljah
Izvršuje vsa stavbena dela. Ustno (esalISča. Izdelovanje stopnic. Teraco-tlak. Brozkonkureriine cen«.
Iz življenja Ie sveta
Družabni škandal v Varšavi
Ljudje menda še vedno niso dovolj \z-prlienl po tem kar vidijo, čujejo, mislijo (a govorijo. Svojo veliko pokvarjenost morajo včasih dokazati tudi z dejanji, ki so njih dostojanstva nevredna. Od časa do časa pride na dan kaka škandaina ato-ra, kl vedno nanovo kaže, kako globoko (jekadentna je človeška družba. Najnovejši primer za to imamo v prrestollcl poljske republike. Varšava je že nekaj dni pozorlš?e senzacionalnega škandala, H postaja vedno večji baš za to, ker je o njem v poljskih listih prepovedano pisati, pa sa zategadelj sramota o njem širi 13. mejami v tujem tisku.
V	Varšavi stoji poleg mnogih drugih prekrasnih zgradb palača grofice Zadow-ske. V teh prostorih, ki spominjajo na ari i.tckratskp domove lz poluprctikle dobe, •o sc že dalje časa sestajale dame lz naj-odliSnejše poljske družbe. Vdajale so se jestiijsklm nasladam.
V	palači grofice Zadowske Je nebroj tzb, sob in soban ter krasnih hodnikov, v katere prodira dnevna svetloba samo
zastrte gardlne. Stene so oblte s tapetami, tla pokrita z dragocenimi preprogami. Od stropov vise svetilke in lestenci, oviti z blagodejno prevleko Iz svile, Ob stenah se nahajalo krasna mehka ln udobna ležišča In sodežl Iz baržuna.
V teh prostorih, ki so nekoč služIli za obiske raznih odličnikov ter za šunine In hrupne zabave visokega sveta, so se zadnje čase vršili sestanki Izprijenega ženstva. Glavni salon je bil razkošen hram, t velikim kipom svcčenlcc, kateri so darovale ženske, ki so se v nJem zbirale. Pod kipom Je stalo še več drugih skulptur, od katerih je bila najnedolžncj-ša ona, ki je predstavljala grško pcsnico Sappho. Po salonu so se razprostirale blazine, poškropljene z dražilnltni dišavami. Ta prostor je izgledal kakor kak antičen hram. Razsvetljevala ga je luč vijoličaste barve. In ob tej svetlobi so dame plesale prepovedane plese v Evinih kostumih. Spremljala jih je opojna orljcn-talska muzika, ki Je igrala skrita v ozadju. Tu so se prepevals strastne in razbrzdane pesmi, pila se Je neke vrste <ne-beška pijača*., napravljena iz alkohola In pofinjena z aromatičnimi primesmi, ki so podžigale senzualnost. Koliko časa so se vršile te grozne orgije, nI mogoče izvedeti. Zna se samo, da so strašni obredi končali za nekatere udeiežnlce grozovito. Več dam je na poslcdlcah ekscesov umrlo, nekatere so pa zblaznele.
Odkritje škandala je vplivalo na poljsko javnost porazno, tembolj, ker so bile v zadevo zapletene prav ugledne dame iz varšavske aristokracije. Policija, ki je odkrila hram sladostrastja, je imela pri svojih preiskavah zelo težko nalogo. Mo-
rala je po rtu srrani neusmiljeno izsre-ditl vse krivce, po drugI strani pa čuvati ugled države na zunaj In čast aristokracije na znotraj. Zato sc tudi imena dam, kl so se udeleževale delikatnih obredov, ne bodo Izdala nikoli. Vsa poljska javnost pa stoji pod mučnim vtlsoin dejstva samega In se zgraža nad mora-lično pokvarjenostjo svoje Izpridenc aristokracijo.
Kako naj jemo krompir?
Slovensko dekle nam je poslalo k članku o tej stvari, ki smo jo obdelali pred kratim sledeče pismo:
V Nemčiji se vrača narod vsled slabih razmer In pomanjkanja od fine kuhinje k preprosti hrani. Da se Nemci čim bolj izognejo stradanju ter boleznim, izvira-jočlm lz slabe prehrane, skušajo vsako redilno snov čim Izdatneje uporabiti.
Dognano je po najnovejših raziskovanjih, da redilna vrednost živil ne obstoji samo v njih kemični sestavi (beljakovina, škrob Itd.) ampak v prvi vrsti v vitaminih. Največ vitaminov je v svežem sadju, sočivju, medu, krompirju in žitu. Manjkajo pa vitamini popolnoma v kemično predelanih živilih (n. pr. v makaronih, konzervah, konserviranem sadju ln sočivju itd.)
S kuhanjem se ne le uniči organska na rava celic rastlinske hrane, temveč se pokončajo tudi vitamini. S tem se uniči pretežni del hranilnih snovi. V Nemčiji vsled tega priporočajo uživanje hrane
čim bol! v naravnem stanju. Sadje na) se uživa sirovo, kruh z otrobi vred, ta-kozvani *Schrottbrot», krompir pa v oblicah. kuhan v majhni količini vode in v sopari. Po nemških mestih sc vrše poučna predavanja v tem smislu. Ljudem pa priporočajo takšno pripravljanje hrano tudi njihovi želodci. Marsikaj Nemcem manjka, zato se morajo omejevati na člmbulj preprosto pripravljanje jedil.
Tudi naše kuharice dobro vedo, da ima najboljši okus krompir kuhan v oblicah (v olupkili), ki so skuha boli v sopari kot v vodi In se takorekoč opeče. Na kmetih kuhajo takšen krompir v lončenih pečeh z olupki v nepokritih loncih. Takšen krompir se na vrhu speče ali prismodl.
Pri nas mnoge družine žal nc poznajo več krompirja v oblicah. Zato ga pa uživajo delavske, uradniške in mase kmetskega ljudstva vsak dan. To sc slednjim pozna tudi na zdravju.
X Nenavadna zdravniška pogodba. Predsednik neke ameriške družbe za gradnjo lokomotiv, Samuel Waklen v Fl-ladeifijl jc napravil pred 10 leti s svojim zdravnikom pogodbo, kl je čisto svojevrsten pojav v analih zdravniške prakse. Tvorničar se je obvezal plačati zdravniku velikanski honorar pod pogojem, da mu zdravnik garantira brezpogojno zdravje. Vsaka bolezen, kl bi se lotila tvorničarja, lil Imela za posledico znižanje zdravnikovega honorarja. In res se je mr. VVaklen radoval svojega po-
polnega zdravi a celih 10 let, nato pa ie pogodba potekla. Zdravnik le s tem zaslužil ogromno vsoto denarja, a ker ;e praktičen Američan, noče več prevzeti v oskrbo pod enakimi pogoj! nobenega pacijenta. Pravi, namreč da jc dovolj zaslužil z enim samim zdravim bolnikom in svetuje svojim strokovnim tovarišem, naj ga v tem posnemajo.
X Nov konici. Observatorij na Greerr wlchu portoča, da je 31. oktobra letos ob pol 9. uri zjutraj kodanjska zvezdama odkrila trov komet, kl se ga vidi samo s pomnilo teleskopa. Podrobnosti o novem kometu še niso znano, ker jih zvezdo-gledi šele ugotavljajo.
X Pametno izrabljen vulkan. Na havajskem otočju se nahaja velik delujoč, vulkan, katerega tamošnji domačini Imenujejo .Strašni«. Evropcicem, kl so prišli na otočle pa se vulkan ni zdel tako «stra šen», ter so se odločili, da ga izkoristijo v posebne svrhe. Ker sc iz vulkana dvigajo vroče pare, tople do 120 stopili! Parnhelta, so evropejski inženirji izumili posebne cevi, v katere lovijo paro, pulia-jočo toploto uporabljalo sodaj za ogrevanje svogih uradov.
Pisalni stroji, potrcbfflft
delavnica
silnica)
LJUBLJANA
faliupa ulica 6/1,
VUhanlčra delavnica
(popravljal niča)
• ■ tfriivnlr* davkom •• laaerate »red do SO baaatft Oin S*—, vsaka nadallnfa bMtdi 60 par - Pla6* m vedno naprel • lahko tudi » cnamkaN*. Na »praftan a odnovar a uprava le, ako |e vpraianiu prllotana anamka ca odgovor tat manlpulaoi|aka priatolblna (I Orni.
(dobe)
Korespondent
frreSbana zanesljiva In sa-tuoetojna pisarniška moč, suKticn Flovr-osko ln nemško korespondence, spreten ete-nograf ln fatrojeple-ee, 60 takoj sprejme. Istotam ee sprejme tudi kontorlet.inja t daljšo prakso v trgovekih podjetjih Golob k Co., tovarna kemičnih izdelkov. Vič.
1P1D4
(iščejo)
Trgovski vlsokošolec
poldrugo ict v praksi, »možen bilance, »vežbao v nemški. francoski, srbski, slovenski korespondenci, teli priti v 81ovenljo ra primerno mesto. Pismeno na upravo Jutra" pod .»Januar 1924".	15045
Katera trgovina
S mešanim blagom v ram® ISletno, močno, zdravo dekle, zmožno slovenskega in ttemfkegt Jezika v govoru in Meavi, kot učenko v trgovl-ao. Dekle ee uči 2e Sest mesecev v trgovini ln bo radi opustitve trgovine odpusten©, ponudbe »n prosijo pod šifro r.Brez ataršov" na upravo r> Jutra". 15370 t--------
Blagajničarka
z večletno prakso želi premeniti mesto v "Ljubljani. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Poštena ln vestna".
15516
Pekovski pomočnik
mlad, Išče službe. Vešč vsega dela te stroke. Reflektlra
samo na prvo mesto. Takoj aH pozneje. Naslov v upravi ..Jutra",	15517
Knjigovodja » biianclst
v dvostavnem ln amerlkan-ske-m sistemu, perfekten slov. brv. In nemški korespondent, zanesljiva moč z najooljtiml spričevali, želi svoje dosedanje zaupno mesto premeniti. Gro najraje h kakemu manjšemu obratu v provinci kot samostojen plsrn. vodja. Cenjene ponudbo ua upravo „ Jutra" pod ..Perfekten".
15521
Pri lesni industriji
fina službe e takojšnjim na» ttopom splošno tn tehnično naobražen mladenlis e temeljito CtroJ.no prakso. Ponudbe pod „15465 Marljiv" na upravo „Jutra".	10465
Ekonom
pa« neomenjen, ISče flugbe. Cmožen tudi samostojno vo-fllti večJe posestvo. Ponudbe Ped ..Ekonom" na upravo nJutra".	15450
Šofer
tn avto-monter z dolgoletno prakso, oženjen, trezen, Išče tfušbe za osebni ali tovorni voz. — Naslov pove uprava ».Jutra".	15321
Samo za hrano
Jo stanovanje h« opravljal hbko službo ali dolo pod itreho. Naslov pove uprava ..Jutra" pod „Invalid".
' 15445
Krojaški pomočnik
flevežban, premeniti tn&-fat0j Naslov
Absolvent
ablt. trgov, tečaja v Ljubljani Išče mesta pri večjem podjetju v LJubljani. Ponudbe z navedbo plače na upravo ..Jutra" pod ..Trgovska moč".
15536
Likarica
gre likat na dom. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod . Likarica".	15537
Mesta blagajničarke
Učena, najraje v LJubljani. Imam triletno pisarn iSko prakso. Cenjene ponudbe pod ..Blagajničarka" na upravo ..Jutra".	15545
Pouk ln konverzacijo
v nemškem In v francoskem Jeziku podaja. — Kdo, pove uprava „Jutra".	14615
Čevljarski stroj
malo rabljen, se proda. ITre-nova ulica 4, Kari Cvelbar.
15428
Umetniške razglednice
Sultana cena: 100 komadov «0 Oin Priporoča M. Ti'ar Ljubljana.	231
DvoUolesa
mali motorji. otroUki vozički. Šivalni stroji In pnevmatika naj»eneje ..Trlb-tna". Ljubljana, Kariovska cesta I
162
K. Widmayer
pri ..Solncu" za vodo. Velika Izbera volnenih Jopic In čepic. Raznovrstno perilo. Svilnati ln drugI robci, šer-pe. Manufaktur. blago. Ob-iekce ln prepacnlkl. Vsa oprava za novorojenčke. Maje. nogavice domačega Izdelka. Venčkl ln Šopki ze neveste, odele. Edina zaloga abtabov (peče) Itd. Na debelo primeren popust. 215
Sani
za eno ali dvovprego. kompletne, elegantno povsem nove, ee prodajo. Pripravno za zasebnika ali lzvoSCeka. Ogleda se Jih vsaki čas pri kolarskem mojstru Francu Petkovšeku v Ljubljani, Holz-apflova ul. 15.	15461
Dva damska
zimska plašča, obleka za močnejšega gospoda, skoraj nova, 2 stara otročja pluSča. 1 hišica za pupe, kuhinja za pupe — se poceni proda. Gledališka ulica 4, III. nadstropje od 2—4.	15493
Gumijeve škornje
8t. 43 prodom. * Naslov pri upravi ..Jutra".	15463
Bukovo oglje
nudi najcenejše U. 8 k a 1 a . Mlrje St. 4.	230
Zimska suknja
frak, žaket ter ve5 druge obleke, skoro nove. se proda. Poizve se: Sodna ulica l/I, levo, vsak dan razen nedelje od 12—2 ln od 5—7 ure.
15540
Železno peč
00 cm visoko, malo rabljeno, z vloženo šamatno opeko prodam. Cena ugodna. Naslov pri J. C. Mayor, LJubljana 15543
Proda se hiša
(vila), dvodruilnska, leto« ▼ lastni režiji dograjena, na Gorenjskem blizu Ljubljaue. letovlSCni kraj, pet minut od postaje. Stauovanje v dveh mesecih na razpolago. Uet-racno vefi. Ponudbe pod „V1-la". Ljubljana, postal predal 152.	15144
Trgovska hiša
enonadstropna. t mestu na Dolenjskem, se proda. Hiša •e nahaja na zelo prometnem kraju. Cena zelo nizka. Obr-nlte se na upravo ..Jutra" pod Bodočnost". 15359
Posestvo
pripravno za vsak obrt, na prometnem kraju blizu tovarne na Jesenicah, takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi „Jutra".
15507
Industrijalci pozor!
Krasno tovarniško poslopje, 300 kv. m. prostora, poleg lepo stanovanje. 15 UP električne sile dobi kupec takoj na razpolago, oddaljeno četrt ure od glavne pošte. ku-Inntnl plačilni pogoji. Prlv-šek, Miklošičeva oestu 18/1.
Hrastovih in bikovih
hlodov za žaganje kupujemo vsako količino. Ponudbe z navedbo cene pod ..Draga", | lesna treovska lu industrijska družba z o. z., LJubljana, Jeranova ulica štev. 14.
15315
Iznajdba
19 poostrenje rabljenih britvic. zelo praktična ln preprosta. se proda. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Iznajdba".	15441
Popolni letniki
«Slovenca»
od 1912 dalje se kupijo. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod naslovom ,,Slovenec".
Spalnico
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Spalnica".	15473
Trgovska hiša
na najbolj prometni točki malega mesta v Sloveniji, krasna lega, z raznimi koncesijami, vinotofl Itd., se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Obratni prostori in stanovanje takoj na razpolago. Do 1. decembra t. 1. — PrivSek. Miklošičeva cesta 18/1.	15558
Fiitrirni stroj
i azbestom za člBCenje. v dobrem stanju se po ugodni I ceni proda. — Na3lov pove1 uprava „Jutra".	15297
200 ma gabrovih hlodov
od 25 cm debeline naprej, po 1.50, 2, 2.50, 3. 3.50, 4 m dolžine, zdrav, popolnoma raven in brez grč. Ponudbe ua I Jugosl. posredovalnico les v Mariboru.	15253
Naatop Pove uprava
.Jutra". 15431
Instrukcije
z« osnovne, meščanske Bole, pouk v glasovirju ter nemščini sprejme učiteljica. Ponudbe na „Jutro" pod ..Natančna".	15381
Konverzacije
Italljansko-elovenske, z mlado simpatično gospodično, ki obvlada italijanščino v govoru in pisavi, želi gospod. Ponudbe pod ..Trgovec 100" na upravo ..Jutra". 15488
Mrdistka
7i. Gorjanc & Co. Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27, poleg hotela ..Tratnik", sprejema vsakovrstna popravilu baržu-nastlh in filz klobukov. — Postrežba točna. 11146
Jaslice, božične
lu novoletne razglednice, velike, krasna izbira, na debelo ln drobno naj< en^Je priporoča L. Pevalek, Ljubljana, židovska ulica. 15278
Okraske in svečke
za božično drevo, leton krasna izbira, na debelo in drobno najceneje priporoča L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica.	15266
Surove kože
vseh vrst kupuje no najvišjih cenah Maschke & Comp., Gllnška ulica 27, Pot v Rožno dolino.	15237
Orehe
belo sušene kupujemo. Prosimo za povzorjene ponudbe. Kupimo tudi lepo rezane suhe gobo. M. Geršak & Co.. Ljubljana, Kongresni trg 10.
15508
Prodajalka
«ura$8a, dobro izurjena moC, 'J večletno prakso, želi preceni« Blufbo takoj a1l po-Ore kot blagajničarka »Ji voditeljica podružnice.
•	»slov pove uprava „Jutra".
15475
	*----- - . ......i,.
Šivam za otroke
M osmega leta obleka ln pe-
nlo ter oprem« to novoro-hno*«. n«lo pravziMimra oa <Jo XI. In od 15. do IS. Ura- — 2taalov povo uprava Jutra".	15-176
Mesta ISčefa
takoj, najrnjie v Ljublja-H <3vn absolvenilnjt trgov-"pa tefajs. Cenjene ponnd- .JSicseiianriTnuon-- oa mr. te na upravo ..Jutra" pod ntlmmler In Bock. Vprn3nnjn it„»<(	.. .... n. Ilnrnvn ..Tnl rn" nod Mfrn
Pohištvo
raznovrstno imam vedno v zalogi po priznano nizkih cenah Matija Andlovlc. mizarstvo ln zaloga pohištva, Vi-dovdanska cesta 6, Ljubljana.	15426

Pletnne stroje
vsakovrstne, s poukom, nudi tvrdka Pran Kos, LjubljnnR. Židovska ulica.	14101
Otoni an
iz rdečega pliSa. 2 enaka stola, omara za knjige, miza za Igro (Spieltlsch) se takoj poconl proda. Vprašati pri podružnici „Jutra" v Mariboru.	15484
Delnice
delnlSke družbe ..Triglav", tovarna branil v Smarcl pri Kamniku, ugodno prodam. — Ponudbo pod ..Triglav" na upravo „Jutra". 15487
Dvoje sani
dvosedežnlh (Rodel) ter ženski turistovski čevlji se pro-da.K Ogleda se Pod Trančo 2/1II.	15497
Prazne zaboje
veliko ln srednje, kupimo vsako množino. Emil Lnjovlo & drug, d. d., LJublJana-Mosto.	15510
Obrabljene postelje
kompletne, z Žininicami ali navadnimi blazinami, po možnosti tudi odejo kupim. Ponvdbe pod ,,Narodni dom", Ljubljanu.	15576
Hiša
z gospodarskim poslopjem, hlevi, sodonosnlkom ln njivo ter dvema vrtovoma, se proda. Hiša takoj na razpolago. Vse zidano v najboljšem stanju Eventualno se odstopi tudi rtodavi^arskl obrt. Hiša je pripravna za gostilno, trgovino in tudi mesarijo ter za vsak obrt ali Industrijo. VpraBa se pri Francetu Koropec, Studenloe pri Poljčanah.	15578
Lep lokal
ob glavni cesti poleg postaje cestne Železnico se odda. Naslov pove uprava „Jutra~k 15244
Opremljeno sobo |
s elektriko iščem. Ponudbe j na upravo ..Jutra" pod „818 i Samec".	15198
Lepo stanovanjo
2 sobi. kabinet ln pritlkllne, električna razsvetljava, src- j dl mesta, zamenjam t večjim i event. enakim. Ponudbe pod 1 ,,Zamena 1924".	15552
Kdo posodi
30.000 do 40.000 Din na vknjižbo. Dobi stanovanje, 2
sobi, kuhinjo in druge ugodnosti. po dogovoru. Ponudbe na upravo .,Jutra" pod šifro ..Ugodnosti".	15538
Stanovanje
se odda dotlčnemu, kl ml posodi 15.000 Din. v novozgrajeni hiši blizu postaje, tik glavne ceste. V hiši so nahajajo 3 sobe, kuhinja, klet, shramba In velik vrt. Odda se za več let. —» Več pove uprava „Jutra",	15546
Akademlčno
naobražen gospod želi dopisovati z bogato, mlado damo Iz poljubnih socialnih krogov v svrho dfcnejšega, nkupne-ga tivljeniirtega dela. Ponudbe pod ,.Hočem" na upravo ..Jutra".	15152
Sv. Peter
pod sv. Gorami. Dve izobraženi gospodični, po mnenju drugih gospodov ..lepotici", Želita resnega doplso\anJa z boljšimi gospodi, če mogočo s sliko. Tajnost zajamčena. Pod Slfro ..Llbela. Metuljček" na upravo „Jutra". 15514
Gospod Janko N.
Prosiva dvi.mito pismo v ponedeljek 24. t. m. do 12. dopoldan, poStno ležeče Ljubljana. Nekoliko znani — Tuj-ki.	15582
Gostilna
z vsem Inventarjem ae proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	15522
Iščem gostilno
v najem, v kateri bi bil lokal za mizarja, v trgu aH na deželi. Naslov: Jurlč, mizar, Žalec.	15166
7}
Sadnega mošta
dobrega, ima na prodaj večjo količino državno upravitelj-stvo veleposestva Mokrice. Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati na državno upravo veleposestva Mokrico, pošta Jesenico ob Savi. 15503
Trgovina
dobro vpeljana, s koncesijo ze. vinotoč. na zelo prometnem kraju v mestu, se z vsem Inventarjem vred takoj proda. Vsa priprava za pre-kajevalnlco kot stanovanja na razpolago. , Pismene ponudb« pod ,.Prometni kraj" na upravo ..Jutra". 15548
Korespondence
r damo mirnega značaja, ki bi mu hotela biti ,:vesta družica. rl Zel i zasebni uradnik srednjih let. Ncanonimne ponudbe pod , Zaupanje" na upravo ..Jutra". 15562
Zenitna ponudba
Gospodična srednje starosti, trgovsko naobražena, dobrosrčna, dobrega in mirnega značaja, želi poroCltl starejšega gospoda trgovca s trgovino. ki ee ne ozira na premoženje, poč pc. na pridno in skrbfio osebo, katera Jo vešča samostojno voditi trgovino z mešanim blagom. Tudi Invalidi trgovci niso izključeni. Cenjene ponudbe ae prosi poslati ua upravo .,Jutra" pod ,,1024 Srečna bodočnost".	15534
Kompletna spalnica
Vsled selitve
na prodaj zbirka nemKkfh .JSlcgelfabriVption" od inr.
Fižol
„.	.	Večja množina fižola: fcok<»a,
z žimnlcnmi mece*. les, je-	adlerJa ln meSaneRa ge pr0.
dlinicn. ln soba za samca.	da Naslov povo uprava „Ju-
vse novo, se po ugodni ceni	tra«f	15579
proda. Naslov pove uprava ,,Jutra".	15563
Iščem stanovanje
kuhinjo in 2 do S sobe s prltlkllnaml v atari ali novi hlftl aH vili. Ponudbe z navedbo cene pod ..Uradnik" na upravo „ Jutra".	15228
Zamenjam stanovanje
sobo ln kuhinjo v Mariboru z enakim v Ljubljani aH v Celju. Naslov v upravi ..Jutra".	15190
Znanja želi
distinguiran lesni trgovec v svrho ženltve z bogato trgovsko naobraženo gospodično. Ponudbe resnih interesentlnj sc prosijo pod „15560 Agl-len" na upravo ..Jutra".
15560
Resnega znanja
v svrho Ženltve išče duševno osamljena, bogata mlada go-spodičua z dobro situiranlm gospodom. — Ponudbe pod ..lskrenofit" na upravo ,.Jutra".	15561
Znanja želi
boljša gospodična v avrho možitve z inteligentnim, simpatičnim gospodom v starosti 88 do 45 let. Crgovcrm al| višjim uradnikom, tudi vdovcem z 1 aH 2 oitrokoma. Neanonlmne ponudbe po mot-noetl a sliko, kl se pod častjo vrne. na upravo ..Jutra" pod ..Blago srce". Tajnost zajamčena.	15452
Resna ženitev
Mlad, samostojen obnsnlk, 26 let etar. želi manja z gospodično mlajših aH tst& let z nekaj premoženjem. -- Samo resne ponudbe z nI! brez sliko na uprave ..Jutra" pod šifro ..Poštenost" Uo 2. decembra 1923.	15572
Agllen družabnik
ie radi rodbinskih razam Itlcc sa trgovino a mešanim blagom ter letno Uiduutrijc na deželi, s kupita lom 250 tisoč dinarji, kateremu bi h* poleg soudeležba na dobičku fle dobro obrestovuujo vloženega kapitala potom mesečn* rente ugotovilo. — Doticui* mora biti sanico ter zinožer knjigovodstva Ponudbe po * ,.Dobro vpeljnno podjetje" m upravo ..Jutra".	1536<
Godbcni avtomat
primeren ra gostilno, tvrdk« ..Klepetaf", s tremi valjar;! in slovenskimi komadi. 6« i ugodno proda. Naslov po\» uprava ..Jutra . 1545C
Posojilo
30.000 do 50.000 Din, iSPe za kraJSi rok dobro vpeljano. Jako doblčkanosno podjetja v LJubljani proti popolni garanciji na 2 posestva, s ev. soudeležbo — Ponudbo pod .,Posojilo", Ljubljana, poštni predal 152.	15147
Klavir
črn, ea proda poceni. Naslov pove uprava „Jutra". 15490
Klavir
fStutifllegel) njeaing konslr. Je nov so proda. Naslov povo uprava ..Jutra". 1551U

25.000 Din posodim
proti vknjižbi na zemljišče I	Volčji pCS
pod ugodnimi pogoji. Ponud-I se proda. Polzvo eo: Zolora be na upravo „Jutra" pod Jama. Tovarulfikn ulica. n<>-,.Hipoteka".	15459 I va hiša, Nemcih. 154^8
Kdo b! ml posodil
50.000 Din za dobo enega leta? Plačam 15 odst. obresti In jamčim ali z malim posestvom ali z novo vilo. Pod ..Decembcr" na upravo ..Jutra".	15243
Posojilo Iščem
na prvo vknjižbo 10 do 20 tisoč dinarjev. Plačam 2'> do 30 odft. Polzvo so pri upravi ..Jutra",	15480
Posojilo
150 do 200 tisoč dlnorjcrv proti prvovrstnemu zavoro vanju visokemu obrcHtova-nju ISče trgovtsc. Ponudbe pod ..Posojilo" nu podružnico ..Jutra" v Mariboru. 15486
Bančne obresti
plačam dotlčnemu, kl posodi za 1 leto 40000 Din proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe: Privšck, Miklošičeva o. 18/1.	15554
Posojilo iščem
50.000 do 10' 000 Din. Obresti se izplačujejo takoj ull pa mesečno. Eventualno ec sprejme tihi družabnik v zelo doblCkanoeno podjetje. Ponudbe pori ..Zlatn Jama." na podružnico ,.Jutra". Maribor.	15433
Pozor!
Mogočo to v kratkem čaa* katero tvrdke, četudi u pc-catom mojo firmo označor« pod pretvezo od Fr. Rajakn-vlča na različno blagu prejelo naročila. Svarim proti pošlljatvatn takih naroČil ali knj drugega, ker nisem nobeno tako Izvršitev no plačull: ln ne odgovoren. — Leopold Vuklč, trgovoc. Maribor, FranCiškanaka ul. 21.
154SU
Za slabotne otroke
Emulzija ribjega olja. Vsak! teden sveža. Mnogo učinku vlt.ejša kot navadno rlbj • olje. Izdeluje: Lekarna R;--mor. Ljubljana, Miklošlčow cesta. (Pri glavucm kolodvoru.)	15321
ste	^ ate
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
»JUTRO"
Glavna tobačna zaloga
in trafika v Mariboru
se odda za dobo 2. let. t. i. od 1. Januarja 1924 do 31. decembra 1925 v zakup. Pojasnila daje glavna tobačna zaloga v Brežicah.
Stabilni parni stroj
18/24 HP v najboljšem sta-
Enodrnžlnska hiša
-•• u«* upiav
Zanesljivi".
15482
Z 10.000 kavcije
Blnžbe Inkn^atorja, pl-
moči, skladiščnika, ittgljiv uradnik, veSč .tzlkov. Ponudbo pod *4j"Vj»na" na Anon
na upravo ..Jutra" pod šifro f,Opeka".	15135
Specljalna zalog^
zimskega blaga (double, pal-več merston, flnuS) ter lasotov-..6amo IJenlh zlmn'kov, raglanov, Vjana" na Anončni za- ulatrov lu vsakovrstnih ob
nju se proda aH zamenja za	s 1000* njive, oddaljena 15
lokomobllo aH motor na se-	minut od Ljubljane ob Du-
salnl plin. Ponudbe na upra-	nnjskl renti, se proda. Na-
vo „Jutra" pod Parni stroj,	ejov pove uprava „Jutra".
15568	14830
Prosto stanovanje
dobi dijak višjih razredov realne gimnazije pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi ..Jutra".	15570

Smoklng obleka
Enodružinska hiša
M Orago Beneljak. i,Jt>Mia- lek, Drago Sclrnab, Ljublja-<«. Sodna aH m.	156011 na. Dvora! tri s.
skoraj novo za srednjo po- t vrtom eo kupi v Mariboru
stavo, bo usodno proda. Pls- n 11 periferiji. Takoj vse-nicne ponudba pod ,3moklng' lit!. Popisa do t. m. na na Aloma Cowpauy T.Jub- upravo ..Jutra" nod nnclo-Uano.	15581. "oni „H15a".	«06::
Krasno stanovanje
RolnCno. blizu glavne poŠto v novi vili, Ima tri ("Obe, kuhinjo. kopalnico, električno razsvetljavo, vrt, dobi takoj dotifinl, kl plafo trlletuo skromno najemnino naprej In fiO.OOO Din po.ojlla za 2 leti proti eit"rnl vkrMfM lo obrestlm. Prlvf.eir, Miklošičeva c. 18/1.	155SB!
Zakaj uživate po nepotrebnem prazno juho!?
Praktičen človek kupi steklenico .,Juhana" in napravi v hipu juho najboljšo

ca. J5.H?

5T

ČETRTI DEL
IJ O G O D K I NA B E R.
M U D S K E M O T O C J U
I. I r o n a se prikaže in zopet izgine
930 kilometrov vzhodno cul severo-ameriško državo South - Caroiina leži med 31° 53' in 32» 20' severne sivine in med tU« 20' in G4°4")' zahodne dolžino sredi morja v Atlantskem oceanu znano otočje, ki ga pa Evropejci izvzemši nekaj stotin Angležev komaj poznajo: imenuje se bermudsko otočje.
Tvori ga kakih tristo otokov in oto-eičev, ki štejejo 12.000 prebivalcev, med njimi kakih 4000 belokožcev.
Tii otočje jo bogato na širokih in daleč v morje segajočih kleoeh, ki jih povečini ob plimi niti ne opaziš. Med posameznimi otoki so vijejo ozki in tesni prelivi.
Iz vsakega geografskega priročnika lahko zveste, da je največji izftiod teh otokov komaj trideset kilometrov dolg in en do dva kilometra širok, da se nazivlje Bertnuda in da leži na njem glavno mesto vsega otočja, Hamilton, Če sto radovedni in hočete čitati šo naprej, boste Culi, da jo tu podnebje toplo in zdravilno; da so tla rodovitna, kjer je kaj prsti na skalah; da tu dobro uspeva kava, bombaž, sladkorni trs in šo druge dobre in koristne stvari: da so svoje dni na teti obalah lovili kito; da jo končno to oiiočie bilo odkrito leta 1">22. od Spanca Bermti-dez, ki se ni nič kaj preveč brigal zanje, in pa da je tu h ta IliOO', Anglež Soraers doživel brodolom.
In kaj mislite, da naj bi bil tu počel ta Anglež", če no koloni'irr.1?' Začel je torej kolonizirati. Prišli so še drugi Angleži, ki se jim ladjo niso razbile, in tudi t: so z navdušenjem, ustanavljali naselbine. In tako se je zgodilo, da so napravili najprej na Bermudih vojaško oporišče, ki so g.n kesneje uporabljali za kaznjence in prisilne delavce, in končno so si stvorih tu zelo
živahno središča za trgovino z Antilli in s Severno Ameriko.
Od tedaj so Bermudi ena izmed najboljših angleških kolonij.
Guverner Njegovega Veličanstva britanskega ima svoj sedež v glavnem mestu Hamiltonu. Odtod vlada vso svojo kolonijo in tli som mu poročajo brez odloga o vsem, kar se važnega zgodi v njegovi deželi; poročajo s pomočjo brezžične telegrafije, ki so jo nedavno uvedli in koje centralna postaja jo bila na strehi vladne palače v Hamiltonu.
No, sir Ernest Bernd, bermudski guverner, pa vendar ni vedel neke važno stvari, ki mu je tudi brezžični br-zojav ni mogel sporočiti, stvari, ki ga bo nekega dno šo drago stala.
In kaj je bilo? Nič drugega kakor dejstvo, da njegov prednik Somers ni bil edini — in tudi no prvi! — ki so je naselil na Bermudih . . . Neka rodbina, vržena na to otočje, so je za-grebla vanj, začela tu novo življenje, so borila, zmagovala in delovala v popolnem miru, ločena od ostalega sveta, v čudovitem ta.iinstvenem, nikomur poznanem zatišju •. . , In se-daj . . .
A to jo cela historija, čudovita zgodba, avantura, kakor jili jo le malo napisanih v kronikah človeštva, in bogme vredna, da jo v kratkih besedah z nekaterimi podrobnostmi podamo našim fitateljem.
1(5. februarja v letu 1008. se je v krasnem vremenu in ob nizkem morju usidrala dve uri pred solnčnim zatonom neka holandska ladja par kablov* južno od najjužnejše bermndske Oh prvi kleči, ki so jo mornarji zagledali. pristanejo ter izkrcajo moža in ženo, dva dečka Šestih do osmih let in malo dekletce, staro komaj pet let, poleg tega pa še zavoj obleko in pe-
* morska mera, ca. 200 m kleči in spustila v morje šalupo s šestimi veslači.
rftu, zaboj prepečen^a, sod vina, tri mehove vode, nekaj ribiških potrebščin in drugega različnega orodja, mal sod smodnika, krogelj in svinčenih plošč ter več kovčkov.
Ko je vse to storjeno, se častnik, poveljnik šaiupe, odkrijo in pozdravi izkrcane potnike nemško:
«Iiaron Glo von Warteck, uaj čuva Bog vas, vašo Ženo, vaša sinova in vašo varovanko! In Satan, ki vas je pogubil, naj zbeži pred žarki božjega usmiljenja!« Salupa odplove.
Besede so bile lepo in želja prijazna, a Glo von Warteek opazi kljub temu malo potem, ko je ladja izginila in je morje začelo zopet rasti, da bo, šo proden mine ura, vsa skala zalita z valovi. Lo mala planota sredi otočiča v izmeri kakih dvanajst kvadratnih metrov, pokrita z bornim, deloma pomorskim, deloma kopnim rastlinstvom, bi morda kljubovala plimi in bi bila v nevarnosti le pred večjimi viliarji.
cDiana», pokliče osorno baron svojo ženo »pičlo uro imamo časa, da spravimo na varno i sebe i svoje imetje. Noč že pada in morje narašča. Žuri-mo sc!»
Baron in njegova žena sta šo mlada in krepka; tudi Rupert in Norbert. njuna sinova, sta že močno razvita i duševno j telesno; izvzemši malo varovanko Grisyl, ki so jo prvo odnesli na varno planotico sredi otoka, vse hiti in dela, da reši svoje borno imetje pred plimo.
ln ko doseže čez tri četrt ure morje svojo največjo višino, začno butati vali do dva metra pod ono malo planoto, kjer čepi med sodi, zaboji iu kovčki in se stiskajo drug k drugemu vso noč gruča moža, žene in treh otrok, zapuščenih in izpostavljenih na tem pustem, neznanem otočju. Zakaj izpostavljenih? Ker sta baron Glo von Warteek in njegova žena, doma s Holandskega, dobila usoden sloves, da sta vedeže-valea. čarovnika, hudičeva odposlanca. ki se udeležujeta sestankov Čarovnikov v kresni noči. Bila sta javno obsojena na izgon v Ameriko; toda tajni pripis sodbe je nalaga! kapetanu
ladje, na katero so ju vkrcan, «naj ju
izkrca na prvi zapuščeni otok, kamor ga zanesejo božja volja in vetrovi, in naj jima pusti živeža, orožja in orodja, da bosta lahko živela vsaj mesec dni*.
Vso noč jo baron Glo von Warteck
—	prvi tega imena — jedva zatisnil oko.Ko pa sine novo jutro in začne morje zopet usihati, si ogleda svojo domeno; divja, tčžko dostopna skala, kakih sto do sto petdeset metrov dolga in prav tako široka, in ob plimi je molel iz morja lo kakih dvanajst kvadratnih metrov velik kos na sredi kleči.
Vsako življenje na tej skali jo nemogoče. Torla tam dalje proti severu so nove kleči, novi otočiči in otoki, a na njih cvete rastlinstvo, cveto življenje!
«če izpraznimo zaboje, kovčke in sode*, pravi baron, «si lahko napravimo iz lesenih delov splav, in nanj naložimo vse naše imetje in tudi sebe same. Potem pa veslamo od kleči do kleči in do otočičov ter si izberemo primerno leki otok, še predno se stemni . . . Veslal bom jaz z onima-le dvema deskama, ki jih vidim na kovčkih ... Na delo torej! . . .»
Baš se pripravljajo, da izpolnijo njegovo povelje, ko baron naenkrat zavpije:
«Ho! ho! kaj čujem?! . . .»
Zazdelo se mu je, da skala pod njegovimi koraki votlo odmeva!
S peto potolče še enkrat močno ob tla: votel dolg odmev se oglasi iz globine. in vsi ga čujejo.
Kakšna strašna misel so je porodila tedaj v možganih barona Glo von Wnrtcka, kakšna v svojih nedogled-nih posledicah grozna, uebotična misel?
Nemec prekriža roke in se obrne proti bermudskemn otočju — ki jc bilo brez dvomil poseljeno z domačini
—	in s strašneta obraza mu žari pogled neutešljivih divjih oči. Nato se zopet obrne proti vzhodu in z rokami zapreti v daljo, preko oceana, Evropi, heiemu plemenu, svojemu lastne-m u plemenu, ki pa jc njega in njegovo rodbino proganjalo in pregnalo
na to pusto, izgubljeno skaio sred" oceana, z divjo kretnjo zapreti vsem belemu svetu tam na vzhodu in z ust nic mu plane kletev:
«IIa! Če j o Satan, o naj mi !e pri,i« na pomoč! ... In v duhu že vidim strašno osveto! . .
So enkrat potrka s peto oli skalo in s spremenjenim glasom nadaljuje-
«Zena! Tu spodaj v tej skali jo vo. tlina, izdolbina, morda jama! . . . x,i kleč, ta čer, ta skala, ki tvori vrh pod, morske gore, ta otočič skriva morda pod morsko gladino naše bodoče kva, ljestvo! ... In čo mc moj razum ne vara, je tu spodaj — pri tem udari skrivnostno s peto ob skalo — tu spo. daj ono skrivališče, v katerem bo vla. j dalo moje potomstvo v borbi proti ve. soljnemu svetu, in po stoletjih in sto. letjih bodo naši pra-pravnuki mašfe. vali krivico, ki mi jo jo storilo človeštvo . . . Maščevani bomo in ves svet bo zasužnjen klečal pred našimi no-gami! . . . Dajte mi kramp sem . . .»■ In že ima v rokah težko in ostro orodje iz kovanega železa, ki mu ga jo ironija usmiljenja njegovih sodni-kov pustila poleg raznega drugeg} orodja.
Trkajoč z njim zdaj tu zdaj tam pn votli skali, iščoč mesto, kjer bi mogel brez nevarnosti, da bi se skala sesula, izdolbsti luknjo.
«Tako!» pravi, ko ga najde, «tu smem mirno kopati, ne da bi se skala pogreznila.*
Železo udarja ob kamen in drobci leto na vse strani. Razpoka postaja čimdalje večja.
Nemo opazuje njegova žena Dians z Grisjrl v naročju, sinova Rupert in Norbert pa z zanimanjem sledita vsaki očetovi kretnji. Neumorno, brez počitka kopijo Glo von Warteck, nič raz. burjenja ni v njegovih očeh. Ena ura mine. In hipoma, glej, zdrči ramp skozi predrto skalo. Pot v votlino je odprta!
V par minutah je luknja tako široka in zaokrožena, da so more mali Rupert splaziti skoznjo.
Rešimo sobolski Tabor!
pvVv 7 v $ Wv Tvv yy'> v^tvVvvvvv i f	vv^
SUR jBEEmzscaaaBffvsriTOT-

If
4
DeMšHa tiskarna, d. d. v Ljubljani
naznanja, da je jiodlegel zahrbtni bolezni njen marljivi tiskarski vajenec
W. -
IT*
rranc &as
Pogreb se bo vršil v soboto dne 24. novembra 1923. ob pol 16. uri popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti št. 11.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1923.
.1 V'li) SnusaBSE! ManaaBSltD	-
i ummmmiiiiiiiit......iilimitiniimlil......imunim.....iiimiiiiiiiiiMiiiiiiitmiimiiiiiiiiiiinm.................NmiimiiiiiiimmiiimiiiliilHmiimiimiiimiiiiiiiMimi......................................
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nad vse tužno vest o bridki izgubi našega najdražjega, predobrega soproga, odnosno očeta, gospoda
SI 5
rJriiM
^if/ LJUBLJANA
B, Itl-liLs, Dunajska cesta št. 40 Telefon št. 379 mestni t23arski mojster Telefon št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesane stavbe, ostrešja za palače, liiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, * stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. | Parna ža a.	,<	Tovarna fiFrn'r'a.
Theodolite tacliymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirno letve, merilna trakove, libele, logaritmična računala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in drugo tehniška papirje ima stalno v zalogi
1F i IJ & mat 21! -ca. ssa, w d t
tJElauniea za precizne reeharJSs®
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno.
gostilničarja In posestnika
ki nas ie po dolgi mukepolni bolezni danes ob 23. uri zvečer za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 25. novembra t. I. ob '/2 4. url popoldne iz hiše žalosti na Ahacljevi cesti št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči ostali.
rmurst/rzsam
B. B.,
s
Lj
Maribor Novo me3to
Rakek
Slovenjgradec Slovanska JSistriea
>• 3L
KAPITJIL in REZERVE Din 17,500.000-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Cizojavis Trgovska	Telefonij 139, 146, 458
EKSPOZITURE:
a
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica
v Kolodvorski nlici)
—■ccacreoM
Domače vesti
HEROSTRATIČ.
Skupaj sva trgala r. Rožičem hlače po gimnazijskih klopeh. Dostikrat sva „j tožila svoje težave kmečkega štu. Jon ta, ki se, tam tebi prepuščen, rino ekozi gimnazijo, in prerinila sva se jliotfi v praven) pomenu besede. V gimnaziji smo Rožiča prištevali me,i zmerno klerikalce. In takega so je tudi delal. Po maturi jo odBel v teologijo, tarn pa ni zdržal, posvetil se j» filozofiji. Tudi v Gradcu ni bil »petelin* in zdelo »e nam je, da bo ž njim mogoče shajati tudi pozneje v življenju. Potem j® postal tajnik Mohorjeva družbe. Tam je kot »zmerni* klerikalec ua lastni koži občutil bič klerikalne nestrpnosti, ki mu jo skoro uničila eksistenco. Umaknil se jn in postal profesor ...
Življenje teče. Profesor Rožič je »ista! mod klerikalci vedno zadaj. Prištevali so ga med »zmerne* in ga niso vzeli za polnega. V klerikalni stranki veljaš le, če ti ka nihal nad napred-njake. Pil je le »kulturni* klerikalrv, o katerih se misli, da niso nevarni. Bil je in je se odbornik raznih nevtralnih kulturnih organizacij. Prijatelj Rožič Ima pa politične ambicije. Dokler je bj! miren, je moral igrati prostaka. Da med klcrikalci avanziraS, je treba, da ti napredno časopisje pritisne svoj pečat in da se izkažeS vsaj z enim divjaškim dejanjem. Predstavljam si, da jt Rožič dolgo premišljeval, končno be jo odločil iu s pogumnim skokom i flvo ga rned najstrunenejšimi. Kot član lieojskega knratorija si je zamislil ukin jen ie ženske realne gimnazije in s ciničnim obrazom jo stavil in zagovarjal ta predlog on, profesor! K ri Studentovske obljubo! Veljale so pač tistim, ki trgaio hlače, ne pa tistim, ki trgajo krila. Rožič jo po poklicu zgodovinar. Zato mu jo znano, da je lota 356. prod Kristusovim rojstvom, v aočl, ko se je rodil Aleksander Veliki, gospod Herostrat iz Efeza zažgal sve-tifče boginjo Diane. samo radi tega, da postane njegovo imo nesmrtno. To jc bila ideja. Dne 22. novembra 1028 po Kristusu jo profesor Valentin Rožič od Sv. Trojice s svojim predlogom za-igal vsaj en oltar slovenskega kulturnega svetišča. Postal je Herostratič in zagotovil si je nesmrtnost v klerikalnih analih.
Čin je torej Izvršen. Pečat, ki jo potreben, mu, evo, dajemo ml. Knrijera
ie pričeta . . .	Sps.
*
*	Se'a oblastnega načelstva JDS v Mariboru se bo vršila danos v soboto 24, t. m. ob 20. v tajništvu v Cankarjevi ulici.
*	Kraljica Marija odpotuje v Fran-ci'o. Kraljica Marija se vrne te dni iz Rumunjie v Beograd ter odpotuje tekom prihodnjega tedna na francosko rivijero.
*	O d emisiji vojnega ministra generala Pcšiča se vedno znova pojavljajo govorice. Znano je, da želi general Pešič nazaj na svoje mesto načelnika generalnega štaba. Med raznimi kandidati na ministrovo mesto se je sedaj pojavilo ime novoimenovanega generala Josifa K o s t i 6 a, ki je popolnoma rej'mski človek.
*	Belgijski narodni praznik se praz-fmje prihodnji torek, dne 27. novembra. Ofjcijelrii spreiem se vrši ob 11. dopoldne na belgijskem konzulatu v Ljubi lani.
*	Zanimivosti o oproščenem atentatorju. Kakor hitro se je v Beogradu zvedelo, da se morilec Da.ikalca ne 5menn'e Atanas Nik o! o v, temveč Jordan čičenko in da je rodom iz Stlpa, torei naš državljan, je ministrstvo notranjih zadev telefonično naročilo »finskemu velikemu županu, da se prepriča o resničnosti te iznovrdbo atentatorja. Kmalu so nafli rodbino či-eenlcovlh in Mišo čičenkov ja izjavil, da ima sina Jordan*, ki jo že pred dvema letoma »iz-rinil*, u j. 0'llel na Bolgarsko. Od takrat ">če ni nič slišal 0 sinu in tudi ne sinova žena. Oče je pri tei priliki izročil velikemu *unanu ♦udi fotosrrafi'o svojjea sina Medtem je pa tudi v Beograd že prispela fotografija iz Prage in ministrstvo jo je poslalo v Štip. di se uiotovi, ali ie atentator res iz Ština. Češkoslovaški poslanik v Beogradu jo pr isil, da bi se ta zadeva hitro končala, da bo mogel poslati rezultate preiskavo v frajo.
*	Občinske volitve v Gorici. Kakor Javlia »Goriška stra*n». se bodo vršile v Gorici prihode ii m"seo nove občinske volitve, in sicer še nrerl nriho-dofn ministrskega predsednika Mnsso-Tin:ja-. Vse kn*e, da bi fašisti radi imeli ob prihodu Mussolinija že fašistovskn-ga žunana.
*	Novi cerkveni administrator]!. Ker je vprašani« katoliške jurN likcije med naSo vlado in Vatikanom že urejeno, ie imenovan z n naši državi pripadli del celovške škofije liti! l<an«ki fckof dr. Jeglič, za Prokmurje in nam pripadli del dleeeze v SubotiSču pa mariborski škof dr. K.irlin.
*	Konsetcrr""'la krškega f^ofa. No-vnimenovani ?Vnf za otok Krk dr. Josip P r e h r u I č bo dne S. decembra v ljnMjnnikl stolnici no»večen zn škofu, U»to'ire.n;e v sto1n'ci v K rini pa se vr*i dne 23. decembra.
*	Ponarejeni tOOd^T«''] bankovci V Zagrebu se je v zadniih dnoh poja-
vilo večje števila ponarejenih liankov-1 cev po 100 Din. Policija je pričela z j energičnim izsledovanjem falzifikator-! jov. Glavni znaki falzltlkatov obstoje v tem, da jc njihov papir mnogo bolj gladek kakor pri pravili bankovcih in, i kar je glavno, so vocleni odtisek ni posebno posrečil.
*	Spalni vagoni na progi Ljubljana Beograd. Gonernlui direktor državnih železnic jo dovolil, da smejo na progi Ljubljana - Zagreb - Beograd in narobe pri brzovlakih št. 3 in 1 tudi potniki drugega razreda uporabljati posteljo spalnih vagonov. Doslej so potniki drugega razreda smoli uporabljati spalni vagon le tedaj, če so obenem plavali tudi razliko mod drugim in prvim razredom svoje vozne karte.
*	Telefonska zveza med Beogradom in Splitom. Med Beogradom in Splitom je dovršena direktna telefonska zveza preko Sarajeva, ki bo to dni izročena protnolu.
*	Štirideset letnica svojega službovanja je slavil včeraj žandarroerijski pukovnik Dragoslav Dragic, komandunt žandarme-rije v Sloveniji. Iskreno čestitamo!
» Smrtna kosa. V Wartberg-MUrztalu na štajerskem je umrl v četrtek popoldan veleindustrijolec gospod llugo Noot. Pokojnik je dolgo let igral odlično vlogo v veleindustrlji. Med prvimi osebnostmi ga pa demo v kovinski stroki. Pri vseh odličnih akcijah je stal ta odličen str o j kovnjak kovinske stroke v ospredju ter ga je 'ut upanju tovarišev postavilo ponovno na čelo velikim industrijalnim gospodarskim ia stanovskim organizacijam. Pokojni Hugo Noot je vrlo dobro poznan in visoko čislan tudi v slovenskih po-slpvnih krogih. Dolgo vrsto let je stal na čelu našemu največjemu podjetju kovinske stroke Kranjski industrijski družbi na Jesenicah ter si jo stekel zaslug za povzdigo in razvoj železne Industrije v naši domovini Jeseniška občina ga Je izvolila za svojega častnega občana. — lz Velenja nam poročajo: Jamomeree in zunanji prometni upravitelj Rudarske uprave v Velenju gospod Franjo Jereb je dne 20. t. m. umrl v Idriji Pokojni je bi! vesleu uradnik, dober tovariš in zaveden narodnjak iz danes zasedenega ozemlja, kamor ae je vrnil, žal ne k zbol šanju na-rušenega zdravja, temveč k zadnjemu počitku v rodni zemlji — V LJubljani je v četrtek umrl mladi Fran Kastclie, vajenec v Delniški tiskarni. Izgubo simpatičnega dečka obžalujejo vsi, ki so ga poznali. — Blag jim spomin!
*	Himen. Poročil se je na Brezjah gospod Jakob Reic'mann, posestnik na Koroškem, z gdč. Roziko Lasnik iz Skoči dola na Koroškem. Mladi par je roročil ženinov stric župnik dr. Janko Arneje. — V Ljubljani se je poročil Lojze LuheJ, uradnik Prve hrv. šledionice, z gospodično Ljudmilo Gomolj. Bilo srečno!
*	Srebrna poroka. Dne 21. I m. sta praznovala srebrno poroko, g. Ivan Mes-ner, višji oficijal v pok. v Kamniku in njegova soproga Marijana, roj. Slaker, Vrlima narodnjakoma kličemo: Se na mnoga leta!
*	Davčni urad okraden. V davčni urad v Vipavi so vlomili te dni doslej neznani zlikovci ter odnesli 56.000 lir gotovine.
*	Pozor, hišni posestniki! V smislu obstoječih predpisov so hišni posestniki, oziroma oskrbniki, dolžni skrbeti za sna-žonje in posipanje hodnikov pred svojimi hišami. Predpisi so strogi in je hišni posestnik odgovoren za vsako škodo ali poškodbo, ki bi jo zakrivil z neuvaževa-njem teh predpisov.
*	Iz lajne seje ljubljanskega občinskega STp'a. Naknadno poročamo, da je bila na včerajšnji tajni seji ljubljanskega občinskega sveta knvarnarju Fr. Krapežu na priziv proti naknadnemu predpisu davščin za ponočni obisk gostiln in kavarn znižana globa na polovico, priziv Antona T--'ejca in Jerneja Cerneta je bil zavrnjen, Mariji Jemc odpuščena globa 180 dinarjev, Elizabeti Lovšin pa 00 Din. Pete. Aleš Jo bil imenovan za stalnega aranžerja mestnega pogrebnega zavoda.
*	Boj dr. Lcmeža proti buržujskim otrekom. Nagibi klerikalne delegacijo v občinskem svetu za ukinitev naprednega zavoda so razumljivi. Odločno pa je treba zavrniti razlog komunista dr. Lcmeža, ki Je utemeljeval svoj predlog za ukinitev, češ, iv ostalem itak obiskujejo ta zavod dekleta - buržujev5>, dasi še sam svojega ■iburžujskegaa. doklorata ni odložil ia se vkljub svojemu komunizmd pridno pripravlja na cburžujskb odvetniški stan. Seveda nas pa dr. Lemeževe buržujsko ambicije niso odvezale dolžnost, da eo informiramo o kapitalističnem poreklu gojeni«, ki jih preganja ljubljanski komunistični šef. Evo statistike: V prošlem šolskem letu je bilo na zavodu 406 gojenk. Njihovi slarši pripadajo sledečim buržuj-skim poklicom: 68 nižjih železničarjev, 16 slug, 1 dninar, 37 ubogih vdov, 16 de-Invcev, 1 postrešček, 25 pod uradnikov, 91 državnih uradnikov, 45 zasebnih uslužbencev, U mestnih uslužbencev, 11 pod-oficirjev in oficirjev, 2 begunca, t inženir, 1 pravosl. duhovnik, 7 zdravnikov, 10 odvetnikov, 45 po pretežni večini malih trgovcev, 40 kmetov !n posestnikov iz okolice 1'ubljanske, 32 malih obrtnikov, Si učiteljev, 3 pisatelji, 5 gostilničarjev ter končno 4 sirote brez staršev. Iskati v tej statistiki »povečini buržulake* gojan-ke, to razume samo dr. Lemež! Brczglav-nost In otročja naivnost v politiki, nepoštenost in Inž v poročilih in predlogih, popolna nezmožnost v gospodarstvu, pač pa mojstrstvo v zapravljanju občinskega denarja in uničevanju mestne Imovino In
nepojmovanju Kulture, to le karakteristika vladujoča klerikalno socijalne-komuni* 6lične zveze v občinskem svetu. Quous-que tandem?
*	Vinski sejem v Krškem, katerega jo priredila to sredo Urška občina, jc bil, kakor nam poročajo, prav dobro obiskan. Prišlo je nepričakovano mnogo vinskih' trgovcev in gostilničarjev iz vse Kranj. J skt), zlasti iz LJubljane in Gorenjske ter iz Spodnje Štajerske. Živahna kupčija so je razvila šele proli poldnevu, ko so se, kupci nekoliko orijentirali in so produ- j centi odnehali v cenah. Prodalo se ja i okrog 25 vagonov vina, največ po 22 do 24 K, nekaj pa tudi dražje, oziroma co-; uejše. Mnogo se Je gotovo še pozneje pro- i dalo, ker so se popoldne kupci razkropili j z vinogradniki na vso straui. Cspeh sejma je bil v vsakem oziru prav puvoljen.
*	Tisočletnim hrvatskega kraljestva. V Zagrebu so jo ustanovil posebcu odbor za proslavo tisoiletnlce hrvatskega kraljestva. Na svoji zadnji seji jo odbor sklenil, da se vrši proslava meseca avgusta 1025. Pri tej priliki se priredi ludi oluografbka, zgodovinska, gospodarska in! umetniška razstava. V spomin na tisoč- ] letnico ee v Trnju pri Zagrebu zgradi1 krasna cerkev.
*	Historične znamenitosti t otoka Hva-ra. Župan občine Hvar je posredoval nedavno v Beogradu v zadevi restavracije dvorca znanega dalmatinskega pesnika Ilnuibala Lufiča, ki 6e nahaja v slabem gradbenem stanju in je njegova prenovitev žo nujno pollebna. Minister prosvete je obljubil v to svrho potrebeu kredit. V dvorcu bo potem nameščen hvarski mestni muzej. Zupan dr. DJurič Jo zaprosil ludi za potreben kredit v svrho poprave In obnove nekega starinskega zvonik« na Hvaru, ki je velike historične važnostL
Star grški hram v Harcdnniji. V Dojranu v Macedoniji so nedavno povodom odkopanja za temelj nove cerkve odkrili ostanke prastarega grškega hrama. Našli so močne stebre iz beloga marmorja, ki pa so bili pri odkopanju precej poškodovani. Rnzen tega so izkopali dve marmorni plošči, na katerih so v reliefu izdelana poprsja grških bogov. Našla se je tudi stara posoda, grški denar in drugo stvari. Beograjsko arheološko društvo bn prihodnjo pomlad pričelo z odkopava-njem v okolici Dojrana, kjer je bila stara grška kolonija.
*	Železniški promet v Gorskem kntrru. Kakor poročajo iz Ogulina, Je »neg v Gorskem kotaru pokril železniško progo že v višini tričetrt metra. Snežno vreme pa traja 5e dalje. Vlaki imajo velike zamude, nekateri pa so obtičali v snegu pri Moravlcah in Skradu. Lo z velikim naporom je pomožna lokomotiva naslednjega dne potegnila vlak iz zameta. Na liSki progi doslej Se ni žametov.
*	V šestih mesecih zgrajena hiša. Rekord v stavbarstvu Je dosegla letos vsekakor zgradba trlnadslropue palače Jadranske zavarovalno družbe v Beethovnovi ulici v Ljubljani. Gradbena dela so pričela koncem aprila, sedaj pa jc stavba že gotova in dobro posušena, tako, da so so pričele stranke žo useljevati.
*	Železniška nesreča. Na lokalni progi Travnik-Goleš Je dne 20. t, m. vtded eksplozije kotla skočila lokomotiva osebnega vlaka s tira. Kurjač Niko Braček je bil pri tej priliki težko ranjen, lahko pa stroje vod a Kovanec.
*	Maščevalna sostanovalka. GOletuo perico Nežo Gominšek, stanuiočo v Stritarjevi ulici št. 5 v Ljubljani, je njena sostanovalka šivilja M. M. dne 10. t. m., ko Je obešala perilo, pahnila čez prag tako močno, ila je padla po tleh iu se pobila ri glavi in rokah. Preiskal jo je tudi policijski zdravnik, ki je ugotovil lahko telesno poškodbo. M. M. Je storila svoj čin iz maščevanja, ker ji je Gominškova odpovedala stanovanje. Cela zadeva se bo obravnavala še pred sodiščem.
*	«Ko-Ko» v Beogradu. Beograjski policiji so jc na srečen način posrečilo iz ded it! celo družbo, ki je v Beogradu po skritih kotih in zelo zvito raz peča vala kokain. Eden izmed družbe je no-';oga večera ponudil neznanemu gospodu »radikalno sredstvo za čiščenje rokavic«. Za majhno stekleničico, napol-n'eno z neko belo tekočino, je zahteval 1250 Din. Nagovorjeni sa še ni oddahnil od začudenja zaradi toliko vsota (za katero bi si mogel nabaviti cel tucat rokavic), ko jo prodajalec že izginil. To je bilo gospodu sumljivo in jo zato ovadi! dogodek policiji, ki je postala takoj pozorna. Ko sa je neko noč vračal domov noki policijski agent, jo srečal mladega moškega, ki ga je skrivnostno nagovoril: Hočete »Ko-Iio«? »Razumo se», mu jo odgovoril agent in ko jo baran-tač res izvlekel stekleničico kokaina, ga 'e agent aretiral in odvedel v zapor. Policija je tako kmalu Izsledila celo družbo, ki je v Beogradu tajno trgovala s kokainom. Njeni člani so večinoma ruski emigranti.
*	Kaznjenci zaklali paznike In pobegnil!. V Valjevu so v torek zvePor okoli ta uro pobegnili iz Sodnega zapora kaznjenci Bojovič, Omcrovič, Lučlč in Ma-ksimovič. Za večkrat so poskušali, da so izmuznejo iz zapora, a 60 jih pazniki vodno pravočasno zalotili in prijeli. To pot so jim je beg posrečil, ker so na premeten način prevarili in ubili dva paznika. Inscenirali so pretep med seboj. Pazniki so, misleč, da se hočejo kaznjenci med seboj poklati, vdrli s puškami v sobo, da jih ločijo in pomirijo. Zločincem je uspelo, da so paznikom odvzeli puško, jih pregnali in pri tem dva
j izmed njih ubili Četverico pobeglih kaz-jnjencev prištevalo mod najopasnejae 1 zločince.
* Beg lz zapor*, Tz zaporov obmejnega f diTe obilo smeha. Obisk jo Ml vkTJnb sK
komisarijata na Rakeku je pobegnil t umu vremenu — prvi sneg — zadovu-
France Ambrož, ključavničar Juž. železnice, stauujoč v Sp. Šiški.
*	Vlom na Vrhniki. V noči nu IS. t. m. jo bilo vlomljeno v glavno trafiko Konrada Silnica ua Vrhniki Tatovi so odnesli veliko množino tobačnih Izdelkov, znamk, več gotovino in raznega drugega | blaga. Skupna škoda znaša okrog 20 tisoč kron. Vloma sta osumljena dva moška srednjo starosti, ki sta Za nekaj dni pohajkovala po Vrhniki in okolišliih vasoh.
*	Ubegli nn mar. Iz minonosca <-Ko-bac» v Šibeniku Jo pobegnil mornar II. klase, Slavko Poternel, doma is Ljubljane.
*	4500 divjih zakonov r Suboticl Vsled odredbe ministrstva za notranje zadeve jn bila pred kratkim sestavljena statistika divjih zakonov V Vojvodini. Samo v Subotiei jo bilo ugotovljenih 1500 divjih zakonov. Take zakone so sklepali ljudje iz najboljših družabuih slojev kakor tudi Iz najnižjih. Vsi ti zakonski par! bodo povabljeni pred policijo.
*	Dva kaznjenca pobegnila. Tz ljubljanske kaznilnice sta predvčerajšnjim pobegnila dva kaznjenca; eden Je bil zarodi ropa obsojen na dve leti, drugi pa zaradi tatvine na osem mesecev težke ječe. Doslej jima še niso prišli na sled.
*	Poskušenu posilstvo. Služkinja M. P. Je šla včeraj zjutraj po Nunski ulici v mesto po opravkih. Neuadoma Je pristopil k njej mlad moški, oblečen v temno obleko, s športno čepico na glavi, jo napadel in hotel posiliti Ženska pa se mu Je iztrgala in pobegnila proti Bleiwelsovi cesti. Naslluež je zbežal nato proti »Zvezdij. Prihiteli stražnik ga jo sicer zasledoval, a mu je srečno odnesel peUi.
*	Prijet tat in morilce. Dna 12. oktobra je bil v Jerneju aretiran Karel Licbteneggcr iz Radeč, ki je bil osumljen, da je umoril v Čelovci pri Sniarjeti 13!etnega rejenca posestnika Alojzija Hribarja, Josipa 1'eternela. Preiskava, ki jo Je vodilo okrajno sodišče v Kostanjevici, pa jo degnala sedaj njegovo nedolžnost in je bl! Lichtenegger zato že izpuščen iz preiskovalnega zaporu. Ugotavljamo to dejstvo, ker smo svoječasno poročali tudi o Llchteneggerjevi aretaciji.
*	Cerkveni rop. V noči na 10. t. m. je bilo vlomljeno v župno cerkev Sv. Jurija na Čatežu ter iz neke omsrc v zakristiji odnešeni 2 kupi in pateni od kelihov, stojala pa so bila vržena za pokopališki zid, kjer eo jih pozneje našli. Tatovi so poskušali navrtati s svedrom tudi laber-nakelj velikega oltarja, vendar so jim njihov namen ni posrečil. Povzročena škoda se eeni na 1000 Din.
*	Zopet roparski umor. Posestnik Ivan Torčanac iz Peteranca v Slavoniji, kateremu so pomrli žena iu otroci, je kot vdovec že nekaj časa sam stanova! v svoji hiši. Zadnje dni so vdrli roparji v njegovo hišo ter ga ubili in oropali. Sosedje, ki so drugi dan slišali rnukanjo lačne Živine, so pogledali v hišo in našli Tor-čanca mrtvega s prerezanim vratom. Po hiši Je bilo vse razmetano. V nekem kotu so našli krvavo poleno, s katerim so ubili roparji Torčana ter mu potem prerezali vrat Med ljudstvom vlada veliko razburjenje.
*	Rflstarrnrpa <Zrnzda>. Danes v soboto in nedeljo sveže domačo Jetrne tn i krvave klobase.	1768 j
*	Koneirt. Danes v soboto v kavarni i {Evropa* koncert dravske godbe. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.	1769
Ijiv, Prirediteljem v imenu naših malčkov iskrena hvala.	—čl —
ZAGORJE OB SAVI. Sredi oktobra 1" tukajšnja podružnica Jugoslov. Matije pričola h kegljanjem in streljanjem prid zasužnjenih bratov. IJdohzba j« 1' dosedaj iial precej pičla, Neprblran ki opazovalec lahko konstatira precejšnjo inlueno.it iii brezbrižnost. Več ir edne zavednosti in požrtvovalnosti v dejanjih in uc N ino v boaadub! Stre.ja so samo šo HO. novembra. Kegljanje ■ .'.aključi v prvi polovici decembra. Dir; t(i. decembra priredi podružnica veselico pri pogrnjenih mizah v Sokolokeui do: mu s sodelovanjem polja, iu godbo. Ol> toj priliki ro bodo razdelili tudi lepi d"' bitki, ki smo jih zbrali zri kegljate i" strelce.
TRBOVLJE. Od strani staršev soloeb-veznih strok smo prejeli sledečo vrstic: Kakor doiuavamo, j« poslala šolsl v oblast, v Zagorje takoj po prevratu u-'i tolja, za srbohrvaščino, ki poučuje naše-lah v Zagorju iu Toplicah. Udajstvuje so tudi kot izvrsten narodni delavec. Prav tako. Toda Trbovlje to lo uajvco ilidustrljelni kraj v Jugoslaviji in štev i lo naših šolskih otrok itulue nadkiiljp, ■ ono v Zagorju. No odrekamo uafon i učiteljstvu zuioži.osti iu resno volja ' pouk v bratskem jeziku, toda menimo, da j« popolnoma knj drugega, ako poučuje — posobuo v viš.jih razredih — > bohrvaseino učitelj Srboluval. V ni/jih razredih bodo tudi v bodočo lahko opr.i vili to nalogo naši domači učitelji, ampak vsekakor naj bi nadaljeval pouk v višjih 5., 0., i', iu S1, razredu osnovnih v Trbovljah iu na Vodi po pedaj j •;u, ki mu jo srbohrvaščina lealcrni j: zik. Imamn uad 2000 SoIoobLskujočih otrok, torej nienua vendar lahko zahtevamo to malenkost od države. Ako ima za druge politično uauninoeti deie-i. zakaj 1*1 sc no imelo m tak > važno dr-žavuo-ltobražcvalno nalogo. Trbovelj?'.i starši prosimo vodstva n i-iii osnove i šol, v prvi vrsti gosp. ;e!. ravnatelja, in nadzornika Voduška, da n> pri pristojni višji šolski oblasti eno",«!.e.io zavzamejo, da dobimo učitelja srbo^rvi ičine. K ,r aro v Zagorju, mora ill v Trbovljah v vi?ji meri. Zahtevamo 1 '.!i!: > dva. pau reč učitelja in učiteljico tibohrvažčh
ŠMARJE PRI JEL6A1I. V nedeljo sn igrali Finžgarjovo »Razvalino življenja , ki je imela v vvilcom oziru najlepši uspeh. Vsi igralci so bili na svojem tne «tu in žel! za svoj trud najlepšo pohvalo. I.a krepko naprej! Po igri so jc rp vila prijetna proeta zabava.
SV. LENART V SLOV. GORICAH. Tukajšnja organizacija jugoslov. nacionalistov proflavi praznik jjedinjenja n dan 1. decembra s uprizoritvijo Finžgar jeve »Verige*, deklauiacije, petje, presta zabava itd. Ker jo to prva prireditev Orjutio v Slovenskih goricah in z ozirom da proslavo ujedinjonja pričakujemo čim večje udeležba tako od strani sosednih organizacij kakor tudi od somišljenikov pokreto.
5TEPANJA VAS. Sokolsko društvo v stepanji vasi jo pretečeno nedeljo priredilo v društveni telovadnici (gostiln, salonu br. Anžič-Sorša) 3vojo prvo letošnjo dramatično predstavo. DomaČi dile-lantje so uprizorili enodejanko-burko
• Bucck v strahu«. Predstava je pokazala, da sc da s pridnostjo in vztrajnost-'o tudi z najskromnejšimi sredstvi do1 <oči Irp ufpeh. Igralci so svoje vloge rešili v splošno zadovoljnost ter izz --ali pri občinstvu, ki je napolnilo telovadnico do zadnjega kotička, z lzborno izvedenimi komičnimi prizori obilo neprisiljenega smeha in ob koncu igre želi viharen aplavz. Izboren tip ljubljanskega postopača jo ustvaril br. Kosmač, <ate: renti so je takoj poznalo, da ni prvič r.a TledaliSkih deskah. V njegovih rokah je bila tudi režija igra. Pa tudi ostali igralci: Bucok (br. Ladko Robernik), lluca fs. P. Hlebšova), Plnčič (br. S. Zidan) in M-trinšek (br. Blaznik) so prav dobro pogodili svoja vloge. Domačini-štepanjci «mo društvu in igralcem prav iz srca hvaležni za prijatno zabavo b lo bolimo, da, nam kmalu zopet priteda kako predstavo. Za poln obisk Vam vedno garantira hvaložno domače občinstvo.
ŠKOFJA I.PKA. Škofjeloški Pokol se zaveda, da mora začeti s sokolsko vzpelo žo pri mladini, 'Tj je priredil v nrdoljo dne 18. novembra mladinski po: poldan. Deklamacijo o neodrešeni domovini in pa pesmi sokolsko vsebine so bile jako umestne. Priporočiti bi la bilo. da nastopajo deklamatoiji nekolikih pesmi v kroju. Igra »Škrati* bila prav primerna za mladinsko prlreltev. Režiser, učitelj Vojteh Debeljak, je Imel dovolj posla in truda, predno je spravil igro na odor. Svojo nalogo je rešil vestno in izborno. Pomisliti je treba, da so vsi igralci nastopili prvič na odru, in so vkljub temu rešili svojo vloge povprečno dobro, nekateri eelo izvrstno. Najbolj je ugajal krojač. Orkestru sa vidi, da ja žo precej rutlnlrau. Za konec jo g. Avgust Blaznik aranžiral nekaj jako posrečenih senčnih elik. ki 'o > zbu-
UomašG to©?zs
23. novembra:
ZAGREB. Na tržišču z efekti je nastopila nekoliko prijaznejša tendene;i in so je za nekatere papirja pojavilo večje zanimanje. — Na tržišču z doviza mi jo spočetka vladala slaba tendenca kl ae je na pri kou1;" sestanka učvrstili Začetni te^-jl eo slabejši. ker ju bilo v počs>tku več blaga, končni tečaji pa zopet. vis:i, ker je povpraševanja bilo več ja nego ponudba. Poslovalo so jc največ v devizah Dunaj, Italija in Praga. Promet srednji. Notinlo 50 dovizo: Amsterdam 3350 — 3S60, Dunaj 0.12425 du 0.12525, Bruselj 0 — 130, Budimpe?::< 0.450 — 0.465. Bukarešta, 41 — 43, Itnli :a izplačilo 382 — 2»3, Kopenh:ipen 1500 do 0, London iznlačilo 88r> — 38'i, ček 384 — 885, Nevvvork eak 87.5 -- RS, Pari?, 475 — 480, Praga 865 — 256.85, ček 234 — 255, Švica 1537.5 — 1512.5; v a I u t e: dolar 86J> — 87, avstrijske krone 0 — 0.124, češko krone 251 — 25;'. leji 0 — 43: efekti: E komptna 101 do 164, Kreditna Zagreb 150 — 152, Ri potekoma 96 — 08, JugOolavenska 1 !,"i do 118, Ljubljanska kreditna 203 _ 2fk'i. Praštediona 975 —- 990, Slaveriska H . do 110, Eksploatacija 210 — 215,-Soče rana Osije.k 2380 — 2400, Narodna šum« ska 140 — 145, Nihag 185 — t90, Gumami 1560 — 1580, Slaveks 823 — 885. Slavonija 204 — 20S, Trbovlje 880-83)1. Union 1000 — 1075, 7 investicijsko (11 — 62.
BEOGRAO. Tendenca, nedoločna. Blaga, dovolj, In ja bilo povpraševanje pe krito razen v Ženevi in Milanu, ki sta ostala nepokrita zaradi tega, ker so je blago predrago ponujalo. Narodna bai ka jo neznatno intervenirala. Kotirale so devize: Amsterdam 3331 — 335" Dunaj 0.124 — 0.1248, Budimpešta 0.4; do 0.48, Švica povpraševanj 15."7." London 385 — 386, Italija 383.6—384.25. Newyork 88 — Č8.2, Pariz 481 — 48:.'. Praga 255 — 255.5, Sofija 70 - 72; v a I u t, e: madžarske krone ponudba 0.35. češke krono 255 -- 255.5; efokti: Narodna banka 4t80.
Vreme
Dunajska v temenska napoved
24. t. m.: Ponehanje padavin. Nekolik, i bolj mrzlo. Severno-zapadnl vetrovi.
I"lsk DcInBke tiskarne, d. d v Ljubljani, l astnik In IzdalatelJ Konzorcij »Jutra*. Odgovorili urednik Pr. B r o z o v 1 f.
Nestor'.
7
aH
Li
jana
(Dalje.)
Ne samo mostu, tudi ulici blizu njega so d:ili ljubljanski čevljarji Ime —Čevljarska ulica (v seznamu ]802 so ne nahaja, pač pa v šoniatlzmu i. I.). Staro Ime tej ulici jc Zlata luknja; kdo ve, zakaj? Pred nami io Novi trs, kl so Ka nemški občinski odborniki lotu 1876. ob priliki sedemdesetletnice Anastazija Griina prelevili njemu na čast v Turjačanov — pozneje Turjaški trs; to je naselbina kranjskih plemciiiUiikov v srednjem veku. Se leta 1S02. so sc nahajale vse hiše tega trga v plemiški posesti. Znamenit je bil stanovski lontovž (sedaj Kmetijska družba), kjer so bivak' državne in stanovske pisarne in so sc shajali v njegovi dvorani deželni stanovi na seje — «lontak» je zašel v ljubljanski pregovor. V barona KarolaHal-lersteina hiši na Novem trgu ob vodi jc bilo leta 1802. državno policijsko ravnateljstvo. Ilallcrsteinova (naposled Naglasova) in sosednja, s pročeljem proti Bregu obrnjena hiša, sta leta 1913. postali žrtvi regulacije Ljubijanične struge; z njuno odstranitvijo je izgubil Turjaški trg svojo južno stranico in zaključek. Od tam se je šlo iui Breg, kjer je bilo ob Ljubljanici skladišče trgovskega blaga, do nasproti stoječe hiše. Seznam je ne imenuje. Bila je Zoisova hiša in v njej gostilna pri Zlati ladji (Zum goldenen Scliilf, št. 300). Stala jc tam, kier se gre sedaj na Šentjakobski aaacranBBBnKs*?.
leta 1802.
'most, in zastirala pogled tla Krakovo. V tej hiši se je nahajala rudninska zbirka in knjižnica 2ige Zoisa, ki jc izročil nadzorstvo teh zakladov Jerneju Kopitarju (Argo VI, 61). Porušili so jo leta 1827. Čolnarska stražnica na Bregu je bila žc omenjena. Ob Ljubljanici je posloval državni tehtnični urad. Breg je bil tedaj najvažnejši kraj ljubljanskega mesta. Tam se jc dan za dnevom nakladalo in razkladalo blago; mnogo posla pa tudi zaslužka so imeli trnovski čolnarji. Težko se je bilo preriti tam skozi, toliko voz jo zastavljalo pot. Na Bregu je poslovala carinama, tam, kjer sedaj tiraduje davčna administracija. To obširno poslopje — leta 1802. je nosilo dve številki; 135 in 136 — je dozidal in prezidal slavni stavbenik razjezult o. Gabrijel Gruber leta 1776. (liadics, Alte Hauser II, 43).)
Breg nI bil samo važen kot trgovsko pristanišče in skladišče, konec 18. in v začetku 19. stoletja je bil tudi srodišče duševnega življenja ljubljanskega mesta, ^shajališče duševne aristokracije* (Gra-fenauer). Mecen 2iga Zois je zbiral tamkaj krog sebe vse, kar je hrepenelo po višji izobrazbi. Poleg že omenjenega Kopitarja je bil stalen gost v njegovem domu Valentin Vodnik. Obema je bil Zois izvrsten učitelj in veledušen podpornik.
V severozapadnem koncu brega je imel baron 2 i ga Zois štiri hiše. Tri, med njimi
tudi prejšnji bistriški dvorec in kapela sv. Lovrenca, so se skupal strnile. Ta opazka seznama 1802 jc potrebna majhnega popravka. Zois je kupil dne 6. junija 1793. bistriški dvorec s ccrkvico vred za 1360 gld. Dvorec je priklopil svojim sosednjim hišam, kapelo pa je dal pudreti. Ob Zoisovih hišah je držala Nemška (v 16. stoletju Ribiška, sedaj Križev-niška) ulica do Križevnikov. Nad glavnimi vrati Križevniškega dvorca je vsekana letnica 1567, Vzporednica Krijevniški ulici je Salcndrova ulica (Sclendergasse v seznamu 1802, v seznamu 1828 ln naslednjih; Salender-Qasse). O tem imenu sta se pojavili dve razlagi: ali je okrnjeno iz Salitlngei-gasse in bi spominjalo na ljubljanskega župana Andrijana Salitlngerja (1601 — Radlcs, Alte Hiius?r II SS), ali pa so ji ga zdeli nizozemski Pomorjani (Seeiandcr), ki so za Marije Terezijo prišli v Ljubljano radi osuševanja barja ir; tod stanovali (Mltteil. 1864, 39). V hiši (stara št. 325, sedanja Breg 8), stoječi na vogalu Brega in Salendrove ul.ee, je krč-marll pred 121 leti Jakob Dežman.
Konec Salendrove ulice se odpre Nemški aH Krlževnlškl (sedaj Valvasorjev) trg. Razen cerkve In komendc, ki je spadala v Gosposko ulico, je obsegal leta 1802. samo eno številko, nameščeno na hiši grofa Marije Josipa Auerspcrga (328). Dve številki (329 in 330) sta odpadli; nosili sta ji podrta Nemška vrata — ljudje so jim rekali Križanska vrata, v spisih so se zvala tudi Tržaška ali Oradiška vrata — proti Gradišču in vojaška straž-
nica ob galeriji kneza Anersperga. Križanska vrata, glasovlta radi tesnobe, ovirajoče prevoz zelo obloženih voz — leta 1789. je obtičal v njih s pavolo naložen voz (Vrhovec, Laibach 143) — so bila odstranjena leta 1792. Vojaška stražnica, ki je tičala ob njih, se je umaknila na Šolski (sedaj Vodnikov) trg. Galerija, omenjena v seznamu 1802, je bila del krasno tri-uadstropiie palače kneza Auersperga št. 342, sezidane v sosednji Gosposki ulici leta 1642., podi te po potresnem letu 1895. Na notranji strani tega znamenitega dvora se je raztezala galerija, odprt obokan hodnik, na katerega južnem koncu so držala vratca na Krlževniški trg (Vrhovec, ib. 142). Večina posestnikov v Gosposki ulici so bili plemiči aH pa od stanu, kakor so rekali stari Ljubljančani. Na dolenji levi strani je zaključeval Gosposko ulico dvor (sui.ij vseučilišče, prej deželni dvorec), kier so stanovali do leta 1747. vlcedc-ni. Po njih jc dobilo to poslopje naziv: fl«toinija ali fistamija, ki je dala ime bližnji Flstatnski ulici in Fistamsklm (Vicedoinskim) ali Dvorskim vratom. Fi-stamske ulice nima seznam 1802, omenja pa podrta Dvorska vrata in oicstnl zid proti vodi. O Fistamskl ulici je pisec sumil, da bi utegnila biti istovetna z Gosposko, kar mu je ovrgel pokojni profesor Ivan Vrhovec z naslednjimi vrsticami: «Da Fistamska ulica ni identična z Oospo-sko, je brezdvomno; tudi Židovska steza (Judensteig) nI identična z njo, pač pa sedanji trg pred deželnim dvorcem (Burg-platz). Vicedomska vrata so se pričela z

obilnimi svojimi utrdbami ne šele v
četku Gosposke ulice, ampak jo prva nii utrdba stala tik zapadnega vogla pocor lega gledišča. Skozi dva stolpa iu 0zel z debelim ozidjom ograjen hodnik se šele dospelo do pravih vrat; ta so vodik« če je človek šel naravnost proti zapad! v Gosposko ulico, če je pa krenil na lev< proti jugu (proti Ljubljanici), je stopil Fistamsko ulico; nje južno stran so na pravljale hiše, sedaj nasproti Kastnerjev hiši stoječe, severno stran pa je delal mestno ozidje, kl je od vrat držalo a Ljubljanici do velikega okroglega stolpa Iz te ^istamske ulice se je dospelo v 2i dovsko ulico. V načrtu (Plan der Haupt« stadt Laibach), pridelanem moji uentškj knjigi, se ta ulica prav dobro vidi.» f;, stamska vrata, ki so na višino presegala dvor, po ožini pa enačila Križevniški,,, vratom, so podrli leta 1791. (Holf, ib.95,)
Ljubljana, t. j. mesto v okvirju nekda. njega obzidja, je štela 1802. leta 358 šte^ vilk; zadnja je bila zabeležeua na liiSl dedičev grofa Selfrida Lichtenberga v Qo, sposkl ulici (sedaj banka Siavija, št. 12)' Seznam 1805 kaže, da se je tedaj Izvršilo novo števllkanje ljubljanskih hiš, kl so jiii našteli 314. Začeli so šteti pri glavi — ro. tovž je dobil št. 1„ zadnja je bila na mestni hiši tik rotovža na levo (poiej Bidelmoua).
Zunaj mestnega obzidja so se širila predmestja; vsako je imelo svoje števil, kanje.
(Dalje prihodnjič.)
¥ usnjarnS Karol PoSSak, Kranj se prodaš
| RIDER ENCILINDRSKI KONDENZACIJSKI PARNI STROJ
OD 55 HP, že popolnoma novo ohranjen S PARNIM ii	KOTLOM, katerega gorilna ploskva (Heiztlache) meri 26 m3
[j	IN IMA 8'/a ATMOSFER PRITISKA.
Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tudi
za prodajno ceno.	60|1
" ..traSBBDK"


F ¥
ie. i
Fraaeoska linija,
d 1f a i«* J
llijkrajia vožnja v Ameriko m DUCHS-HAVRE 3 Vi dni, HAVRE-HEW V0RK pa tono 6 dni.
& -J?	' I Si&JE&b*. f**	Glavno zastopstvo:
'l/ ' . ,, \ r&^frgzse Slavonska banka, d. d.,
:>'.J- .-. • Vii^SiKJB^/TRi VV ...	v. »»k
iskalo najboljši uspeh!
vza
kupujte
J P ' aS
Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Ilustrirano. Vezano Din 18—, s pošto Din 1050.
Milčinski, Tolovaj Mataj. S slikami. Vezano Din 26-—, broš. Din, 20'—, po pošti Din 1-50 več.
Sorli, Cirimuroi. S slikami. Vez. Din 25-—, broš. Din 20'— po pošti Din I SO.	'
Sorli, Bob in Tedi. S slikami. Vez. Din 18—, broš. Din 12—, po pošti Din 1-25 več.
Vaštetova, Pravljice. S slikami. Vez. Din 22--—, po pošti Din 1 -25 več.
Cika Jova-Cradnik, Knlamandarija, Otroška posmi. Vezano Din 12-—, po pošti Din P— več.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški posmi. Vezano Dia 14"—, po pošti Din l— več.
Razne slikanice, ilustrirano pravljice za majhne otroke,
Knjige se naročajo pri
Igl v
Prešernova uišsa, nasproti glavne pošte.
Primerno božično In novoletno darilo I
Kanarčke
pristne har-cerjo, ki iz vrstno pojo, raipoMIja na vso strani po zmernih cenah
LJubljana Mestni trg 10.
^eSna
za jumporje in oblek« v najmodernejših barvah »101 u
Ton! lagcF-CBPnB
Dvorni trg I.
£ Brata Pohlin in drug
tvornica
glasnic, bouinastih gumbov, hliuMc In rlnčli za ieulje Ljubljano I, poštni predal IZG,
sprejema vsa naročila, ki eo takoj in t vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in ceniki Pri večjih naročilih popust. 13C
Crepp de Chfno, TafTat, MolrA Velour CifTon Itd. Alpke, modni nakit z
Jedilnice in spalntoe,
kompletne, dalje knbtnj-ske oprave, klub-gar-r.itaroiu opremo plmrn
od preprosto do najfinejšo vrste, si pred naknpom oslojte pri tvrdki 485»
St. llid 4 nad Ljubljano.
Zahtevajte cenik!
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
* ING. RUDOLF PEČLIN.
Stroji za vsako industrijo, lesno ln kovinsko; poljedelski etrojl ln orodje; lokomo-bili ln motorji; vseh vrat stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske evrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za iolezo ln kovine F. Farlč Izdeluje vse predmete Is litega železa v vsaki množini ln velikosti toftno po modelih, armature ls medi ln kovin za vsako potrebo.o o
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon Interurban 62.
Miroslav Bivic
knjigoveznica, kartonaža in galanterija. Založništvo šolskih zvezkov. Pisalno iu šulske potrebščine. Cene konkurenčna. — Postrežba točna in solidna. Ljubljana, St. Petra cecta 29. tMt
10-20 % popustom
pri
LJubljana, Mesto! trg 10.
S40 t
Izšolani pevci!
Nad 100 pravih haršklh kanarčkov (Edelroller, pasma Selfert) je naprodaj.
Edvard Sever
Ljubljana,Krakovski nasip 10
Pm slon. zidarska zadruga v ljubljeni
registr. zadruga z omejeno zavezo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2
Tehnliko vodstvo z oblastveno-avtorlziranlm
gradbenim inženjerjem. Projektira In Izvršuje vsa v stavbeni In Inženjersko stroko spadajoča d.la.
Delo solidno!	Cene konkurenčne!
KEKS9 PREPEČENCI OUNO PiOTO OBLATI
vsi Isdalkl Is Rogaške Slatine direktna detajlna prodala v parni pekarni
VSI.JEM BIZJAK
Gospcsvetska cesta.
5758

arhitekt
Jesenice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Najboljša ljutomerska vina
letnik 1921, 1922 in 1923
ima v zalogi	>0!l7
Lovro Petovar, Ivanjkovci. Zahvala.
Povodom smrti nepozabnega nam sina in brata, gospoda
Gustava Unšulda-Posavta
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami v teh težkih urah sočuv-stvovali in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala zlasti čč. duhovščini, bratom Sokolom, gg. pevcem iz Krškega in vsem darovalcem prelepega cvetja.
V Rajhenburgu, 22. novembra 1923.
6043
Žalujoči ostali.
Kupujem vsakovrstne surove kože
po najvišjih dnevnih cenah
Prodajam usnfs
od najfinejše do najna-vadnojSih vrst po konkurenčnih cenah «ooa
Sprejemam
kože v strojenje po zmernih cenah
BildpejOnm
trgovina z nsnjem in surovimi kožami
Lukovica pri Kamniku.
Lojze Lubej
uradnik e<m Prn br?. štedlonlca
Ljudmila Lubej
roj. Gomolj
poročena
Ijikljm Bit. Mar. t f«lj»
Krznarsko podjetji
najmodernejše opremljeni) i stroji za strojenj« in bir. vanjo vsakovrstnega krznu
išče bompanjona ali se prod},
Potreben kapital 3(0.000 dinarjev. Zasigurani 100'/, zaslužek. Oferto js poslati pod „Krznargtvo" m Aloma Companjr, Ljubljani, Kongresni trg 3. tfa
Proda se
skoraj popolnoma nov
pisalni stroj
svetovne znamko „Im-perial". Cena 3000 Din. Pismene ponudbe pod ..Pisalni stroj" na Aloma Company, Ljubljana. 6048

Eksportna delavnica
M. Peternel
Ljubljana
Celovška cesta št. 89
izvršuje vsakovrstne čevlje do najmoder-uejših oblik. Najtrpežnejše „gojzercea. 63o8
Pravi .Golser"-čevlji, čevlj za smučI ttr lovski čeilj
vseh vrat se izdelajejo i znani solidni čevlj&rikt delavnlot
J. BRAIER
1JUBLJANA TurjaSkl trg {Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi vso vrste drugih obuval, od najpreprostejšo do najfinejša izdelave. 125 Cent solidne! Postrežba tolnil
Najstarejia slovenska
pleskarska in ličarska delavnica
1M
Ivan Bricelj
Dunajska cesta 16
so priporoča. Izvriltov točna. Cene zmenil
podrti atelje
V
K Sare
o o
tn francoska toilcie najfinejša hvršitav
M
JLjubljana
tfongresni trg •f
IZŠZZS3S!!!
Pridobitno sloj o opozarjamo
na
ki sta jo priredila
dr. Franjo Gospodnetič, inšpektor gen.' direkcije carine, in dr. Konrad Šmld, načelnik gen. direkcije carine.
Knjiga, ki obsega 540 velikih strani in ki vclj: vezana Din 3301—, s poštnino Din 338'— •• naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova uiioa 54,