fostmna pigfjSagpLV flotovfol Mariborski Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 255 Maribor, pondeljek 9. novembra 1931 »MVTRA< >zhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poilntm ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno praie-nan v upravi ati po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredniitvo in uprava; Maribor. Aleksandrova cesta St 13 lJr«Hn 5440 Unraua9/lSS I Oglati P* larifu ; Oglate »prajtma tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Triumf državne misli in narodne sloge Zgodovinski 8. ) verabcr je za nami! Malo tako pomembnih dni zaznamuje naša mlada .Jugoslavija! 1. dec. 1918, 6. jan. 1929, 3. sept. 1931 in končno 8. nov. 1931 — to so svetle ttočke našega državnega življenja. Zlasti pa še 8. nov. 1931, ki je pomenil težko preizkušnjo nacijonalne in državljanske zavednosti in zrelosti našega naroda, predvsem slovenskega dela naroda. Narod ni odrekel! Vkljub vsej gonji užaljenih političnih veličin, ki se še vedno ne morejo znajti v novi dobi političnega življenja, ki še vedno goje staro strankarsko mentaliteto, in zastrupljajo narod še vedno z nestrpnostjo in sovraštvom do lastne države — je pokazal svojo zrelost. Saj je po dosedanjih ugotovitvah volilo v celi državi nad 50% vseli volilnih upravičencev, v mnogih delih države cclo do SO in 90%, veliko več, Rego je bilo to kedajkoli poprej, ko so se vršile volitve v znamenju strank in strankarskih borb. Tudi večina slovenskega dela naroda se ni dala zapeljati od dr. Koroščevih. V inozemstvu tiskanih propagandnih letakov za abstinenco, ter od njegovih nerazumnih priganjačev. Nasprotno, nad |50% vseli slovenskih volilnih upravičencev je dobro in pravilno razumelo klic svojega kralja ter je odločno in glasno manifestiralo za ide-io narodne sloge in za idejo integralne Ra jugoslovenstva. za idejo složnega dela v smeri konsolidacije gospodarskih prilik, v smeri končne ureditve države in njene okrepitve. Ves teror abstinenčnih propagatorjev ni zalegel 'n dr. Korošec ter njegovi gardisti so morali sinoči na svojo veliko žalost ali pa jezo ugotoviti, da so se kruto varali, da so sc grdo zaračunali, ko zaslepljenim svojim ljudem proro-kovali in jih utrievali v veri, da bo v 24 urah po volitvah zopet vse drugače. da bodo zopet oni dobili vso moč v svoje roke in da bo gorje vsem onim. ki bi 8 nov. pokazali svojo Jarodno in državljansko zavednost Jer šli na volišče. Dr. Korošec je — kakor čtijemo — osramočen in porazen že sinoči odpotoval preko meje. Včerajšnji dan je pokazal, da tudi * ovenski kmet, obrtnik, delavec in in-‘Uligeni. ne odreče, kadar gre za državo in njegov gospodarski obstoj, pkazal pa ie tudi predvsem, da od-Xno obsoja nesrečno strankarstvo, ?> nam je vsem prineslo toliko škode, /cerajšnji dan pomeni zgodovinsko ^trditev politike našega kralja, poli-'ke stabilnosti, politike državnih in aciionalnih interesov, v nasprotju s poprejšnjo politiko strankarskih in-lc>Vsov. Nad 152.000 glasov v Sloveniji Volilna udeležba v Sloveniji močno nad 50°|o. — V Srbiji je glasovalo 50-90°|>, v Črni Gori 70#k v Dalmaciji 75°|o, v Bosni in Hercegovini 70-80°|o, na Hrvatskem 44-60V — Velika zmaga državne ideje, popolen polom abstinenčne akcije 671! izvoljen L. -n P r e k o r š e k z 4543 glasovi, Fr. Pik! dobil 2829 glasov, udeležba 44.58%; srez ČrnonjeH-Metlika: vol. upr. 6068; izvoljen Dako Makar s 1650 glasovi, Lovšin dobil 1556, udeležba 52%; srez Dolnja Lendava: vol. upr. 6533; izvoljen Anton Hajdinjak s 3511 glasovi, Fafhk dobil 2684, udeležba 64%; srez Gornjigrad: vol. upr. 4677, iz- voljen Rasto Pustoslemšek s 1339 glasovi, Goričar dobil 1282, udeležba 56%; srez Kamnik: vol. upr. 9573, izvoljen Anton Cerar z 2506 glasovi, dr. Rožič dobil 1009, dr. Potokar 632 glasov, udeležba 43%; srez Kočevje: vol. upr. 9721, izvoljen Ivan Pucelj z 6485 glasovi, udeležba 66.7%; srez Konjice: vol. upr. 5241, izvoljen Karel Gajšek z 1349 glasovi, Maks Goričar dobil 38 glasov, udeležba 26.4%; srez Kranj: vol. upr. 14.402, izvoljen Janko Barle z 7002 glasovi, udeležba 50%; srez Krško: vol. upr. 13.360, izvoljen D r m e I j s 1895 glasovi. Grebenc dobil 1891, Majhen 1495, Vale 991 glasov; udeležba 46%: srez Laško: vol. upr. 9977, izvoljen Al. Pavlič s 3399 glasovi, Juvan je dobil 2380. udeležba 60.03%; srez Litija: vol. upr. 9062, izvoljen Milan M rovi i e z 21.55 glasovi, Turk je dobil 476. dr. Zorec 1016, udeležba 43.06%; srez Logatec: vol. upr. 7225, izvoljen dr. Rape Stane s 3770 glasovi, udeležba 51.96%: srez Ljutomer: vol. upr. 10247, izvoljen Jakob Zemljič z 4768 glasovi, udeležba 46.5%; srez Lflihliana okolica: vol. upr. 19099, izvoljen A. Koman s 5675 glasovi, Jarc dobil 2045, Pavčič 116-1, Zebal 1464, Šinkovec 193 ?!asov. udeležba 55.4%: Srez Maribor - desni breg Izvoljen Anton Krejč), ravnatelj tvornlce za dušik v Rušah, s 3290 Klasovi; oba druga kandidata pa sta dobila, dr. Miloš Vauhnik 2349 In Kirbiš 2084 glasov. Vo- Ijlh, da bo samo v složnem delu mogoče vsa ta vprašanja rešiti. In izid volitev, v katerih ie nad 50% vsega naroda potrdilo politiko sloge, je po-socijalnem in vseh 'jrugiu po-i>iaJ g« 'ucifa - ’ *r> složno delo. Itlnih upravičencev na 29 voliščih 13.860. Volilo je 7723, torej 55.74%. Rezultati posameznih volišč (prva številka pomeni število upravičencev, druga oddane glasove za dr. Vauhnika, tretja za Krejčija, četrta za Kirbiša): Činžat: 321, 30, 91, 36; Črešnjevec: 331, 44, 106 27; Dogoše: 532, 111, 17, 153; Fram: 593, 29, 48, 180; Laporje: 380, 4, 99, 6; Lehen: 242, 10, 131, 1; Limbuš: 607, 24, 277, 61; Makole: 234, 9, 14, 4; Pečke: 302, 25, 14, 1; Pobrežje: 1005, 596, 4, 8; Podova: 276, 27, 4, 91; Poljčane: 502, 17 186, 33; Rače: 320, 29, 20, 146; Radvanje: 548, 161, 26, 179; Ruše: 916, 2, 747, 0; Slivnica: 571, 196, 3, 117; Slov. Bistrica: 825, 10, 547, 5; Sp. Hoče: 717, 146, 19, 249; Sp. Ložnica: 256, 3, 49, 3; Sp. Polskava: 433, 137, 156, 55; Sv. Marjeta na Dr. p.: 304, 5, 1, 195; Sv. Martin na Pohorju: 430, 0, 124, 1; Sv. Lovrenc na Pohorju: 570, 76, 149, 34; Studenci I.: 524, 197, 37, 164; Studenci II.: 566; 216, 31, 238; Studenice pri Poljčanah: 349, 4, 91, 31; Tezno: 443, 233, 77, 40; Tinje: 327, 0, 127, 0; Zg. Polskava 336, 7, 95, 26. Srez Maribor - levi breg Izvoljen dr. Ljudevit Pivko z 12.296 glasovi. Volilnih upravičencev na 39 voliščih 22.789. Volilo je 11.963, torej 54%. V iS£c: Vol. upravičencev: . Odd. ul.: ČermHenšak 308 59 Gočova 171 39 Jarenina , 687 171 Kamnica 703 243 Krčevina 703 322 Košaki 589 352 Maribor I. 998 632 II. 962 593 III. 884 655 IV. 897 667 V. 901 666 VI. 593 446 VII. 659 463 VIII. 836 651 IV. 877 661 X. 846 664 XI. 922 669 Nova cerkev 667 362 Selnica ob Dravi 815 339 Selnica ob Muri 421 168 Sp. Sv. Kungota 285 204 Svečina 262 190 Sv. Ana 739 216 Sv. Anton 816 121 Sv. Barbara 584 328 Sv. Benedikt 507 98 Sv. Duh 152 38 Sv. Jakob 702 87 Sv. Jurij ob Pesnici 339 215 Sv. Jurij v Slov goricah 731 74 Sv. Križ 249 81 Sv. Lenart v Slov. gor. 502 317 Sv. Martin 482 354 Sv. Maneta ob Pesnici 484 271 Sv. Peter pri Mariboru 383 105 Sv. Rupert v Slov. gor. 250 138 Sv Trojica v Slov. gor. 386 126 Zg. sv. Kungota 332 271 Sent. Ilj v Slov. gor. 485 330 srez Murska Sobota: vol. upr. 14825, izvoljen Jos. Benko z 5147 glasovi, Hartner dobil 5079, Vezir 586, udeležba 75.93%; srez Novomesto: vol. upr. 11741, izvoljen Ant. Klinc z 4711 glasovi, Zupanič dobil 895, udeležba 47.6%; srez Ptuj: vol. upr. 18335, izvoljen Lovro P e t o v a r z 5213 glasovi, Vtik dobil 1490, Petek 398, udeležba 38.72%; srez Radovljica: vol. upr. 9955, izvoljen Ivan M o h o r ič z 4236 glasovi, Ažman dobil 2470, udeležba 60%; srez Slov. Gradec: vol. upr. 7616, izvoljen dr. Bogumil Vošnjak z 1162 glasovi, Mermolje dobil 354, Rupnik 711, udeležba 29%; SREZ ŠMARJE: Volilnih upravičencev 11.368. Oddanih glasov 3124 (27.48%). IzvoJjen novinar. Vekoslav Špindler (1241 glasov), o-stala kandidata sta dobila: Zdolšek Anton 1162 in D r o f e n i k Josip 721 glasov. Propaganda za abstinenco je bila baš v tem srezu skoro najhuje razvita in sta jo osebno volila bivša oblastna poslanca dr. Ogrizek iz Celja in Turk iz Šmarske okolice. srez Prevalje: vol. upr. 8395, izvoljen inž. Fr. Pahernik s 1704 glasovi, dr. Rapotec dobil 1018, udeležba 32%; ZAGREB, 9. novembra. Pri včerajšnjih volitvah je bil z veliko večino izvoljen v našem mestu bivši minister Ju-raj D e m e t r o v i č. BEOGRAD, 9. novembra. Včerajšnje volitve so po celi državi potekle mirno in v najlepšem redu. Udeležba je bil® povprečno visoka nad 50%. Iz Vuzenice. Navzlic slabemu vremenu in še precejšnji protiagitaciji so se vršile volitve v najlepšem miru s primerno udeležbo vodilnih upravičencev. Predsednik volilne komisije, domači šol. upravitelj gosp. Karl Vollmaier je z volilnim odborom zasedel volišče že ob 7. uri. Ko se je glasovanje, na katero je bil po pozni maši naravnost naval, ob 18. uri zaključilo, se je pokazalo, da je bilo oddanih za kandidata inž. Pahernika 232 glasov, za drugega kandidata dr. Rapotca pa 19 gla-sov. Razveseljiv uspeh z ozirom na abstinenčno propagando. Glasovanja se je udeležilo 57 % in bi se ga v lepem vremenu udeležilo gotovo 70%. Kakor smo izvedeli, so tudi drugod po našem srezu rezultati ugodni in je po zadnjih poročnih izvoljen Pahernik z 1700 glasovi Ker k Sv. Primožu na Pohorju še ek danes ni imenovan nov šol. upravitelj — prejšnji je bil premeščen v Nomenj — je delegiran začasno tja naš učitelj gosp. Cvetko. Vsled tega pa domača šola trpi in bi bilo želeti, da bi bil čimpreje imenovan k Sv. Primožu nov šolski upravitelj. Sploh bi želeli, da se vsa imenovanja izvršijo pravočasno, pred početkom šolskega leta! Kako pride občina do tega, da mora toliko plačevati za vzdrževanje šole, slednjič p« trpi redni pouk! Vprašanje nove šolske stavbe v V. okraju MNENJE ESTETA. Navadno je bilo pri nas v Mariboru tako, da se za najvažnejša javna vprašanja sploh nihoe ni brigal. Zato se je tudi zgodilo, da smo z nekaterimi nepremišljenimi povojnimi zgradbami silovito pokvarili estetsko lice našega mesta. Pa-iača Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti, Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu itd. so žalostni spomeniki te naše brezbrižnosti in malomarnosti. Tembolj je tedaj razveseljivo, da je vprašanje zidanja nove moderne šolske zgradbe v petem okraju vzbudilo toliko zanimanja. V »Večerraiku« so se doslej oglasili že šolniki, pedagogi, stariši itd., zato je mislim, potrebno, da se oglasi tudi estet. Pomisliti je namreč treba, da ni pri tem vprašanju edino važna pedagoška potreba, kakor tudi ne krajevna. Mimo obeh je prav tako nujna tudi estetska, in šele če združimo vse tri, dobimo pravo osnovo in podlago za'dokončno sklepanje in odločitev. Pedagoška potreba nam veleva, da bodi moderna šola oddaljena od mestnega prometa in obkrožena od vrta, odnosno parka, krajevna pa, da bodi čimbolj mogoče v središču onega šolskega okoliša, kateremu je namenjena. Estetska mora to dvoje upoštevati, a postaviti še tretjo zahtevo, da bodi na takem kraju in taka, da bo mestu v okras. To pa bo samo tedaj, če bo postavljena v okolje, ki bo zanjo primerno, katero jo bo estetsko še dvignila, ne pa motilo, in narobe. Če bi se nova šola v petem okraju zgra^ dila na takem prostoru, ki ne bi bil vi' den in lahko dostopen, zunanje estetsko lice ž njo ne bi prav nič pridobilo. Godilo bi se ji tako kakor lepi moderni sta- Mariborski in movanjski palači bivše oblasti v Stross-mayerjevi ulici, ki je tako skrita, da nima zunanjost mesta od nje nikakršne koristi. Nova šola za peti okraj bi se zaradi tega morala zgraditi na takem prostoru, ki bi bil dovolj miren, a vendar ne čisto odrezan od prometa in zakrit očem. Seveda naj bo iz praktičnih razlogov tudi čimbolj v središču celotnega šolskega o-koliša, sedanjega in bodočega. Če upoštevamo vse to, potem nam postane takoj jasno, da mora stati nekje v sredini med starim in novim delom predmestja Sv. Magdalene. In zato bi bilo najprikladnej-še in vsem tem zahtevam ustrezajoče stavbišče ono ob Magdalenski ulici na odcepku od Frankopanove, ki je sedaj še last železniške uprave. Tu bi se lahko zgradila stavba, ki bi bila mestu v okras, razmeroma v mirnem okolju in bi posebno zadaj imela dovolj prostora za dvo rišče, solnčni šolski vrt in zelenje. Trditev, da bi pouk motil promet na Frankopanovi ulici, ni točna. Ta promet sedaj še ni velik, a tudi v bližnji bodočnosti ne bo, kajti prepričan sem, da bo bodoča glavna prometna žila petega o-kraja nastala nekje tam, kjer je sedaj Jadranska ulica in bosta Tržaška cesta in Frankopanova ulica le pomožni prometni liniji. Težkoča pri določevanju stavbišča ob pričetku Magdalenske ulice je le ena. da je svet last železnice, toda prepričan sem, da bo železniška upravp zlahka pristala na to, da ga zamenja. Za njene namene bo prav tako dobra tudi hižnejša periferija petega okraja. Zato naj se stori vse, da se to stavbišče dobi in se nova šola postavi ob pričetku Magdalenske ulice. —r. Originalna reklama Šel sem od kolodvora pa Aleksandrovi proti Gosposki. Kar opazim v izložbi Tiskovne zadruge originalni plakat: Večer slov. narodne pesmi s krasno ilustriranim motivom iz narodne pesmi »Bom šel na planine«. Pri Bat’i drugi: motiv iz narodne pesmi »Starček veselo na svetu živi!« Grem dalje — spremlja me sama narodna pesem — znane melodije iz moje mladosti — pristno narodno blago. Na poti srečam prof. Schweiger-ja. Maha jo urnih korakov v Matico. Vprašam: kaj pa značijo ti plakati, ki so tako umetniško zamišljeni iz vseh kaže jedro naše narodne pesmi — kdo to priredi? Nasmeje se mi ter reče: »Veste, to priredi naša mladina iz srednjih šol. — Vse boljše pevke in pevci so organizirani v ve-ik pevski zbor. Predvsem je zastopano za ženski zbor drž. žensko učiteljišče iz višjih letnikov. Moški zbor pa je zasto-,pan ponajveč iz drž. realne gimnazije — bivše realke, kjer sam učim ta predmet. Oba gg. ravnatelja dobro podpirata to akcijo — delo je na zdravi in trdni podlagi. Pevci so kar navdušeni ter z največjo navdušenostjo prihajajo k vajam, ki se vrše dvakrat do trikrat na teden. Na programu imam same narodne pesmi in sicer one, ki se jih drugi kolikor toliko izogibljejo, ki pa so včasih vendar vžgale srce. To opazujem sedaj pri mladini,, ki jih prepeva z naj večjim veseljem. Naš namen je povesti to popevko med južne brate, da se tudi oni seznanijo z njo.« Dal bi mi ta gospod še več informacij, pa ga nisem mogel več zadrževati. Mudilo se mu je na delo, k drugi mladini — manjši, ki tudi že spoznava našo pesem. Zahvalil sem se mu za te besede. Mislil sem si: originalna reklama — pa vendar tako mirna. Nič kričania, le tiho delo in pokazati se k hočejo, kai znajo, češ, evo nas, tukaj smo, če nas hočete spoznavati — saj niš namen je vzvišenejši — mealnejši — dati pesem narodu, ki je po duši brat — i oesem bo sprejel. Pojdimo jih poslušat — saj je to ogromen zbor 80 pevcev — dajmo jim poguma in moči. saj bodo nekoč vas zastopali In nc pustimo jih na cedilu. Mladinoljubi, tu je za vas odprta pot! Posetimo koncert dne 11. t. m. ob 8 url zvečer v Kazinski dvorani, Mala je — a sprejme lahko mnogo, mnogo ljubečih in dobročutečlh "»X Mladinoliif/ Imenovanje novih članov Zbor" nice za TO) v Ljubljani Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. novembra t. i. so bili razrešeni dosedanji člani in njihovi na-mestnki zbornice za TOI v Ljubljani in postavljeni, za predsednika zbornice J e-a č i n Ivan, trgovec v Ljubljani, za podpredsednika Elsbacher Konrad, trgovec v Laškem. Za člane zbornice so med drugimi postavljeni: V trgovinskem odseku: Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani; Elsbacher Konrad, trgovec v Laškem; Čeh Franc, trgovec v Murski Soboti; Leopold Bruderman, trgovec v Konjicah; Ferdo Pinter, trgovec v Mariboru; Rudolf Stermecki, tr-gove cv Celju; Janko Klun, trgove v Prevaljah in Milko Senčar, trgovec . v Ptuju, za njihove namestnike pa med drugimi: Ivan Kos, trgovec v Slov. Bistrici; Ludovik Kuharič, trgovec v Ormožu; Anton Umek, trgovec v Brežicah; Franc Lukas, trgovec v Celju; Viljem Berdajs, trgovec v Mariboru; Janko Kostanjšek, trgovec v Šmartnem pri Vur bergu in Anton Cvenkel, trgovec v Sv. Petru v Sav. dolini. V obrtnem odseku med drugimi: Jakob Zadravec, mlinar v Središču ob Dravi; Franc Hohnjec, mesar v Mariboru; Jakob Volk, krojač v Šoštanju; Franc Bureš, urar v Mariboru; Štefan Litrop, čevljar v Turnišču; Jernej Golčar, sodar v Celju; Josip Hali, brivec v Brežicah; Andrej Oset, gostilničar v Mariboru; za njihove namestnike pa: Josip Berlič v Ptuju, Karl Hmelina, dimnikar v Slovenj gradcu, Mihael Lešnik, krojač v Mariboru, Josip Volčič, mizar v Mariboru, Franc Dolšak iz Celja, Vinko Lasič iz Maribora in Miloš Hohnec iz Celja. V Industrijskem odseku so bili med drugimi imenovani: Anton Krejči, ravna telj tovarne za dušik v Rušah: Oskar Dračar, tovarnar v Mariboru; Adolf Rib nikar, predsednik Delniške tiskarne; inž. Jože J.elenc, stavbenik v Mariboru; Hinko Pogačnik, industrljalec v Rušah in Avgust Wcsten, tovarnar v Celju; za njihove namestnike pa so med drugimi postavljeni ing. Šhvmer Vladimir in Ru pirt Pivec, oba v Mariboru. Osebna vest. Banska uprava je s svojim odlokom od 30. oktobra t. 1. preklicala razpisano mesto za šefa ginekološko-porodniškega oddelka tukajšnje splošne bolnice. Šef oddelka ostane še nadalje primarij dr. Josip Benčan in ne bo premeščen v Novo mesto, kakor smo to pred dnevi v našem listu poročali. Dr. Korošec se preseli v inozemstvo? Graška »Montagszeitung« poroča danes: V Sloveniji je bilo oddanih 152.000 glasov, kar odgovarja 53%. To je — kakor se zdi — dosedanjega voditelja Slovencev, šefa SLS, dr. Korošca napotilo k odločilnemu koraku. Danes (8. nov.) popoldne se je vršila v vodstvu SLS kon ferenca, na kateri je prišlo do ostrih nasprotij med dr. Korošcem in njegovimi dozdajnimi strankarskimi prijatelji. Dr. Korošec je bil od prvega početka proti abstinenci. (Zakaj neki je potem dal svoje ime za četrt milijona v inozemstvu tiskanih letakov?? Op. ur.) Zato je v današnji seji vodstva podal demisijo in je že popoldne kupil vozni list v Švico. Iz njegove ožje okolice zatrjujejo, da se hoče popolnoma umakniti iz političnega življenja in bo do nadaljnega ostal v Švici. Vozne olajšave. Jadranska obala in zdravilna kopališča, po desetdnevnem bivanju v dobi od 1. oktobra do 31. maja 75% popusta pri povratku na železnici. Zagreb, sejem in izložba perutnine, 28. novembra do 1. decembra, 50% popusta pri povratku. Beograd, skupščina Zveze kopališč 17. do 19. novembra, polovična vožnja. Dunaj, od 1. novembra do 29. februarja po petdnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) 40% popusta pri povratku, vizum prost in druge ugodnosti na podlagi zimsko-sezonske karte a Din 64.—. Pariz, mednarodna kolonijalna razstava do 15. novembra, v slučaju lepega vremena do 1. decembra, 33% znižana vožma, znižani vizum, legitimacija Din 60.—. Rim, umetniška razstava in konjske dirke, od 1. oktobra do 21. decembra, polovična vožnja v Italiji. Vse na-daljne informacije se dobe v prometni pisarni »Putnik« (Tourist-Office), Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122, Novj grobovi. Včeraj ziutraj je prenehalo biti dobro srce vsesplošno znanega in priljubljenega upokojenega profesorja tukajšnje humanistične gimnazije g. Karla Zahlhruckner-ja. Dočakal je lepo starost 73 let in se je vest o njegovi smrti hitro raznesla po vseh mariborskih krogih. Pokojni je bil dolga 'eta profesor in je vzgojil več generacij. Premnogi njegovih dijakov so ga ohranili v na'lepšem spominu, saj je bil, četudi rodom Nemec, med dijaštvom izredno priljubljen. Pokojnika pokopljejo danes ob 16. uri na mestnem pokopališču. — Na Koroški cesti je umrl 691etni de'avec, Franc Novak. Pogreb bo danes ob pol 17. uri na mestnem pokopališču. — V starosti 67 let je preminul Marko' Pehant, kovač v delavnicah državnih železnic; pokopljejo ga danes ob 16. uri na mestnem pokopališču. Blag jim spomin. preostalim naše sožalje! »Jadranska Straža«. Izšla je novemebrska številka z mno-govorstno in zanimivo vsebino o po* morskih, zrakoplovskih in drugih vprašanjih, pa tudi s podatki iz življenja na ših izseljencev. Prvo skloptično predavanje o Pohorju se bo vršilo v sredo dne 11. nov. ob 20. uri v Zadružni gosp. banki. Predavanje bo spremljalo nad 140 diapozitivov, ki nam bodo prikazale krasote naših planin v zimskem in letnem času. Vinski sejem v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj VIL vinski sejem in razstavo dne 10. decembra 1931. Pripuščena so le vina izključno iz ortno-ško-ljutomerskega vinarskega okoliša. Vsi producenti ormoško - ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj to prijavijo zadrugi najkasneje do 1. decembra t. 1. Niso prišli na svoj račun. Zvedavo so postajali ljudje pred izložbo bančne poslovalnice Hočevar ua Aleksandrovi cesti. Marsikateremu so se iskrile oči po tisočakih in stotakih, ki jih je bila kar cela vreča. Neki postopač pa je sklenil priti do tega »zaklada« in je razbil v pretekli noči izložbeno okno. Stražnik je slišal okoli druge ure po polnoči ropot, ni pa opazil na cesti žive duše. Šele mimoidoči so opazili, da je šipa v izložbenem oknu razbita in da so izginili kupi denarja. Policija je ugotovila, da je vlomilec zavil v robec debel kamel) in ga tako močno zagnal v okno, da j® prebil obe šipi. Skozi razbito šipo je segel po kupčkih na katerih pa je bil le po en stotak pravi. G. Hočevar ceni povzročeno škodo in tatvino na 5000 dinarjev. Policija pa je drznemu vlomilcu na sledu. Policijska kronika. Vse dni, ko je bilo točenje alkoholnih pijač prepovedano, so imeli na policiji mir. Le starega berača Hermana Gass-nerja je policija aretirala, ker se ni držal predpisov in je beračil, kjer je beračenje prepovedano. Predstaviti se je 'morala tudi Ivanka Gerlič, že stara znanka, ker se je potepala po mestnih ulicah. Redova Franca K. pa so izročili vojaški patrulji, ker je bil baje na pobegu. Neprevidnost. Mesarski vajenec Franc C. je divjal :-.a svojem kolesu po Aleksandrovi cesti pro« ti Grajskemu trgu in podrl na tla neko priletno ženico, ki se je pri padcu lažje poškodovala. Iz Ljutomera. V četrtek 5. t. m. je ime'o naše mesti) zopet lep umetniški užitek. Koncertiral je namreč tukaj kvartet iz Ptuja, sesto-ječ iz glasbenikov Logar, Hasl, Šedlbauer in Pavletič. Bila je lepa harmonična enota! Čudili smo se njih spretnosti in uzornemu dinamičnemu umetniškemu proizvajanju. Dvorana sicer ni bila napolnjena, pa navzoči so odhajali z najlepšimi utisi, češ, da še niso slišali lepšega kvarteta. Želimo kvartetu še nadali-nih uspehov, Ponosni smo, da imamo tako dober domači kvartet, ki lahko mirno nastopa povsod. Le tako naprej do ciljal Ponedffek Torek ? 11 Oba maleria Velika i' varni Srečke razredne loterije za novo kolo dobite vedno v upravi »Jutra« in »Ve černika«, Maribor, Aleksandrova e. 13.(svojo dolgo tradicijo in je letos stopil v Dobitki s» objavljalo v obeh listih,1 118. leto Pou-oke v zadnjem tednu v Mariboru. Josip Meschgoj, kovaški pom., z gdčno Marijo U radičevo, šivilijo; Matija Trstenjak, magistratni uradnik, z gdč. Zofijo Vizovičevo, magistr. uradnico; Franc Babič, kroječ, z gdč. Antonijo Erlecevo, trg. kom.; Oskar Lang, zasebni uradnik, z gospo Julijano Razboršekovo roj. Kumer; Josip Leskovar, železničar, z gdč. Veroniko Kanclerjevo, šiviljo; Anton Gorenjak, tovarn, del., z gdč, Justino Wein-gerlovo, vinič. hčerjo; Ludvik Kozar, mizar, z gdč. Alojzijo Mulcevo. hčerjo posestnika. Trgovski koledar 1932. je izšel v založbi Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Bogata in skrbno izbrana je njegova vsebina, tako da je zanesljiv svetovalec v kupčiiskem praktičnem življenju. Trgovski koledar ima mariborsko glečalinče REPERTOAR. Pondeljek, 9. novembra. Zaprlo. Torek, 10. novembra ob 20. uri »Slaba vest« ab. A. Sreda, 11. novembra. Zaprto Četrtek, 12. novembra ob 20. uri »Konec poti«, ab. C, Petek, 13. novembra. Zaprto. Sobota, 14. novembra ob 20. uri »Krall na Betajnovi«. Premijera. Kaj bo ta teden v gledališču0 V torek. 10. t. m. se bo ponovila vesela kmečka komedija s petjem in glasbo »Slaba vest«, ki se je občinstvu na mah priljubila. zlasti, ker se godi njeno dejanje v prleški kmečki hiši ter med vsebino vple tene naše domače narodne pesmi. — Dl°' boko učinkujoča vojna drama »Konec poti«, ena izmed najboljših letošnjih dram skih predstav, se bo uprizorila v četrtek. 12. trn. za ab. C. — Naslednja letošnja dramska premijera bo v soboto, l4-trn. Uprizorila se bo izredm močna derska tvorba Ivana Cankarja »Kralj n Betajnovi« v režiji J. Koviča Iz i@ neznane Afrike Znani dunaski raziskovalec Afrike HM Bernacik je prepotoval na svoji Zadnji ekspediciji portugiško Gvinejo in Pripoveduje o tem: Je to dežela, ki je nam Evropejcem večjidel še neznana. Eden na zanimivejših rodov tam je rod Bijogo, ki prebiva na otoku Orango grande. To so lepi ljudje, moški krepke Postave, ženske v obrazu skoro slične Evropejkam. Polti pa so črne ko oglje. Dolgo let je vladala na tem otoku kraljica Pampa, ki je šele nedavno umrla v starosti 104 let. Svojevrstne so zakonske šege pri tem plemenu. Zenska ima Pravico da si sama izbere soproga; te-da; postavi svojemu izvoljencu pred kočo skledo riža. Če je izvoljenec drugo jutro riž pojedel, potem je takoj svatba. Prestolica kraljice, kjer gospoduje zdaj eden njenih bratov kot naslednik, obstoja iz treh velikih okroglih koč. Kraljičina postelj, ki jo časti ljudstvo kot sveto, počiva na šestih topovih neke Portugiške ladje, ki se je v sedemnaj stem stoletju pri tem toku potopila. — Najimenitnejši malik, ki ga molijo v posebni koči, pa je velika angelska glava, tudi preostanek neke potopljene ladje. V goratem pobočju prebiva pleme Bajote, divje pleme, ki pa moralično stoji na visoki stopinji. Tam so v navadi rokoborbe med deklicami, ki potekajo često zelo burno. Kralj je gospodar nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Pri pogrebu zadnjega kralja so po stari šegi na njegovi strani žive pokopali tudi štiri device. Petintrideset ve tikih in mnogo majhnih otokov je naseljenih z divjimi plemeni, katerih doslej še ni bilo mogoče podvreči. Krvavi boji med njimi so pogosti. Tako so 3. oktobra t. 1. zamorci plemena Pepel napadli pleme Mangagne in poklali 600 moških. Pri nekaterih plemenih na tem otočju je v navadi mnogoženstvo. Tako je kralj Danjakov, ki prebivajo na otoku Pecik-sos, povedal profesorju Bernacik, da je imel v svoji mladosti štirideset žen; zdaj na stara leta mu jih zadostuje dvanajst. Nekateri teh etijopskih prarodov bodo kmalu popolnoma izumrli. Crne koze in druge kužne bolezni ter neprestani med sebojni boji kosijo strašno med njimi. S severa in zapada že prodirata mohamedanski plemeni Fula in Dandingo, ki bosta kmalu zagospodarila v vseh krajih te dežele. svoje družine, je brez vsakega premoženja in je prisiljen vsak dan krasti, če se ioče preživljati. Torej skratka: slaba služba, izgleda na kako pokojnino na stara leta pa pri sedanji pomanjkljivi zakonodaji tudi nobenega. Ubogi tat!_________________ Afrika v filmu Še nekaj zanimivosti, ki jih pripoveduje filmski režiser Van Dyka, vodja; filmske ekspedicije po divjinah Afrike. (Nedavno smo poročali, kako so filmali ie\ e.) Imeli smo tudi požar, pripoveduje Van Dyke. Ta je nastal v koči, kjer smo filmali neki prizor za naš film »Trader Hom«. Ena naših svetilk je osmodila travo, visečo s strehe, in naenkrat so šinili kvišku plameni. Da ni naš rekviziter naglo s stativom zbil goreče slame na tla, bi se bila lahko zgrdi'a največja nesi cča. Tal o 'e ostala koča nepoškodova-na, zato pa se je od švigajočih ogorkov vnelo šest sosednjih koč. Trudili, smo se pogasiti požar, črnci pa so nas pridno podpii^ii s tem, da so priredili ples, k; naj bi pregnal hudobne duhove. Ne vem, ali njihov ples ni bil dovolj dober ali pa je bila naša gasilska izobraženost pomanjkljiva — vseh šest koč je pogore'o do tal. Ampak nesreča ni bila prehuda. Par ur pozneje je stalo že-šest novih nebotičnikov. zgrajenih iz vej in trave. Nojeva jajca so pri domačinih zelo priljubljena. Trdo kuhana se dajo dolgo o-hraniti, ker je lupina trda ko kamen. Če hočejo črnci tujca posebno počastiti, ga pogostijo z nojevim jajcem. Namesto žlice pa je treba vzeti kladivo v roko. Sicer pa ima nojevo jajce isti okus kakor kurje. Da ga skuhaš v trdo, pa potrebuješ dobro uro. Dospeli smo zopet na Viktorijino jezero. dru>go največje jezero na svetu. In mesto Jinja se mi po dolgem bivanju v divjini zdi kakor Pariz. Stanujemo v prijaznem hotelu, skozi okno pa vidimo telegrafske žice, pripete enostavno na drevesa. Na mali železniški postaji je živahno vrvenje, črni postajenačelnik se dela zelo važnega in neprestano s svojim rogom daje signale, ki veljajo vsi isti mali, z drvmi kurjeni lokomotivi. Toda tukaj v moderni Jinji te vedno zopet kaj spomni na to, da živiš sredi Afrike. Na postaji in v pristanišču sem večkrat opazil zamorce, ki so v starih steklenicah ponujali sveže mleko. Ker je sveže mleko v Afriki redkost, sem si hotel kupiti steklenico. Ze sva se bila s prodajalcem pogodila za ceno, ko me vpraša lastnik hotela, če vem, kaj ie v steklenici. »Mleko vendar!« — »A, ne kravje, dragi gospod, marveč človeško mleko. Zamorci molzejo svoje žene, kakor v Evropi molzejo krave.« Od tokrat pijem kavo tudi v hotelu samo še brez mleka. Beg Iz žlviienia, V Zagrebu se je včeraj ustrelil Vlatko Ubl, zastopnik neke avtomobilske tvrdke. Vzrok samomora so menda denarne zadrege. — Iz nesrečne ljubezni pa se je skušal zastrupiti 261etni uradni sluga Vladimir Košuta, rodom iz Sv. Križa pri Trstu. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu zdravniki rešili življenj?. Konec krize? Kriza, kriza, kriza. Ves svet stoče pod njo. Pa nas strašijo še črnogledi preroki, da bo še hujše. Zato si človek malo oddahne ob mnenju znanega angleškega svetlovidca Angasa, ki je zelo optimistično. Angas je s svojimi napovedbami že večkrat imel prav. L. 1926 je prero koval silen padec cen kavčuka, ki je kmalu nato res nastopil. Strahoviti padec cen vseh surovin je tudi on 1. 1929 napovedal. Zdaj pravi Anagas, da bodo cene surovin v bližnjem spet pričele iti gor in da se bo kot učinek tega dviganja razvilo splošno poživljenje cen. Ta srečni preokret da se bo pričel v Londonu in se razširil po vsem svetu. Po pre pričanju angleškega svetkmdfca, stoji svet pred novo dobo procvitanja. ki bo trajala kaka tri do štiri leta. Pasja zvestoba. O ginljivem primeru pasje zvestobe poročajo iz Pimpolo v Italiji: Neki lovec je bil odšel na lov v gorovje. Ko se po štirinajstih dneh še vedno ni povrnil, so ga šli iskat. Tedaj so zaslišali pod neko pečino žalostno cviljenje psa. Tam so našli lovca mrtvega, pri njem pa njegovega psa, ki ga ie bila samo še kost in koža. Očividno je lovec spodrsnil v ska< lovju in je strmoglavil v prepad, zvesti pes pa se ni ganil od trupla svojega gospodarja. Varnost zračnega potovanja. Iz najnovejših statističnih podatkov je razvidno, da je dandanes potovanje v letalih in vodljivih zrakoplovih veliko si-gurnejše nego je bilo še pred tremi leti, Ameriška statistika ugotavlja, da se je 1 1928 na 4000 zračnih potovanjih pripetila samo ena smrtna nesreča, I. 1930 pa en smrtni primer na 17.000 vožnjah. Enako je razmerje v Evropi, kjer so smrtne nezgode v zrakoplovstvu še mnogo bol, redke in zahtevajo mnogo manj žrtev kakor na primer železniški promet. To se da razlagati iz dejstva, da so dandanes v zračnem potniškem prometu rabi samo dovršena in popolnoma sigurna letala, tako da so defekti zelo redki in v tem tudi redke nezgode. Velike važnosti je tudi to, da so letala opremljena z zanesljivimi vremenskimi aparati, glavno pa je, da vodijo letala samo dobri izkušeni piloti. Se ne izplača. Kaj? Biti lopov. Tako je vsaj poveda eden najimenitnejših newyorških vlomil cev novinarju na vprašanje, kako se mu kaj izplača njegova več ali manj nevarna »obrt«. Se ne izplača, je suho dejal mož Ze nad trideset let da izvršuji to obrt a bilanca tega napornega dela je slaba ker je od teh trideset jih moral presedeti celih štirinajst v kaznilnici Sing-Sing. V času. kadar je bil na svobodi, je zamo gel povprečno »zaslužiti« samo po deset dolarjev na dan. Od tega pa mora plače vati še pomagače, podkupovati priče in plačevati honorarje advokatom. Zdaj po tridesetih letih niro* svoje hiše, nif .“JtJ Sokolstvo Predvajanje sokolskega filma. Danes zvečer ob 20. uri se bo predvaja! v Sokolskem domiu v -Studencih so-eolski film: Letovanje novosadske so kdske župe v Paliču in letošnji zlet mariborske sokolske župe v »Mariboru, ki ga je posnel g. Vlašič. člani Sokola vab jeni. Vstopnine ni. Akademija Sokola v Studencih. Ker bo na dan 1. decembra, ki je ob vezjni sokolski praznik, več akademij, bo sokolsko društvo v Studencih svojo akademijo priredilo v soboto dne 14. nov. v Sokolskem domu. Program akademije bo zelo pester. Prednjački zbor Sokola-matice ima 9. tm. ob 20. uri svojo redno sejo. Prinesite s seboj statistične podatke za mesec oktober. Zenski prednjaški zbor ČOS bo imel 14. in 15. novembra sejo, na kateri bodo na sporedu poleg običajnih referatov poročila o šolah, o tekmah v ■vodni telovadbi, v igrah, o štafetnem teku, o poletih v Pariz in Split, izprememba pravilnika' za žensko načeteištvo po vzoru moškega načeiništva in dopolnilne volitve. Obenem se bo razpravljalo o pripravah za vsesokolski zlet ter o tekmah. — Dne 11. oktobra so bile dokoinčane sokolske igre v tenisu, katero panogo iger goji čsl. Sokolstvo že nekoliko let z lepimi uspehi. Za leto 1931. je izšla kot teniški prvak ČOS ekipa, ki jo je postavilo Sokolsko društvo Klatovy iz župe Šumavske. — Proračun, ki ga je predložil moški prednjaški zbor ČOS za vsesokolski zlet, izkazuje denarne potrebe v znesku 1330.000 Kč. Neznatno manjši-je proračun, ki ga je predložil finančni sekciji zletnega odbora ženski prednjaški zbor ČOS. Celotni proračun predvideva denarnih potreb v znesku 17 do 20 milijonov Kč. — Ravnokar razpošMiia ČOS svojim edinicam brošure s popisom vaj, s katerimi bo čsl. Sokolstvo nastopilo na vsesokolskem zletu. Ena partija te knjižice bo potrebna tudi nam, ker bodo naši starejši telovadci nastopili v Pragi skupno s čsl. starejšimi telovadci. — Za zletne priprave nima ČOS samo posebnega zletnega odbora, ampak je tudi že preuredila del prostorov Tyrševega doma v zletne pisarne. Tako imamo pričakovati prihodnje leto ob proslavi Tyr-ševe lOOletnice v Pragi res sijajnih sokolskih dni. A. J. Iz češkoslovaškega Sokolstva Ob priliki vsesokolskesa zleta se bo vršil tudi nastop srednješolske mladine. Z njim v zvezi bodo tekme v, raznih igrah ter lahkoatletskih panogah in sicer 2. junija 1932 v plavanju, 3. junija mešane tekme, lahkoatletske tekme in začetek tekem v igrah, 4. junija zaključek tekem v igrah; 5. junija pa bo »srednješolski dan«. — Dne 30. oktobra je obhajal svojo 60Ietnico brat Ota Bubeniček, markantna osebnost Sokola Praha-Vino-hrady, kateremu pripada že skoro 40 let kot vaditelj. Udejstvuje pa se tudi v drugih panogah sokolskega delovanja, jiele v domačem društvu, ampak tudi v ČOS. Zelo mu je pri srcu poleg sokolsko-pro-svetnega dela vobče lutkarstvo in sploh umetnostna stremljenja v Sokolstvu. — 18. oktobra so se vršile v Brnu medmestne tekme Sokolic v prosti telovadbi pod vodstvom načelnice COS s. Marie Provaznikovč ter še nekaterih članic TO. Kot zmagovavec je izšla Praga. — Sokol Českč Budejovice je »gradil v zvezi s svojim letnim telovadiščem velikanski plavalni basen v vrednosti Kč 600.000. — 19. in 20. septembra so se «r-šiie v Hamburgu v zvezi s proslavo 40-letnice tamošnjega čsl. Sokola tekme čsi. Sokolstva v Nemčiji. Kot zmagovavec je izšel Sokol Berlin. — ČOS izda v kratkem Času priročno knjižico »Tyršova inyšlenka a Slovane«, ki bo obsegala informacije o vseh slovanskih narodih, kratek zemljepisni m zgodovinski pre-gied, razvoj sokolske misli, zemljevid in državni grb. — ČOS namerava pozvati vlado ČSR, naj se ustanovi državna visoka šola za telesno vzgojo pod imenom »TyrŠev zavod«. Bila je izvoljena posebna komisija, da izdela tozadevno spomenico za vlado. — Sokolska župa Tyr-ševa s sedežem v Kolinu izda za Tyr ševo lOOletnico pesmi sokoiskega pesnika Karla Legera. Zbor društvenih na četnikov Sokolske župe Tešinkč je zase dal dne 25. oktobra v Orlovi ter je obravnaval v pretekli delovni sezoni o-pravlieno delo in si obenem začrtal program za tekoče delovno razdobje. Isto bo stori! zbor društvenih načelnikov sosedne župe Moravsko-slezske dne 8. novembra v Mor. Ostravi. — Kakor pri nas, enako tudi na severu sledijo geslu: Jen ruchem žijeme (= samo v gibanju i živimo). „ A- 1 K otvoritvi novega lutkovnega gledališča v Mariboru Lutkovno gledališče v Mariboru ni nekaj novega. Ze kmalu po vojni je prirejal Češki klub, nato pa Mariborski Sokol v Narodnem domu lutkovne predstave za deco na malem lutkovnem odru Češkega kluba. Lani pa je Sokol Mari-bor-matica uvedel znova lutkovne predstave na tem odru v veselje dece, ki je te predstave posečala v velikem številu. Ta uspeh in pa izreden napredek lutkovnih gledališč v češkoslovaški republiki in posebej še v češkoslovaškem Sokolstvu, je napotil odbor Sokola Ma-ribor-matica, da si nabavi veliko moderno lutkovno gledališče, ki bi ustrezalo vsem zahtevam in tako povsem zadovoljilo ne le deco, kateri je v prvi vrsti namenjeno, temveč tudi odrasle, ki jim more popolno lutkovno gledališče nuditi ravnotako obilo užitka in zabave. Ta sklep je bil uresničen po prizadevanju agilnega društvenega prosvetarja br. Ipavca in akademika br. Borisa Pipana, ki je napravil načrt in žrtvoval počitnice v njegovo izvedbo. — Novo lutkovno gledališče je največje v Jugoslaviji; dela so trajala nad dva meseca in je stal oder z opremo skoraj 20.000 Din. Oder, ki je zložljiv, je 3.10 m visok, 4 m širok in meri v globino 3.10 m, pozornica sama pa meri v širino 2.40 m, v višino 1.20 m in v globino l.lOm in bo razsvetljena s številnimi žarnicami. Mali prejšnji Gašperček s svojimi tovariši, kraljem, princeso in razbojniki se je moral umakniti 50 cm visokim, krasnoizdelanim lutkam, ki so deloma naravnost razkošno oblečene. Lutke in kulise je dobavila praška tvrdka Modrij & Žanda, istotako nekaj sijajnih kostumov, dočim so ostale izdelale nekatere požrtvovalne članice. , Oder že stoji v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Kompleten umetniški »ansambel«, na odru in za odrom, je angažiran in že pridno vadi za otvoritveno predstavo, vse brez gaže, tako da se novemu teatru ni bati krize, ki pritiska njegove večje tovariše, čeprav mu bo podpora prav dobrodošla radi še večje izpopolnitve. Uprava pripravlja tudi predstave za odrasle. Pri vseh predstavah bo sodeloval salonski orkester, poskrbljeno bo pa tudi za pevske in druge glasbene točke. Zaprošeni so tudi domači avtorji, da prispevajo originalne komade; posebno igre lokalne vsebine, v katerih Gašperček lahko pove kako bridko, pa resnično, bodo gotovo našle pri občinstvu hvaležen odziv. Tako je prišel Maribor do prvovrstnega lutkovnega gledališča, Mariborčani pa so vabljeni, da si ga ogledajo in pridno posečajo, pred vsem pa, da privošči jo svo!i deci v zimskih popoldnevih ve-rp.Io in koristno zabavo Stran 4. Mariborski V E C ER NIK Jutra V Mariboru, one 9. XI. 1931. Spori Tekmovanje za srednjeevropski pokal. V Curihu se je .včeraj odigrala prva finalna tekma za srednjeevropski pokal med Vienno in W. A. C.-om. Zmagala je Vienna s 3:2 (1:2). Revanžna tekma se bo vršila dne 12. t. m. na Dunaju. Ostale nogometne tekme. Budimpešta: Madžarska-.Švedska 3:1 (2:1). Praga: Prvenstvene tekme: Slavia: Sparta 3:1 (2:0); Meteor:Bohemians 2:1, DFC:Prostejov 2:1, Teplitzer FC:Klad. J 3:3. Bratislava: Bratislava:Budimpešta 1:1 (0:1). , Dunaj: Admira:Nicholson 2:0 (1:0); BAC:Hakoah 1:1 (1:0). Waeker:Rapid 1:0; Austria FAC 7:5; Sportklub:Slovan 1:1. Skaotizem V Siamu je umrli kralj Rama VI. ustanovil 1. 1911 skavtsko organizacijo in saim spisal več razprav, ki se nanašajo na skavtizem. V siamskih šolah je »skav-tizem« obvezen predmet in zato ni čudno, če šteje ta dežela okoli 45.000 skavtov in planink. Ker smo doslej igrali odbojko po vseh mogočih pravilih, obveščamo vse edini- ce, da je predpisano za dravsko župo skavtov igranje po pravilih Sokola kraljevine Jugoslavije. Edinice naj si nabavijo knjižico o odbojki, ki jo je napisal Franjo Mačus. Krvava bitka med orožniki in razbojniki. Na otoku Korziki se je odigrala te dni krvava razbojniška drama. Orožniška patrulja iz petero mož pod vodstvom častnika je bila v bližini vasi Balogna napadena iz zasede. Bil je to bandit Ca-viglioni. ki je s petimi pajdaši prežal tam na orožnike. Med orožniki in razbojniki se je vnela divja bitka, pri čemer sta padla dva orožnika, častnik pa je dobil težek strel v prsa. Ustreljen je bil pa tudi Caviglioni. Ostali razbojniki so pobeg nili in vzeli s seboj tudi enega ranjenega tovariša. Caviglioni je bil drzen razbojnik. ki je strahoval ves otok. Vrsta njegovih zločinov je zelo dolga. Napadel je najrajši tovorne avtomobile. Njegov najdrznejši čin pa je bil napad na kopališče Guagno. Tu je razbojnik s svojo tolpo nekega jutra Obkolil vse hotele in ople* nil goste za ves denar in dragocenosti. Neki radovedni Anglež, ki je pogledal skozi, okno, da bi videl zloglasnega razbojnika, je bil pri tem ustreljen. Slavko, dala sem ti vendar dva dinarja, zato da vzameš ribje olje. Kaj si 'pa naredil z denarjem? — Za dinar sem si kupil čokolade, drugi dinar sem pa dal Milki, da je ona namesto mene vzela ribje olje. Opomin Poslovenil L. L. Pozneje sta me dva lordova strežaja odnesla v postelj in položil sem svojo bolečo glavo k počitku v sobi, ki je gledala proti jugu; po sivki dišeči zastori so me branili solnčnim žarkom. Tu me spomin za nekaj časa zapušča. Ne, ne zapušča me povsem, ampak so megle, ki zastirajo včasih oko spomina tako, kakor megle v zraku skrivajo naravne pojave. Mislim, da sem e počasi okreval. Dnevi so minevali, dolgi dnevi, in bil sem še vedno lordov gost. Dan za dnem je bil gradič poln pijanih plemičev kvartopircev; zbirali so se tu, ali pa je bil lord odsoten, popivajoč pri svojih sosedih Igra-čih. Gospa je prisostvovala orgijam tiho in mirno — bel lokvanj v močvirju. Moje rane so me opravičevale, da mi ni bilo treba se udeleževati vsakdanjih' gostij in postal sem gospe prijatelj in trajni drug. Spominjam se, da me je prosila, naj jo kličem Clarissa, a le tedaj, kadar ni bilo lorda blizu. Vidim vse to kakor skozimotno steklo in slišim nje glas kot skozi motno steklo in slišim nje glas kot Kadar lorda ni bilo doma, sva. posedala kraj okroglega ribnika v vrtu, v katerem so se tik pod gladino solnčili zlatorumeni krapi. Tam sem ji včasih čital stihe naših pesnikov ali pa sva si pravila svoje dožitke. Lorda sem bil medtem tako spoznal, da sem se v njegovi bližini le težko krotil, da ga nisem zagrabil za grlo. Vse njeno življenje mi je bilo znano. Prizna- la mi je, da je vsa njena nekdanja ljubezen do moža že davno mrtva. »Ljubav ne umre,« sem dejal. »Plamen iz žerjavice išče novega goriva.« Bilo je nekega popoldne, ko sem sedel že povsem zdrav kraj gospe ob ribniku. Lord je bil odšel k petelinji borbi z dvema borcema, ki ju je sluga nosil v skrinjici za njim. Clarissa mi je ponudila knjigo, naj ji čitam pesem. »To je, »Elegija, napisana na vaškem pokopališču«,« je dejala. »To je pesem, ki se je lani vseh tako dojela.« In tako sem začel čitati, a čez nekaj hipov moje misli niso več mogle slediti besedam, mahoma se mi je milo storilo kakor fantku in bil sem v njenem objemu. Kakor da sva bila Frančiška in Pavel, ki sta se prvič poljubila, čitajoč povest o Gimevri. Tedaj zašumi listje pod težkimi stopinjami in lord stoji pred nama, priklanjajoč se s tankim nasmeškom in ironično gesto. Gospa skrije bledo lice v belih rokah, jaz vstanem in ga odvedem. »Stotnik Hebden,« je izpregovoril in se reža: kakor satan, »dovolite mi izjavo, da imate čudne nazore o tem, kako e treba vračati gostoljubje.« »Ne vem, če so originalni,« sem mu odvrnil; »potem niste nič slišali o obleganju Troje. Želim, da bi o Vašem neznanju mogel govoriti kot o Vašem najmanj občudovanja vrednem svojstvu.« »Vaše srce, o Pariš, nataknem na svoj meč,« je siknil, »a ne radi Vaše nesramnosti.« »Ne boste,« sem mu zaklical, »če me izzovete, izberem samokrese.« Nekaj trenutkov je premišljeval. »V vasi je gostilna, ki je dovolj dobra za ljudi Vašega soja,« je končno izpre-govorii. »Pojdite tja, in še v tej uri Vas poišče moj prijatelj. Srečala se bova, nič se ne bojte. Dejstva, da niste plemič, ne maram upoštevati. V takih zadevah človek ne sme biti preozkosrčen.« In po preteku ene ure sva se srečala. Deset korakov sva stala vsaksebi in čakala, da pade bel robček, ki je‘ plapolal v vetrcu. Taylor, ranocelnik, je bil prisoten; ves bel je bil v obraz in usta so se mu kremžila od strahu. Zdajci ruta pade in mene zagrne mrak. Ko sem se zavedel, sem ležal na dolgem počivalniku, z blazinami pod glavo, ki jo je bil zdravnik baš povezal. Bil je izrazit vaški zdravnik, dovolj staromoden, da je nosil ščipalnik, in dovolj modem, da je nosil športno obleko. »Halo!« je vzkliknil. »Kako se kaj počutimo?« »Počutimo se slabo, hvala!« sem odgovoril. »Ali bi mi ne hoteli povedati, kje sem in kaj se je zgodilo?« »Hudo ste trčili s svojim avtom,« je menil; »pa nič si ne belite glave radi tega. Bal sem se, da so se Vam pretresli možgani, a ni tako hudo. In zdaj ste v Datchom Hallu pri gospodu Wellingu. V njegov avto ste butnili in pripeljal Vas je sem — ali pravzaprav, pregovoril je lastnika prvega avta, ki je pridrdral, da je prevzel vlogo usmiljenega Samariica. (n zdaj ne smete preveč govoriti Kmalu Vam bo odleglo.« Zdaj sem se spomnil vsega, a moral sem se boriti z drugimi spomini. Svojih sanj — če jih moram tako imenovati — se nisem takoj zavedal. Bilo je čisto go- tovo, da še nikoli nisem bil v hiši, ki ji je bilo ime Datcham Hall, in da tudi gospoda Wellinga nisem poznal. In vendar mi je bila. soba nekam znana, četudi se mi je zdela oprava čudna. Čutil sem, da poznam nje obliko, trojico vrat in najbolj pa visoka okna pred mano. Skozi nje sem videl sleč v polnem cvetju in čutil sem, da bi morala dehteti tam pravzaprav lipovka. In potem se nii je začela stvar nekoliko jasniti. Zdravnik je izpregovoril. Dejal je: »To je vražje mesto za tiste, ki ceste ne poznajo, in za tiste, ki je poznajo — tisti ozki strmec baš preden pridete do Žabjega križišča. Temu se vsako leto kaj pripeti.« Nekaj se je zganilo v mojem spominu pri besedi Žabje križišče. »Ali bi mi nekaj povedali, gospod doktor?« sem ga poprosil. »Začenjam se zavedati zelo čudnih sanj, ki sem jih sanjal, ko sem ležal v nezavesti. Tujec sem tu in še nikoli nisem slišal v Žabjem križišču, dokler nisem sanjal o njem in ga niste v tem hipu omenili. In zdi se mi, da poznam to sobo, dasi ni mogoče, da sem bil kdaj tukaj. Glava me boli kot greh in jezim se, če bi se rad nečesa domislil...« »No, no,« mi je prestrigel besedo, »nič ne premišljujte in ne zahtevajte, da Vam pojasnim nmisleke Vašega podzavestja. Bržkone se Vam je za hipe vračala zavest in Vaše zaznane so vsakokrat zopet obledele in so Vam pustile snov za sanic. Zdaj le mirno ležite in ne mučite sc z ničimer, dokler Vas ne prevedem v bolnico.« (Nadaljevanje sledi.) Kupim psa čistokrvnega volčjaka z rodovnikom, starega od 3 mesecev naprej. Cenjene ponudbe pod šifro »Vočjak II« na upravo »Večernika«. 5172 Stanovanje dveh sob in kuhinjo dam v najem z 1. januarjem. Ponudbe na upravo pod šifro »Zrinjski trg«. 5167 Sobo s štedilnikom oddam. Vprašati Angela Leskova, Počehova 1. 5176 Preklic! Podpisani Anton Piščanec preklicuje tem potom vse izrečene trditve na-pram gospodu Sedmaku Danilu in se mu zahvaljuje, da je odstopil od kazenskega zasledovanja. Anton Piščanec, Maribor. . 5171 Božično darilo. Prvovrstni koncertni glasovir na prodaj. Naslov v upravi. 5173 Stanovanje velika soba s štedilnikom in eno oprem Jjeno, oddam, Zrkovska cesta 33, Pobrežje. 5174 Vajenca za krojaštvo sprejme Cverlin, Gosposka ulica 32. 5156 Miss Edith Oxley, diplomirana na univerzah Cambridg in Pariš, se priporoča kot učiteljica z angleški in francoski jezik. Prevzam tudi prestave v teh jezikih. Gosposk ulica 52/1. 505 Iščem dijaka srednješolca, ki bi me poučeval v nemščini, katero že malo obvladam. Naslov v upravi »Večernika«. • 5170 Opravilna številka; E IX 2463/31 Dražbeni oklic. Dne 28 dec. 1931 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin; Zemljiška knjiga; k. o. Slivniško Pohorje vi. št 18 Cenilna vrednost; Din 205 283 40 Vrednost pritikline: Din 5.000-— Najmanjši ponudek: Din 136.854*92 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodišče v Mariboru odd. IX., > dne 24.10.1931. Opravilna številka: E IV 649/31 12 Dražbeni oklic. Dne 16. dec. 1931 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: k. o. Studenci vi. št. 437 Cenilna vrednost: Din 112.542'60 Vrednost pritikline: — Najmanjši ponudek> Din 75.028 40 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri so* dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe. . sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okraino sodišče v Mariboru odd. IV.. dne 12.10.1931. bdaja Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavni izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tisk* Hariborsk? «*karna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru