ueto II!., štev. 4 V LJubljani, četrtek dne S. januarja (922 foramezna Stev, 50 OSr * 2 K fshaja eb 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 B mesečno....... 20, t*. Inozemstvo .. 600 , Oglasi za vsak mns višine stolpe« (5S mm) . £ S ftcili oglasi do 30 mm •tolpca (88 - . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlitvo: Miklošičera cesta št. l$rf Telefon it. 72. Upravntštvo; 5 e*»ernova nlie& ~i Telefon it. Sf. Racar 13-. pofitčelmad« žtev. H.84?;. Ljubljana, 4. januarja. Kako malo je človek človeku brat in kako zna biti človek človeku zvur, je pokazala zlasti svetovna vojna. Ogromna je materijelna škoda, ki jo js provzročUa ta svetovna katastrofa sveto, a še večja izguba je bila človeštvu prizadejana s tem, da so stopili v splošni duševni razoranosti na mesto plemenitosti in idealov instinkti ter brutalne sile, ki spravljajo v nevarnost vso kulturo. Najostudnejsi lazimaterijaiizem je zavladal tudi v Jugoslaviji kot zlo svetovne vojne. Naš človek noče več poznati samega sebe, ne zaveda se, zakaj je tu, kaj je njegova naloga in kaj njegov namen. Suženjstvo v preteklosti nas je tako posurovelo, v razvoju ■ ako oviralo ter uničilo, da misli velik del naroda, da je življenje namenjeno elinole jedi in pijači ter zbiranju bo- Ifalifanska poluradna izjava o šibeniškem incidentu ITALIJA ŠE NI STAVTLA NIKAKIH ZAHTEV. CEVIH IZJAV. ODMEV PASl- R:m, 4. januarja. (Izv.) Italijanska oficijelna agencija Volta objavlja z ozirom na dogodka v Splitu in Ši!«-niku naslednjo izjavo: Povodom dogodkov, kj so se v zadnjih dneh dogodili v Splitu in Sibeniku, katerih žrtve so bili vslcd hrvatske nestrpnosti naši mornarji, so naši listi objavili zahteve, katere je baje stavila italijanska vlada na beograjsko. Po naših informacijah. ki jih imamo z merodaj-nega mesta, smo pooblaščeni izjaviti, da te objavljene zahteve niso točne, ker italijanska vlada ni stavila do danes nobenih zahtev beograjski vladi, gasiva in surove moči. Le poedinci soj ;n n; obravnavala spor. vprašanja, ki zavedajo, da je pravo življenje pc6ve-:je nastalo radi omenjenih dogodkov, ceno udejstvovanju duha ter razvoju,t0 vprašanje je še vedno odprto med duševnih in moralnih potenc. 1 * Čudno zato ni, da je po vojni tako strašno padel vpliv izobraženstva. V kulturi so prišli na površje manj duh> viti in plodoviti individui, često samo veliki šarlatani; na gospodarskem polju je prevladala nesolidnost z verižni-iitvom, v politiki pa je sleherni pritlikavec nastopal z visoko glavo vsezna- lega politika ter malone vsak zase Beoerad 4_ janna^ ^ Danes ^ snoval; svojo politično stranko Pravo poldne M ^ vršiIa seja finanČMga obema državama. Med Rimom in Beogradom se vodijo stvarni razgovori o satisfakciji, ki naj bi jo dala. Jugoslavija Italiji. Ti razgovori se vodijo popolnoma v prija- Amerika profi Franciji ZAHTEVA PO BREZOBZIRNEM IZTIRJEVANJU EVROPSKIfl DOLGOV. — VRNJENI DENAR NAJ SE RAZDELI MED VOJAKE teljskem tonu in pričakovati je, da! drugim: London, 4. januarja. Poslanec Rea-wes je predložil ameriški reprezentančni zbornici resolucijo, ki veli med bodo končani v najkrajšem časti. V kolikor smo informirani, ie Jugoslavija podvzela ie vse korake, da se taki dogedki ne b: ponavlja: Rim. 4. januarja. (Izv.) Italijansko časopisje objavlja Pašičev odgovor v narodni skupščini radi požiga bark ov-Ijanskega Narodnega doma brez ko- mentarja. Tudi še dosedaj ni bilo urad-; javila potreba. .?WashmgtoT»ka konferenca, je pokazala, da gotove države, ki so upnice Amerike, izdajajo velike vsote za po-množevanje oboroževanja na morju. Zedinjene države popolnoma razumevajo težkoče, s katerimi se ima boriti EvTopa in je pripravljena, fandirati evropske dolgove, ako bi se za to po- no objavljeno, ali je italijanski konzul v Sibeniku v resnici stavil Jugoslaviji radi dogodkov v Sibeniku kako ulti-mativno zahtevo po zadoščenju ali ne. Toda ako Francije ne ganejo prošnje človeštva po svetovnem miru in namerava ta država svoje podm omike celo še pomnožiti, je za Ameriko pri-Časopisje nikakor ne veruje v trditev, j gel ča#, da računa s trenotnim položa-da je kralj Aleksander radi teh do- i jem. Francija ima vojsko ki je večja, godkov prekinil svoj lovski izlet v;kakor ^^ ki jD je imeia Nemčija pnd Sloveniji. Očividno pa je dobilo časo-; vojno. Francija ne odklanja samo p is je navodilo, naj ne zavzema v tem j vprašaju nobenega stališča. ZaČCfefc POSVCtOVanj zmanjšanja, svoje vojske, nego vztraj* celo na popolni svobodi, da jo Se pomnoži Stališče Francije glede poveča nja mornarice pomenja izdatek stoti r milijonov dolarjev. S takim oborožc valrim programom se gotovo ne Ik bavila država, ki se nahaja v finančni! stiskah. Ameriški narod mora z vs, pravico vztrajati na tem. da se frav. coski proeram izvede s francoskim ne z ameriškim denarjem.* Pariz, 4. januarja, V ameriški rt prezentančni zbornici je bi] včera. predložen zakonski načrt, po kateres* naj se vsote, ki jih zavezniki dolgujejo Zedinjeniro državam, z obrestir1 vred takoj po povračilu ra.zdela me-5 vojaka, in sicer polovica med ameri ške., polovica pa med angleške, francoske, belgijske, italijanske in pertugsi ske vojske. Ekspoze finančnega ministra BUD ŽET ZA LETO 1922. izobraženstvo je potisnjeno v kot. od množice prezirano in opljuvano. Le počasi nastopa iztreznjenje, le polagoma zmaguje um nad boljševizmom. Tudi naš človek spoznava, Ja se more vzdržati na svetu samo z razvojem duševnih sil. Če tudi počasi, vendarle uvideva, da je mogoče dvigniti jugoslovanski narod in njegovo kulturo, ako mu vcepimo popolen svetovni nazor, ki ga edini more osvoboditi zmot in ga prepričati o resnici, da izvira v*a sila in moč človeka, ves njegov spas 19 iz prosvjtljenosti. Glavna naloga današnje generacije je, dati jugoslovanskemu narodu podlago za najširšo svobodo razvoja vgjh njegovih duševnih sil. Le tako je mogoče, da se tudi Jugoslovan dvigne lo višje kulture in do pravda blago-: »anja. To nalogo vršiti je v prvi vrsti po- bora. na kateri je podal finančni minister (lr. Kamanudi svoj ekspoze, ki vsebuje v glavnem sledeče: Novi budžet za leto 1922 predvideva 6.267,577.804 Din izdatkov in 5.559.464.821 Dn dohodkov. Povečanje izdatkov gre v glavnem na, račun draginjskih doklad nradniStva in penzionistov, ki znašajo 500 milijonov. Izva-nredni krediti so predvideni na 160 milijonov. V letu 1922 bodo znašali izredni bud-žetni izdatki: Izplačilo sedemodstotnega posojila SO milijonov Din. Izplačilo 20odstotnega odbitka pri izmenjavi bankovcev Avstro-ogrske banke 25 (?) m lijonov Din. Odplačilo dolgov Narodni banki 60 milijonov Din. Za izvedbo agrarne reforme 90 milijonov Din. Izdatki bndžeta se avtomatično pove- pri na« znatna redakcija, ki so Jo že uvedle skoro vse druge države. Francija n. pr. je predvidela redukcijo uradništva za 150.000 oseb in je od teh že 50.000 odpuščenih. Nenkaznega uradništva. dinnilstov, stražnikov itd. imamo danes 81.361. Ukaznega uradništva imamo: s plačo v Cannesu DIPLOMATI NA POTU. — PRVI SESTANEK MED LLOYD GF ORGEOM IN BRIANDOM. Rim, 4. januarja. (Izv.) Predsednik i ve Ratfchenau in se nastani v hoteli, iialijacske vlade Bonomi je odpotoval' Carlton. kjer bodo ložirale tudi fran- sinoči v Cannes. V njegovem spremstvu se nahajajo polnomočni minister Cattolico, načelnik zakladnega ministrstva Roesini. državni svetnik Darone, sekcijski šef zakladnega ministrstva do SOOO Din 40.530, s plačo izpod 5000 , Ciarocca in generalni tajnik Picasso. oficiielnem' ^ Din 22.420. izpod 7500 Din 7.852 a pre- 'Iz Pariza odpotuje tamošnji italijanski 0Jlclje!nem P0Klravn ^ tako- coska. italijanska, belgijska, japonsk* in ameriška delegacija. Pariz, 4. januarja. (Izv.) MinisirsV; predsednik Briand je prispel danes oi %11. dopoldne v Cannes in se je p» ko 7500 Din 8.015. Tu so uvrščeni oficirji in vojaSki uradniki, n'so pa vSeti de- poslanik Salvago Raggi z svetnikom D' Amelijem. Danes odpo- klicana inteligenca sama. Ona bi mo-; cavajo s padanjem dinarja. Finančni milila kazati narodu pravo pot, ona bijnister je poda! natančno sliko kurznega mu morala utrjevati pravo svetovno | padanja dinarja na beograjski borzi, ki naziranje, iz katerega se šele more i je pr čela delovali februarja 1919. 25. fe- ';zevesti višja jugoslovanska kultura Ali pa naše izobraženstvo vrši svojo nalogo v času, ko bi narod in država potrebovla največ umskih delavcev. cNikomur ne verujem, vsak je falot, vsak seda in se rije samo h koritu in ko se nasiti, gre v pokoj, na svoje ta-kozvano razpoloženje.* To je velikokrat pr os talka sodba ♦sveta slovenske inteligence o delu onih naših maloštevilnih mož, ki delajo preko svojih sil na zgradbi našega svobodnega državnega življenja v času, ko mnogi leni, enostranski, občutljivi inteligenti po naših mestih in se-5ih zapravljajo čas, denar in zdravje braaris 1919 ie notiral dolar 24.10, 20. marca 1920 42.50. 20. julija 15. Potem je 20. novembra zope' poskočil na 37.80. maja 1921 pa je notiral 31, avgusta 34. oktobra 56, novembra 96, a sedaj 70. Zadnji čas se tudi opaža, da izgublja denar na notranji kupni vrednosti, kar pa je v zvezi s borznim padcem. Nato je razložil finančni minister hisio-rijat budžeta za leto 1922. Spočetka so sknpni izdatki m'nistrstev bili predvideni na 9 in pol milijarde Pri ponovnih revizijah so bile te postavke znižane za 3 milijarde in končno je bil budžet reduciran na. 6 milijard. Najbolj obtežuie budžet izplačilo uradn ških plač in dra- lavci, ki sprejemajo »udi draginjske do- ;tuje v Cannes tudi minister Raineri. klade za sebe. in svoje druž ne in katerih Pariz, 4. januarja, (Izv.) Dane« sta število znaša tudi nad 10.000. Dal'e niso i odpotovala semkaj angleška delegata všteti podčastniki, žandarjs in cbraejrie za Cannes lord Curzon in sir James straže, ki tudi dobivajo s svojimi rodbi- Broad Bury z večjim številom angle- kih ekspertov. Posebni poročevalec «Chicago Tribune* poroča, da prispe jutri v Cannes j bila njegova pogajanja z tudi nemški zastopnik, minister obno-! polnouna brezuspešna. pri vinu v zakajenih beznicah in pro- ginjskih doklad, ker je število uradni-,-lajajo tam vso svojo nacijonalno, dr- j štva, tako veliko. Potrebna je zato tudi žavno in politično modrost v kritiki, ki po svoji obliki ubija inteligenta ter nami dravinjske doklade. V budžetu leta 1922 je predvideno Se večje število uradništvu. vendar bo posebna anketa število znatno zmanjšala. V budžetu znašajo plače in doklade uradništva vsoto 2.i599,406.844 Din, to je 41 odstotkov vseh predvidenih državnih izdatkov. V budžetu predvideni dohodki so razdeljeni v dva dela. Prvi del tvorijo oni dohodki, ki so osigurani z dosedanjimi zakoni, drugi del pa oni. ki temelje na novem zakonskem pooblaščenju. Glavne postavke dohodkov tvorip: carina 417 mil jonov, direktni davki 594 milijonov, neposredni davki, dohodki državnih domen itd. 1.375 milijonov. Razen tega je predvidena tudi 100 odstotna doklada na vse direktne davke. Doklada je bila prvotno mišljena samo za velike davkoplačevalce, ker pa so ▼ naši državi večji del le mali davkopla-Sevalci, se je doklada nredila progresiv- I London, 4. januarja. (Izv.) Čimbolj se no od 2 do 100 odst. Koliko bo znašal j bliža odločilna seja Dail Eireanna (ireke- lenacii-k^m ivo} hotel 0b 4" P°Poldne ee. je vrši a prvj razgovor z Lloyd Georgeom. k- sta se ga udeležila tudi' Loucheur in Ra bert Hoornes. Oficijelna otvoritven? seja vrhovnega sveta t* bo ■vršila. dr> 6. januarja. Kakor poročajo večerni pariški listi je grški ministrski predsednik Gunari-odpotoval iz Rima v Cannes. ker st ltali'0 po- Rusko-finska vojna [ Velikanski kit zsg»ri Reva!, 4. januarja. (Izv.) Boljševi- j panamski kanal kom se je po velikih naporih posrečilo; . ,T < spraviti na karelijsko fronto pod po- . London. 4. januarja, flzv.) Veiikam,,' koj boj s četami Antonova. V bitki . I je pa na najožjem mestu zabasai, Irci in sporazum dohodek iz te doklade. se momentano še ne da ugotoviti. Po ekspozeju finančnega ministra *e bila seja finančnejra odbora zaključena in odrejena prihodnja za prihodnjo sredo. oohujšuje narod. Govorijo in delajo tako, kot da je država nekaj izven njih, da je nekaj, iz česar ne teče kri. Globoko ponižano Nemčijo, potap-tjajočo se Avstrijo drži pokonci nemška inteligenca. Velik del naše inteli Obnovitev oegagan! f Italijanski ooslanik z Avsfrifo na Reki Beograd, 4. januarja. (Izv.) V dragi polovici januarja se bodo nadaljevala v Beogradu gospodarska pogajanja z Av- genee pa tekmuje v zabavljanju, ne- strljo, ki so bila jeseni na Dunaju pre- . T i "____ _ * ? Z_ I O IT O Irtn MM« TT AIVA« AAM aktivnosti in neinteresiranosti. Tako reagira cvet slovenskega dela našega naroda na naše osvobojen je! • Nismo črnogledi. Vidimo se veliko armado slovenskih inteligentov, ki ni bila naprodaj Avstriji in ki danes ne marodira v težkih prilikah, v kojih živi. Nanjo računamo, da izstopi iz ponižne rezerve, da gradi in ustvarja zvesta našim idealom preteklosti, polna vere in zaupanja v spas poštenega dela. Gospoda v naših vrstah in izven naših vrst pa. ki mislite boljše: ako ste resnično globoko prepričani, da je pot, !;i jo vi mislite, spasonosna. kazite jo stvarno in ne bodite večji borci za Slovenstvo v Jugoslaviji, ko ste bili nekdaj samo stvarni, ponižni delavci v svojem zvanju v dobi. ko nam !*in'r;r=tvn nravde. Beograd, 4. januarja. (Izv.) Demokratski idub !e imel danes skupno z glavnim odborom plenarno sejo, na kateri }e razpravljal o vprašanju kandidature za zunanje ministrstvo !n c amnestiji. Seja ie Ms tajna. SPREJEM NA DVORU. Beograd, 4. januarja. (Izv.) Sinoči 40 bili na dvoru pri večerji ministra Voja Marinko vi 5 in dr. Kumanud' in ,0f rrere-ra!&5£ra žtafca Petxr Pe&i nemške napisne table po trgovinah, kakor Studi ulični napisi, ca gledališču pa je tr U, ra.zobešena rumunska zastava. PRODAJA AVSTRIJSKIH GOBELINOV. IZPUŠČENI MADŽARSKI Dunaj, 4. januarja. (Izv.) Rektorji ml- [ KARLISTL verze, tehnike, akademije za upodabljajo- | Budimpešta, 4. januarja. (Izv.) TukajS čo umetnost in načelniki muzejev so! nje najvišje sodišče je predlog glede it-vložili pri vladi energičen protest proti; pustit ve karlističnih "oditeljev proti kav-nameravani prodaji gobelinov za 75 mili- i c'ji odobrilo. Ker so zagovorniki že p> jonov zlatih frankov, ker so cenjeni po j ložili zahtevine kavcije, so bili -'lane« strokovnjakih na 300 milijonov in bi se! izpuščeni iz zapora: Štefan Rakovsky, ba 'modi »ventuaino nredat! še dražle. I ros Szizrar in Avgust Schnlazl« Italija in CeSkosfavaSka italijanskih političnih krogih pro-cojšnje zanimanje. Časopisje ga ol>-javlja v dolgih izvlečkih in dodaje obširne komentarje, posebno pa se ustavljajo listi pri točki, ki jo je Masarvk v svojem govoru posebno ostro poudarjal, namreč vprašanje razorožitve. Italijansko časopisje ugotavlja, da je Masarykova izjava odgovor na italijansko tezo, glede razoroževanja v srednji Evropi, katero je na washing-tonski konferenci zastopal italijanski delegat Schanzer. italijanska teza glede razorožitve srednjo Evropo je bila — vsaj indirektno — naperjena proti Mali antanti; italijanska vlada jo zahtevala razorožitev Male antaute iz lahkoumevnih razlogov. Masaryk je pa sedaj v svojem govoru izjavil, da pozdravlja idejo wa-ihingtonsk^ razorožitvene konference, ki se pa mora samo po sebi razumljivo izvesti v vseh državah: dokler to vprašanje ni definitivno in stvarno rešeno, stoji češkoslovaška republika na stališču, da mora imeti močno in zanesljivo armado, ki ne bo samo porok svobodnega razvoja češkoslovaške države, am[iak obenem tudi porok^ za ohranitev miru v srednji Evropi. Stališče Češkoslovaške je stališče Male intante, zato je vprašanje razorožitve toliko časa neizvedljivo, dokler ne pristanejo na njo vse države, zastopane ali nezastopane na washington>ki konferenci. S tem je Masaryk čisto odločno zavrnil italijansko zahtevo o razorožitvi, a italijanska javnost občuti ost te njegove izjave in prikrito izjavlja, da je ravno Italiji, ki je polagala toliko nad na Češkoslovaško in njenega v vsem svetu spoštovanega predsednika, jako neugodno vzpričo tega stališča Češkoslovaške. Obenem italijansko časopisje ugotavlja, da ni to prvi slučaj, ko je češkoslovaška vlada pokarala svoj 3 nerazpoloženje napram Italiji. Kot e, katere kapital bo znašal 100 milijonov dolarjev in bo razdeljen tako-le na posamezne države: Amerika, Anglija, Francija in Ncmčna po 12'/;%, Belgija, Itaiija in Japonska po ostanek se razdeli med Češkoslovaško, Brazilijo, Chile. Argentinijo, Švico, Norveško, Švedsko, Dansko in Španijo. Amerikanski predlog predvideva za sedež zveze Ha vre. ker Francozi ne pristanejo na London. Pariška gospodarska konferenca Seje gospodarske konference, ki naj bi bile nekaka priprava za sestanek vrhovnega sveta v Cannesu. so se pričele dne 30. decembra v Parizu. Sej so se udeleževali angleški in frano ski finančni in industrijski strokovnjaki, ki so proučili in odobrili že na prvi seji načrt za gospodarsko obnovo Evrope, ki ga je izdelal sir Robert Kin-dersley. Glavne točke tega načrti predvidevajo ustanovitev mednarodne zveze, ki bi zastopala finančne in Industrijske interese Anglije, Francije. Belgije in Italije, dalje eventualno tuui drugih manjših držav. Mala an-tanta se v načrtu ne omenja. Ta organizacija bi imela nalogo, da olajša mednarodno izmenjavo blaga, siro\in in manufak turnih izdelkov. Načrt za lteva, da se stavijo vse države te, družbj na razpolago. Družba, nekak finančni konsorcij, bi prevzela skrb za vse železniške proge, ladjeplovne družbe, prometna sredstva v srednji in vzhodni Evropi in bi vršila nadzorstvo nad prometom in uporabo blaga. Kot osnovni kapital predvideva sir Kinderslev vsoto 20 milijonov funtov, od katere bi prevzele Anglija. Francija, Italija. Amerika in Nemčija enake vsote akcij. Or-ganizniija bi v s vrh o olajšave internacionalnega blagovnega prometa delovala za zvišanje povpraševanja po m-rovinah in b; dajala državam s slabo valuto potrebne kredite za zvišan;e njihove produkcije. Loucher, ki se v glavnem strinja s Kindersleyevim načrtom, je stavil na prvi seji gospodarkse konference ta-le prvi seji gospodar)«« konference te-le credloae: iz zasužnjenega Primerja uorica, 2. januarja Težko je z mirnim srccm opazovati življenje našega bednega ljudstva v Italiji. Vse naše Primorje je en sam velik spomenik neznosnega trpljenja, povzročenega od zloč nske roke nasilnega fažizma. Tembolj se moramo čuditi našim trpinom, ko jih vidimo odločne in požrtvovalne na braniku domače grude, jezika m običajev. V neenaki borbi za obstanek so vzljubili z novo silo svoj d-un in njegove svetinje, oživ.li domačo slovstvo in narodno pesem ter se oklenili prosvetnih organizacij. Silvestrov večer je bil velika narodno-kulturna zr.an festacija; Številne lepo izvedene prireditve so napravile na vsakega udeleženca ncminuljivo veliča-ten vtis. Nase ljudstvo, ki ga hoče združeno Italijanstvo iztrebiti s tako barbarskimi sredstvi kakor so palice, bombe, požigi in ječe, je povabilo ital jansko oblastnike na slovanske prireditvo. V Postojni se je odzval povabilu civilni komisar Cavaili z mnogimi častniki. Večer Je končal docela dostojno, kakor da bi naj bilo to prvo, skromno zadoščenje za vse ogromne žal.tve, kj jih trpd naše ljudstvo. Toda istočasno nam obeta uradna Italija programatično uničevani«. Omenjam le položaj državnih uradnikov jugoslovanske narodnosti, ki trpe pod neznosnim pritskom zagrizenih italijanskih tovarišev in predstojnikov. Zgodilo se je, da sta bila v kratkem času na. isti o rož Diski postaji od lašk h kolegov dejansko poškodovana dva jugoslovanska karabi-njerja, en Istran in en Gorčan. Še huje se godi na železnicah, v mestih pa se čuti to sovraštvo v vseh slojih, celo med otroci. Voditelji laških nacionalcev. 'd iščejo vedno novih povodov za nasilja, so spoznali, koliko škode je prinesla izolacija anektiran h krajev od severnega zaledja in ravno to jih je dovodlo, la so nanovo organizirali barbarske napade in vsemu svetu jasno dokazali svoje d.vjaštvo. Za Jugoslavijo je sramotno, da gleda tako odtujeno na Primorje. N*ikdar ne smemo dopustiti, da bi na? zasužnjeni narod klečeč ob pogorišču prosil sovražnikovega usmiljenja. Trpljenje je preseglo človeške meje. to ve vsak pošten človek — tudi Italijani vedo včasih to — a zadoščenja nam oni ne bodo dali nikoli, prinese ga lahko le svoboda. nekako pravico nekontroliranega dela in neodgovornosti. Demokratska stranka je zadela popolnoma pravo, ko je v času ministrske krize stavila kot svoj pogoj ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. To zahtevo so radikalci načelno zavrnili in s tem pokazali svoje konservativno naziranje o diplomaciji. »Politika* strogo obsoja to taktiko radikalcev. ki mislijo, da je diplomacija pod njihovim zakupom in jo hočejo kot tako obvarovati vsako kontrole. Neuspehi naše zunanje politike so brezdvomno pokazali, da je to radikalno stališče za državo škodljivo, zato je diplomacijo treba do najmanjše malenkosti reformirati. Tri tem je treba jiomisliti in imeti stalno pred očmi, da ima naša država nevarnega nasprotnika v italijanski diplomaciji, ki nas je vedno izigravala in že vnaprej pripravljala teren za naše diplomatske poraze. Italija je zaveznica Pariza in Londona, zato moramo mi imeti na teh mestih ljudi, ki bodo dorasli italijanski diplomaciji. -f Za na?o vojno mornarico. Povodom dogodkov v šibeniku in groženj italijanskih ladij dalmatinsko časopisje živahno razpravlja o potrebi, da naša država posved vso svojo pozornost naši vojni mornarici. Splitska * Nova Doba* objavlja članek prvega našega delegata za mornarico, pokojnega kapitana Dolenca, ki ga je spisal še pred rapallsko pogodbo in v katerem naglasa veliko potrebo vojno mornarice za našo državo. V Splitu se jc osnoval odbor za ustanovitev društva za pospeševanje naše pomorske in zračno flote. To društvo bo razvilo živahno agitacijo po celi kraljevini, da sc čim prej zbere vsota, s katero *e nabavi za državo prvi podniornik. Potem pa mora slediti propaganda za nujno ojačenje naše vojne mornarice. -j- Narodna obrana v Zagrebu. V Zagrebu sc je, kakor smo že poročali, o Božiču osnoval odbor Narodne obrane, ki je stopil v zvezo z beograjskim odborom. Organ zagrebške Narodne obrane je nedavno ustanovljeni dnevnik »Pokret*, ki ga urejujo dobrovo-ljec Ante Kovač, znaui hrvatski književnik. -f- Demar.ti o Italjanskem bančnem krahu. Italijanska delegacija v Ljul>-Ijani, ali kakor sama pravi «in Lh-biana*, nam pošilja obvestilo, ki se glasi dobesoslovala.» — Morda bi bil vendar že čas, da bi začele italijanske vladne institucije toliko spoštovati našo sam<>-stojnost, da bi vsaj v uradnem občv Pulja. vanju nazivale naše kraje tako. kakor i — Konlerenca v Washingtonu proti jih nazivamo mj sami. Radovodni smo, podmornikom. Na francosko zahtevo stranko in so si napravili tudi svoj posebni faSistovski program. Kakor italijanskim nacijonalistom. tako je prišla tudi drugim, nacijonalistom nasprotnim strankam misel, da bi obrezovale nekako protizvezo. V ta namen so povabili republikanci socijaliste in komuniste k skupnomu posvetovanju o tej stvari. Oboji pa so povabilo odklonili ter bodo nastopili samostojno. Pri državnih volitvah je dobil laški »blok* 15.119 glasov, dočim so jih dobile vse druge tržaške stranke skupaj 1782. Slika jirihodnjih občinskih volitev v Trstu bo potemtakem približno ista, kakor pri zadnjih občinskih volitvah. -f- Albanci zopet začenjajo. Iz bra je dospela r.aši vladi brzojavna vest, da >j velika albanska tolpa napadla pravoslavno selo Borovo, ki se nahaja v takoime.novani nevtralni coni. Albanci so najprej izropali selo, [totem je pa zažgali, a prebivalstvo so odpeljali v osrednjo Albanijo. Po vseli pravoslavnih vaseh v bližini nevtralne cone vlada velik strah pred novimi albanskimi vpadi, zato se prebivalstvo v velikih ma^ah soli na naše ozemlje ali pa beži v gore. — Škoiia, da mednarodna preiskovalna komisija ni malo počakala, da 6e prepriča, kako modro so določili v Parizu meje. -f- Mednarodna albanska komisija. V svojem poročilu iz Albanije poroča beograjska »Politika* o »delovanju* takoimenovane mednarodne albanske komisijo, ki so jo poklali iz Pariza, da ugotovi položaj v Albaniji. Dopisnik »Politike* pravi, da ta komisija ni storila prav ničesar; v Skadru je bila na par banketih, kjer se je, pri italijanskem in angleškem konzulu informirala o položaju. Odšla je nato v Tirana, kjer je dobila informacije od članov tiranske vlade, ki je skrbno pazila, da se komisiji ni mogel približati noben nepoklican informator. Na terenu, '.a katerega je imela komisija posebne in-strukcije. pa sploh ni bila. ker so bile v onem času albanske planine za člane komisijo nedostopne. Vsa poroči!:« albanske komisije so zato netočna in skrajno nezanesljiva, pristranska, tako da bodo dobili v Parizu poginoma napačno sliko o šolanjem položaju v Albaniji in da bo jiresencčenje veliko večje, ko se bodo končno morali vendarle prepričati, kako pravilno je bilo stališče Jugoslavijo v albanskem vprašanju. Prosvefa NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drama. Četrtek, 5. lan.: »Koza Berndova*. D. Petek, 6. jan.: Popoldne ob 3. uri »Petef- čkove poslednje sanje*. Izv. Petek, 6. jan.: Zvečer ob 8. uri »Pohujša- nje v dolin! šentflorjanski*. Izv. Sobota, 7. jan.: »Borba*. E. Nedelja, 8. jan.: Popoldne ob 3. uri »Pe- terčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 8. Jan.: »Roza Berndova*. Izv. Ponedeljek, 9. jan.: »Pampeliška*. B Torek, 10. jan.: Zaprto. Opera. Četrtek, 5. lan: »Faust*. Izv. Petek, 6. lan.: »Rigoletto*. Izv. Sobota, 7. lan.: »Evangeljnik*. B. Nedelja, 8. jan.: »Faust*. Izv. Ponedeljek, 9. lan.: Zaprto. Torek, 10. Jan.: »Boris Godunov. C Po svetu Število praškega prebivalstva. S 1. januarjem je združen h s Prago 38 okoliških občin. Velika Praga šteje sedaj 676.000 prebivalcev. — Novi italijanski spomenikL V Rimu postavlja'« spomenik knlja Ema-nuela. V kratkem prično prijave za spomenik Trsta. Tridcnta. Zadra in kaj bi poreklo n. pr. rimsko časopisje, če bi rabilo naše rimsko poslaništvo v občevanju ž njimi izraze »Rim*. »Benetke*, »Zader* itd. — In če bi si ljub' 'anska delegacija poskrbela kakega nameščenca, ki obvlada pravilno naš državni jezik, bi tudi ne bilo od škode. — Kar pa se tiče stvari same, glede podmornikov je odgovoril predsednik angleške delegacije. Balfour, z ostro sj»oinenico. Balfour meni, da so podmorniki nepotrebno orožje, ki "luži le za uničevanje trgovine. Konferenca sama je dala Balfourieveniu mnenju še večjo veljavo, ker je njeni mornariška komisija sprejela Rootov mornarici sovražne države v času vojne. Vsaka trgovska ladja so mora preiskati in če ne vozi orožja, pustiti dalje. Ako pa se ima ladja vsled oboro-ženja potopiti, jc poskrbeti, da se potniki in mornarji brez izjeme rešijo. Ta sklep je za razorožitveno konferenco Politične beležke -f Zemljoradniki v Sloveniji. Kakor znano, se je vršil nedavno v Celju zt-itpnilki sestanek SKS iz celjskega okraja. Istočasno se je vršil v Celju tudi sestanek slovenskih pristašev -Tbske zemljoradniške stranke, ki jih organizira v celjski okolici dr. Nova-čan s svojim tednikom »Naša vas*. Na ta setanek je odšel tudi del zaupnikov z zborovanja SKS. O dogodku so poročali tudi beograjski listi, ki so pisali o velikem razkolu v SKS. Minister poljoprivrede gosp. Pucelj demontira sedaj v beograjskih listih najener-gičneje vesti o razcepljenju SKS. Vse te vesti da so popolnoma izmišljene in tendencijozne. Zl>oru zemljoradnik iv v Celju je prisostvovalo k večjemu 25 ljudi, od katerih je bilo največ odposlancev iz drugih strank in izven Slovenije in le malo pristašev SKS. ki pa so prisostvovali konferenci le iz osebnih interesov. -f- O naši diplomatični službi govori obširno beograjska »Politika* in ugotavlja, da se mora naša diplomacija preosnovati od začetka do kraja, ko hočemo sploh kaj doseči v zunanji politiki. Vse diplomatske neuspehe zadnjega časa ie brezdvomno zakrivila pripominjamo le to. da smo prejeli vse predlog. ki omejuje boj proti trgovski vesti o polomu italijanske eskomptne • • ---- *....... banke iz Italije in da so, kakor smo sc mogli pozneje uveriti, poročali enako ali šc bolj alarmantno o tem laški listi. + Prepoved «Piccola» v Jugoslaviji Italijanski listi prinašajo poročilo, da je prepovedan tržaški dnevnik _ »Piccolo* Pri tem ugotavljajo, da jc (velike važnosu, ker onemogoča delo-prepoved' »Piccola* omenilo z daljšim j vanje podmornikov v onem obsegu, komentarjem samo »demokratsko in j kakor se je vršilo v zadnji vojni. iredentično* »Jutro*, ki navaja vzro-j _ Razpoloženje v Nemčiji. Nemško ke prepovedi. Drugi listi — imenoma gaf0pjsjp opozarja na resno nevarnost, da zasede Francija nove dele Nemčije, če ta ne bi plačala reparacij. Jasno je. da si jto velikih Biandovih uspehih nit; ena država ne upa resno nasprotovati francoskim namenom, zato bo morala Nemčija izpolniti natančno svoje obveze, To pomeni nov sunek proti gospodarski konsolidaciji Evrope. — Italijansko časopisje proti Fran- italijanski dnevniki — navajajo »Slovenca« in «Jugoslavijo» — o prepo-vedi niso pisali; »Jugoslavija* jo je samo omenila, »Slovenec* se je |Sercnadi» namesto a gls. Njen posluh sploh očituje prece) diferenc s kcnvencionclno dobrim poslukom. Glas ima precej slabo šolan, v srednji višini še cdo skrajno nesimpatičen. V Konjoviče-vih »Pendžcrih* Je delala Iz višine v nižino nekake bedaste loke, k! iih pustimo danes še samo starim devicam, ko se peljejo na božjo pot na Brezje. Da se je pa spravila nad kolorature, Je bila pa vec kakor ekstravaganca. Kdor ima posluh. Je bil pri njenih točkah revež. O muziknl-ncstl itd. tudi n! govora. Ruža Dey!ova je pianistka praške šo'f, to se pravi, sploh tega novega klavirskega načina, ki se Javlja na zunaj v elegantnem krivenčenju rok, na znotraj p* v trdem udarcu. Dejiova je omilila trdoto udarca s pomočjo desnega pedala, k! js le malokrat Izpustila. Igra Je bila tako melikelša, hkrati pa tudi nerazločne!',! in nefina. Je vseskozi talentirana tn mu-zikalična in Je pokazala silno umevanie, celo stil (MenJelsohnov koncert), toda —> kot spremljevalka se ne podredi. V Chopinov! fantaziji Je pokazala dosti tehnike in tudi interpretirala ni slabo, toda težko-krvnl, kolerični Chopin to ni bil. Udeležba Je bila dobra. S. V. cFaust», ki se uprizori v ljubljanski operi na korist Udruženja gled. igralcev, je na novo inscenirar. ter ima delno novo zasedbo. Opozarjamo p. n. občinstvo, da je začetek predstave točno ob pol osmih in ne ob csmlh. Šentjakobski gledališki oder v LJubljani. Florijanska ulica 27/1. V petek. ia praznik 6. lanuarja, se ponovi Baluckova veseloigra »Težke ribe*, ki Je bila že trikrat razprodana. V nedeljo, 8. Januarja, Murnikova veseloigra »Napoleonv samo-var* ter vojaška burka »Kakršen gospod — tak sluga*. Začetek vselej ob osmih zvečer. Predprodaja vstopnic v šentjakobski napredni knjižnici od 5. do 7 ure zvečer. Ljudsko vseučilišče v Celja. Prihodnja predavanje bo v ponedeljek dne 9. t m. Predava zdravnik dr. Rak o srabu aH garjah. SOletnica obstoja «Hrvatskega pedauo-ško-knjizevniškega društvaNa novo leto se je vršila v Zagrebu slavnostna seji društva, na kateri Je poročal tajnik o delovanju preteklega leta. Leta 1921. le natisnilo d.uštvo 34.468 knjig, od katerih se jih Je prodalo nad 18.000 za vsoto nad 56.000 kron. Nadalje Je bil na seji sprejet proračun za leto 1922. ter izvoljenih nekaj častnih članov. Umetno-obrtna razstava v Pragi. Na te! razstavi se vidijo dela preko 200 raz-stavljalcev, ki se bavijo z umetnostno obrtjo. Razstava Je naJ vse dobro uspela ter Je pokazala, kako se dajo z najenostavnejšimi sredstvi doseči najlepši uspe-; hi. Obširni katalog, kateri Ima preko '>0 I strani, |e sam na sebi ie kulturni doku i men t. Domače vesfi 0 Minister b. r. dr. Kukovec se je < ;valjal včeraj popoldne radi bolezni ministra zo socijalno politiko dr. žerjava iz Celja v Beograd. * Prisega ministra Krstlja. Iz Beo-srrada poročajo: Minister za vere doktor Ivo Krstelj je v torek položil v roke kralja prisego. V sredo je prevzel posle v svojem ministrstvu. * Izpremembe v državni službL Imenovani so na dosedanjih službenih mestih: -/j uradne živinozdravn ke IX. čin. razr. provizomi živinozdravniki Josip Kodre v 2a!cah, Ivan Vandot v Stični, Franc Ve-bk v Konjicah in Franc Lobnik v Gor-<-,-;; Radgoni; za uradne živinozdravnike X. činovnega razreda prjvizorni uradni vino zdrs fniki Franc Ba5 v Mozirju, Anion Sok v Dolnji Lendavi, Leopold Kari i- Krškem, Anton MočiLitk na Prevaljah in Pavel Kolenc v Spodnjem Dravogradu. — Višje deželno sod;šče v Ljubljani v=. imenovalo pravne praktikante drja. Edvarda Vračka, Josipa Stifigoja in Vinka Štruklja v Ljubljani za avskultante. Kan-elistoma Rudolfu Habjanu v Višnji gori in Josipu Kandutschu v Litiji se js dovolila menjava služben h mest. Provizor-rri jetniški paznik: Frane Klopčič in Ivan Stroj v Ljubi ;ani. Anton I. Rijavec in Franc A. Močivnik v Celju. Franc Golte* in Martin L Slaček v Mariboru. Friderik Knafeljc, Anton Stine. Anton I. ž'irnec in Ferdinand Hoischer v Novem isestu so imenovani za stalne jetniške paznike, provizorni jetniški pazniki Ne- ka Bal; še v Ljubljani in Longina Ogrizek v Novem mestu pa sta imenovani za sfalni jetniški paznici. — Vladni tajnik 100 K, vštevši dravinjsko doklado, za 6 mesecev v naprej. ! '■ do 200 K. vStevši dra-rinVrco doki.-in. za 3 meseco v naprej, e) nad 200 K, vštevši dravinjsko doklado. pa vsakomesečno 1 Poročila sta se učitelj ca Anica Ko-taeeva in učitelj Edmund Turnher iz Višnje gore, * Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno? Na to vprašanje smo dobili tekom srede zopet 183 novih odgovorov. Vseh odgovorov je bilo do srede zvečer skupaj 1538. Med novimi odgovori je eden iz Strasbourga v Alzaciji, dva iz Opatije, pet iz Trsta. 3 iz Gorice, 2 iz Dunaja. 1 iz Prage, 1 iz Niša, 1 iz Novega Sada, 1 pa (v cirilici) brez navedbe kraja, ki ga tudi po poštnem žigu nismo mogli dognati. Rnzven teb odgovorov beležijo naše vprašanje neki drugi listi, v Sloveniji deloma v zajedljivem tonu. Žal ram je. da smo s svojim vprašanjem vzbudili nevojljo iu zavist, pa ne moremo pomagati. — Opozarjamo ponovno, da se razpis konča v naši številki od 6. t, m., ki zadnjikrat priobči odrezek. VpoStevali se bodo le odgovori, ki prispejo do 7. t. m. zvečer v uredništvo. Poznejši odgovori so zakasneli. Dobri zakasneli odgovori se bodo sicer tudi še objavili, ne bodo F® vpoštevani pri razdelitvi nagrad. — Omenjamo, da je en udeleženec priložil odgovoru 20 K za cJugoslovansko Matiico*. * Tolmač za ital janski jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo drja. Konrada Janežiea, odvetnika v Kam niku, za tolmača italijanskega jezika pri okrajnem sodišču v Kamniku. * Pregled invalidov. Vsi oni, ki doslej še niso bili pri invalidskem pregledu, bo-d si da se niso pravočasno priglasili in ki se smatrajo zares za vojne invalide, naj se prigiase za naknadni invalidski pregled pri občir.sk h uradih svojega bivališča. K zglasitvi je prinesti vse vojaške listine. V Ljubljani stanujoč, naj se čimprej« zglase v vojaškem uradu v »Mestnem domu-. * Vizum za češkoslovaške državljane. Češkoslovaški državljan, ki ima vizum našega predstavništva v inozemstvu, ne plača takse za vidiranje potnega lista pri odhodn. Vizum velja za mesec dni. * Knjlgovodstvcni tečaj v Novem mestu. Iz Novega mesta nam poročajo: Na iniciat vo tukajšnjega pomočniškega odseka obrtnega društva priredi urad za pospei-evanje obrti v Ljubljani v Novem mestu tečaj za knjigovodstvo. Predaval bo g. Struna, učitelj na tukajšnji trgovski šoli. Redni obiskovalci bodo na koncu tečaja dobili spričevala. S poukom se * Zaradi tajm prostitucije je aretirala j mariborska policija 3 ženske. ki so izda- j 1« svoj poki e s preveč sumljivim vedenjem na ttlieL • Zasačeni fini tihotapci. Pred približ- Gospodarstvo NOVO NOTRANJE POSOJILO. Približni rezultat subskripcije 7odstotne- no 14 dnevi je narednik Pinter pri Gor- ga investicijskega posojila ni neugoden, nji Radgoni ustavil dvovprežni voz, na katerem so bili zaboji z milom in raznimi kosmetičnimi predmeti, 50 kg lovskih patron in sestavni delt dveh kočij. Voz je spremljal gozdar Lippitovega velepo-sestva na Turn šu pri Ptuju. Dworsky z dvema uslužbencema. Na podlagi preiskave se je dognalo, da so veleposestnik Lippit, njegov zet pl. Pongratz in droge-rist Poberaj iz Ptuja dogovorno z nekim Domanjkom vtihotap H blago pri Cankovi v bližini Radgone iz Avstrije. Veleposestnik Lippit je bil zaradi tega obsojen sedaj v Ptuju na 13.000 Din., Pongratz na 23.400 Din. in Poberaj na S3.800 Din. Podpisanih je okrog 334 milijonov dinar jcv. Vsoto okrog 160 milijonov dinarjev (do 500 milijonov subskripcljske nominale) prevzame sindikat bank. ki je subskripcijo garantiral. Ce upoštevamo, da so se v sindikatu bank našli pesimisti, ki so računali, da se bo podpisalo komaj 100 milijonov, ni da bi bil sindikat v tem slučaju podpisal tudi 400 milijonov, moremo z upravičenostjo trditi, da se je 7odstotno Investicijsko posojilo popolnoma posrečilo. Uspeh 7odstotnega posojila Je gotovo vplival na vlado ln parlament, ki sta v osnovi finančnega zakona za leto 1922. predvidela novo notranje 6odstotno posojilo, ki bi se porabilo za zmanjšanie dolga pri Narodni banki SMS. Novo posojilo bi j = Nove cene soli Po odloku opra.-™ državnih monopolov so dale Cene izza dn* L januarja 1922 za sol te-le cene, toe<. skladišče soli v Ljubljani, in sicer za 100 k.Iogramov: angleška so! 170 Dfau ka mena drobna sol 170 Din., morska bels sol 160 Din., morska siva sol 150 Din in industrijska sol «2 Din. Te cene 1» vreč. Vreče po nabavni ceni = Prodaja avtomobiov. Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za 25. jan. v pisarni uprave dravske artilerijske radionice ▼ Ljublja ni ob 8. uri ponovno javno ustno dražb" za prodajo 12 avtomobilov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniSk« zbomce, pogoji pa pri upravi dravska artilerijske radionice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava zabojev. Uprava državnih Zaplenjen jim je bil vrhutega tudi voz z dvema konjema m blagom. L razplsalo v višini 1 milijarde dinarjev.j monopolov v Beogradu razpisuje na 18. • Izbirčen tat. Dne 8. januarja *> ne- - Driavtli dolg pri Narodni bank! bi se jan_ ob n. uri dopoldne v pisarni uprav nA zmanlšal s tem posojilom od 4 na 3 mili- :uika državnh monopolov v Beogradu o jarde. Na ta način bi se mogla zmanjšati fertalno licitacijo glede dobave 57.600 količina v prometu se nahalajočih bankovcev istotako za 1 milijardo dinarjev. To bi vplivalo na vrednost naše valute v vsakem slučaju v najugodnejšem smislu. K temu novemu načrtu zboljšanja dinar-jevega tečaja Je treba pripomniti dvoje stvari, ki so za posvečeno subskripcijo Izvanredne važnosti. Najprej mora država pridobiti zaupanje svojih subskriben-! 1 „ * , «7 gi i • * , . bo pričelo dne 15. januarja ln sicer vsak * Smrtna kosa. V Celju je umrla dne - ^ ^ ob ve&rD|h ' Qbisk ^ 31. decembra v 65. letu starost, ga. Vi- (]0VQj:en vsak3m„ Ln Re ^ prfrlagit5 naj. Vemina Je le«, mat, trgovca z usnjem | d ianuarja. Pri prigla- Irana Jellenza. - Pre-1 včeraj m je . - 50 K za potrebni papir, umrl v Zagreb,, g Sv.tozar Matič dele- ^ J M kurjavo. Drugih rtU gat ministrstva financ za Eivatsko m . „„ hnAn t„ „«. znan uzmovič vlomil v stanovanje Ane Schafhalter na Koroški cesti v Mariboru. O. I pri je šiloma omaro in brskal po predalih, kjer pa ni našel drugega, kakor nekaj raztrganega per.la. Zato je vrata J zopet zaprl in izginil, ne da bi se ga kaj prijelo. * Nevaren ptiček. Dne 29. oktobra je j bil pred mariborskim okrožn m sodiščem zaradi 4 tatvin obsojen madžarski podar nik Ludovik Melin na 2 meseca ječe in na izgon iz naše države. Dne 30. decembra so. ga po prestani kazni v resnici od-premili v spremstvu na kolodvor. Toda Melin se nikakor ni mogel ločiti od Jugoslavije. Porabil je ugodno priliko in med vožnjo skočil iz vlaka in jo mahnil nazaj v Slaribor. Dne 3. januarja je žena policijskega nadzornika Primožiča, ko se je vrnila s trga, opazila, da jo čaka doma nenapovedan obisk. Ko je Mel n opazil, da je zasačen. je takoj skočil skozi okno in skušaj ubežati, a je prišel na ulici ravno policiji v roke, ki je našla pri njem več zlatnine in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 50.800 K. Na polciji je Melin tud' priznal, da se je -Ine 31. decembra seznanil na glavnem kolodvoru z nekim Ivanom Sladiflem iz Trbovelj, s katerim sta v Knupleževi gostilni ukradla 1212 K denarja in potem izgnila. Nevarnega ptička so vtaknili zopet v kletko. * Velika tatvina. Iz Splita poročajo: .Sluga v delegaciji ministrstva financ, ki je ukradel kovček, namenjen za Dubrovnik ter potem pobegn'1, je bil v gorovju Boraja pri Trogiru ujet ter doveden v Split. Pri njem se jo našlo še nekaj nad !-500.000 kron. zabojev. Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo gled. =« Električna centrala na Sušaku. Ns Sušaku se je osnovala družba za uvedba električne razsvetljave po celi nekdanji upravni občini Trsat-Sušak. = Gospodarski razvoj Velikega Bet ■Slavonijo. Bi! je tud' član občinskega ! sveta zagrebškega. * Dostavljanje trzojavk ze zunanji dostavni ckoi š. Po novem brzojavnem pravilniku, ki je stopil v veljavo dne 1. j "Ti ja 1921, se dostavljajo takoj po dohoda, to je s posebnim slom samo one br-rojavke naslovljene r.a zunanji okoliš, za katere je plačal potnino že pošiljatelj. Taka brzojavka je opremljena pred r,a-?!ovom z znakom xpp. ali xr»t. Brzojavka. za katere ni bila plačana potnina. se i'.ustavlja jo z navadnimi pismi o priliki prihodnje dostave. kov obiskovalci ne bodo imeli, ker učitelja hororira nrad sam. Prijave se sprejemajo pri g. Ernestu P ntarju v brivni-ci g. Svetca, v trgovini g. Koširja in pri g. Struna samemu, kjer se dobe povsod tudi potrebna pojasnila. * Namesto venca povodom smrti to-var ša višjega revidenta v pokojn g. Oskarja SziHiclru so darovali uslužbenci ravnateljstva južne železnice Jugoslovanski Matici 134 Dir. of p„ Ciril-Metodovj družbi 13$ Din. in za rusko deco 136 Din. Denar se dobi v upravništvu »Jutra*. • Ovojni papir se. bo prodal pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 27 dne Ta določila je razsrlasilo poštno ravna- , , bistvo že konec junija, ali v prvih dneh i9- januarja ob devetih dopoldne, julija leta 1921; ker pa prihajajo še ved- ! * Kot Silvestrov dar za CMD .je izro- r>r. pritožbe zaradi zakasnitve brzojavk, ki so naslovljene v zunanji okoliš, jh rszglaša poštno ravnateljstvo vnovič in prav posebno opozarja občinstvo nanje. Dr Tomljenovič o hrvatskem pro- cil našemu uredništvu po gospej F. Gu Iičevi g. M. Doln čar znesek 800 K. Za vsoto, ki smo jo izročili družbi, se iskreno zahvaljujemo; priporočamo v posnemanje. It 171 - MWi.at11.if. .. M4«lk -«• 1 j e n o v i 6 dne 8. januarja v split xk«>tn gledališču predaval o hrvatskem j . '7b]f-mu. 1 Kako postopajo avstrijske oblasti s koroškimi Slovenci. Hranilnica in posojilnica v Velikoveu je oddala sro-stilno v Narodnem domu v najem Andreju Perkovniku. kateremu pa okrajno "glavarstvo noče dati koncosije. češ rta nima potrebne kvalifikacije. Izgovor je jalov in imajo šikane svoj izvor saiuo v tem, ker je Perkovnik .zaveden Slovenec. * Rezervni oficirji v Ljubljani se vabijo k udeležbi pri proslavi «badnjaka» ilnc- C. januarja. Gospodje, ki žele jahati v povorki, naj to javijo Dravskemu ar-tiljerijskemu puku do dne 5. januarja do električno razsvetljavo. Tozadevna akcija je že v polnem tiru. * Zopet volkovi. Pred kratkim se je poročalo, da so se v gozdovih graščine Snežnik zopet pojavili volkovi ter da je logar Koren ustrelil 30 kg težko volkuljo. V ostalem je bilo tozadevno poročilo nekega ljubljanskega lista pretirano. Volk, ki ni bil takrat nič ranjen, našel si je zopet družico, katero mu je logar A!lmayer dne 30. decembra 1021 ustrelil in je približno enaka prvi. i * Plamen je objel premogarjevo hčerko Glavač Sofijo iz Trbjvelj. Stala je pri ognju, ki so ga zakurili delavci in se grela. Naenkrat je potegnila sapa in je plamen objel krlo Glavačeve. ki je bila v va IfllUUUJU tuu^uiljt, a.,'JIM J u > - . , , : ,, __TJ»X tov dosedanjim državnim obveznicam, < kereka. Iz statistike> mesta Veljkega Bee-osoblto 7odstotnim investicijskim obliga- -ereka za leto 1921 je razvidno, da je ciiam. To more edino na ta način, da bilo izdanih 09 dovoljenj za nova trgov sama strogo in natančno Izpolnjuje ob- i ska in industrijska podjetja m sicer za ljube, dane v tozadevnem zakonu. Pla-; 100 odst. več kakor prejšnje leto. Za zi; čati mora torej točno in neskrajšano se- i danje novih poslopij je bilo izdanih 4? demodstotne obresti na kupon, ki zapade j dovoljenj, med njuni za sanatonj, za dne 15. marca tekočega leta in zadovo- sladkorne tvomlce m za tvormce konzer- = Gospodarska kriza v Italiji Posle dice poloma italijanske eskomptne banke že nastopajo. Usluzbe-ioi njenih številnih podružnic so poslali vodstvu spomenico, v kateri zahtevajo, da se takoj ukrene vse potrebno za vzpostavitev normalnega poslovanja. Zahtevajo, da ostanejo uslužbenci nespremenjeno na preje- poldne, da jim dostavi potrebne konje, trenutku vsa v ognju. Dobila je močne Kcior ne žeH jahati lahko pričakuje bari- j opekline na spodnjem dein života in po njak v menaži oficirskega doma (vojaš- i rokah in so jo morali prepeljati v bol-nica vojvode Mišiča) ob" 15. nri. Jahači nišnico. se zbirajo dne 6. januarja ob tri četrt, na 13 prod dravsko divizijsko oblastjo. Vsi rospodje v uniformi s šinjelom. * Železničarjem! Koalicijski odbor žeiezničarskih organizacij nam poroča: Dne 4. t. m. ob 11. uri dopoldne smo prejeli od predsednika vrhovnega vodstva koaliranih žeiezničarskih organizacij iz Beograda sledečo brzojavko: «PUanie o jednokratnoi pomoči za poedine kategorij stoji dobro. Rodimo za sve. Pismo * Nesreč.*. Albin Mesec, zasebni uradnik, stanujoč na Glincah. je padel na stopnicah in si spahnil levo nogo. — Stru-garskega pomočnika Rudolfa Vidra pri Toenniesu je pri delu zagrabil stroj in m„ odtrgal prst na levi roki. * Železniška nesreča na Grosupljem. 21 letni dijak eksportne akademije na Du naju. Josip Bradač, se je v torek vračal iz Novega mesta na Dunaj. Med vožnjo mu je postalo ponovno slabo. Prišedši na sledi. — Predsednik StanoievičNa Grosuplje, se je hotel v .-estavraciji ma- to brzojavko ie poslal pokrajinski koali-c'i';kl odbor sledeči brzojavni odgovor: Vztrajamo na zahtevah za vse nastavljeno in nenastavlleno osoble. Zahteve so bild rripoznene kot opravičene. Vsaka po-sajenja nepotrebna. Položaj resen. Poro-Cajti' takoj. — Koalicijski odbor." • Nov lovski zako •. Kakor poročajo iz Beograda, se v ministrstvu za šume in n:de pripravka nov lovski zakon. Razen urednikov ministrstva bedo pri načrtu novega zakona sodflovali tudi nefc^eri claci lovskesra adrjfenia. lo pokrepčati. Ko je stopil na vozne stopnice še predn.« sc je ustavil vlak, ga je zopet tako močno napadla slabost, da je izgubil zavest in padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nog*. Na dano znamenje se je vlak ustav 1, nakar so nesrečnega dijaka pobrali tn p-eneslj v čakalnico, pnzneje pa spravili v l-ubljansko bolnico. Poškodbe so smrtnonavarre. zlasti vsled prevelike izgube krvi. Po naših informacijah se je Brndačevo zdravstveno stanje včeraj nekoliko zboljšalo in obstoja upanj«, da bo vendarle okreval Društvene vesti • Prijateljski vičer ljubljanske^ «So kola» se vrši v četi tek dne 5. jamam v telovadnici »Narodnega doma> z bogatim sporedom godl>3, komi Si. ^i nasto-iov. plesov itd. Pnre-fiiov je za članstvo Češko obce in ljubljanskega cSokolu> ir. po njih vpeljane goste. • III. Športni ples. Vstopnice za m. Športni ples se dobivajo v pred prodaji v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica, v cveti čarni Wider, Selenburgova ulica in v trgovin, 1'evalek. Židovska ulica. Vstop nina za osebo 40 K, dani S. K. Ilirije dobe polovične karte samo v predproda-ji, na večer prireditve pa le, ako se izkažejo s klubovim znakom. • Društvo «So£a» naznanja- da bo v soboto, dne 7. decembra, predaval v salonu hotela «Lloyd» ob pol 8. uri zvečer g. univerzitetni profesor dr. Ilešič »o »tiskih s potovanja po južnem delu naše države*. Vstop prost. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. • Na zabavni večer, ki ga priredi zveza organizacij magistratnih uslužbencev danes, v četrtek dne fi. januarja ob pol 8. uri zvečer v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu v prid svoji bolniški blagajni, vabimo občinstvo, rta se ga udeleži v čim največjem -Hevilu. Vstopn na 5 Din. • Uradniški pl=sni tečaj Ženskega telovadnega društva v Ljubljani ima svojo plesno vajo v pet-ik, to je dne 6. janp-arja ob šest h zvečer v telovadnici Li-ceia, namesto v soboto. 4 Narodna čitalnica v Spodnji Šiški va. bi vse člane na ponovno sklicani redni občni zbor. ki se vrši sedaj ob vsaki udeležbi dne 8. januarja ob enajstih v čitalnici. Celovška cesta. • Občesiovensko obrtno društvo v Celju ima dne 12. januarja v 6vrho izpcpol- Uiti vsaki želji po lombardu, če ie zakonito upravičena. Porabiti sme 7odstotno posojilo edino v investicijske svrhe In voditi pred javnostjo natančno kontrolo pri njegovi uporabi. Drugič mora vlada Izbrati pravilno pot, pameten način ln sistematično propagando pri novi subskrlpciji 6odstotnega no-ttranjega posojila. Od zadnje subskripcije pri 7odstotnem posojulu pridcljene izkušnje naj ji bodo zvezda vodnica. Mogoče bi najlažje prišlo do cilja, če bi se dve tretjini novega posojila kontingenti-ralo na posamezne trgovske, industrijske, bančne, obrtne, kmetijske panoge. Ena tretjina pa bi se skušala s sistematično propagando piasirati med manj premožnimi sloji, kakor med manjšimi kmeti, malimi obrtniki, privatnimi in državnimi nameščenci itd. Dobro bi bilo zvezati s posojilom trajne ugodnosti katere-koli Zagreb, devize: Berin 150 — 151-So. vrste, vendar ne slučajnih dobitkov. i Bukarešt 210 — 230, Milan 1212 — 1220, Po resnem upoštevanju navedenega bi i London izplačilo 1210 — 1230, tek mogoče bila podana možnost, subskribi- i — 1220, Newyork kabel 290. Cek 291, rati polno vsoto 1 milijarde dinarjev, za j Praga 448 — 455, Pariz 2350 — 24(£. istotoliko zmanjšati množino v prometu Švica 5400 — 5500, Dunaj 4.15 — se nahajajočih novčanic, ustaviti nove valove draginje ln pospešiti pot do večjega blagostanja prebivalstva države. njih mestih In pozivljejo uradništvo ostalih denarnih zavodov, naj nastopi solidarno za njihove zahteve. Sicer ostane 7000 rodbin brez zaslužka! Z«.tr?.na uvoza luksuznih predinttor v Riiinui ijo. Kakor poročajo iz Butare Ste. pi pravlja romunska vlada »ostri-tev uvoznik določb za luksuzno blago. Borza — Poročilo o trgov'nl s poljskimi pridelki: Iz Novega Sada poročajo z dne 1 januarja: Pšenica se trži po 1510 — 1520 K, ječmen 1050 — 1060 K. koruza 1150 — 1160 K, ot robi 730 — 740 K, stari fižol 1150 — 1160 K. = Trošarina na plin. Mestni magistrat ljubljanski naznanja: Zakon o državni trošarini, objavljen v »Uradnem listu» št. 110 z dne 23. septembra 1920, predpisuje, da se mora tam, kier se rabi plin za kurjavo ali pogon in za razsvetljavo, pa gre skoz isti plinomer, trošarina plačevati od vsega porabljenega plina. Proti tej določbi. kakor proti višine trošarine na plin sploh. Je mestni magistrat meseca oktobra 1920. na ministrstvo financ vložil utemeljen ugovor. V tem ugorovu je povdar-jal, da imajo doslej stranke v LJubljani, kakor tudi drugod, ki rabijo plin za kurjavo ali pogon in za eno aH dve luči, instaliran samo en plinomer in da se naj njim plin zaračunava po nižji, plinu za kurjavo določeni ceni To pa radi tega, j da se strankam zman''ajo troški za instalacijo in za najemščino od plinomerov. Ako se od teh strank sedaj zahteva trošarina od vsega porabljenega plina, se njim godi krivica, kajti po zakonu ie treba trošarino piačevatl lc od plina za razsvetljavo. Da bi se odstranila ta krivica, Budimpešta 47 — 48.50; valute: dolar 11 285 — 289. rublji 20 — 27, napoleoni 98* — 1000, marke 160, leji 210 — 215, lire 1205 — 1212. Banka za Primorje 880. Trgovska obrtna banka 265 — 275-Hrvatska eskomptna banka 770 — 780 Jadranska banka 1275. Jugosovenska banka 450 — 470. Ljubljanska kreditna banka 920 — 950 Slavenska banka 500 — 515. Praštediona 5100 — 5180. Rečka pučka banka 480 — 490. Slovenska eskomptna banka 620 Srpska banka 710 — 720. Ekspioataciia drva 700. Goranin 700. Gutman 1700 — 1750. Narodna šumska industrija 565. Našička industrija drva 490. Dubrovnika paroplovua družba 4400. Ljublj. strojne tovarne ln livarne 950 Slavonija 690 — 700. Beograd, valute: dolarji 70. marke 3J, leji 54, levi 47; devize: London 296. Parir. 574, Ženeva 1335, Praga 111, Dunaj 1.08, Berlin 37.75, Milan 301, Budimpešta 11.50. Praga, devize: BerHn 33.10 — 33.90. Curih 1242.50 — 1247.50. Milan 269 — 271, Pariz 508.50 — 511.50. London 26^ —- 271, Newyork 63 — 64, Beograd 84.50 — 85.50, Soiija 41.60 — 42.40, Dunaj 0.64 — 1.24, Varšava 1.92 — 2.52, Budimpešta 9.45 — 10.05; valute: marke 33.10 — 33.90, švicarski franki 1237.50 — 1242.50, bi se moral pri takih strankah postaviti i ijre 266 — 268, francoski franki 505.50 — poseben plinomer za luč. To pa je vobče j 508.50, funti 268 — 270. dolarji 62.50 — nemogoče razven, če se obstoječa In stal a- ! (,3.50, dinarji 81-50 — 82.50, levi 40-35 — cija razdere In naredi čisto nova, kar bi! 41.15, avstrijske krone 0.64 — 134, polj-strankam - •ov-Točrn ogromne stroške in • ^ mari- 1 , v * Strokovna zadruga mizarjev !n stru-garjev za celjsko sodno okrožje se ustanovi na Treh kraljev dan v Celju. • Občni zbor splošne invalidske organizacije. Redni občni zbor poverjeništva splošne organzacijc vojnih invalidov, vdov in sirot za L;ubljano in okolico se vrši na Sv. treh Kraljev ob 9. uri dopoldne v restavraciji "Zlatorog-- v Gosposki ulici. Sporf Klab kolesarjev ln motociklisiov 'Ilirija* v LJubljani ima svoj občni zbor v petek, na praznik Treh kraljev ob pol 9. url dopoldne v restavraciji Narodnega doma. Udeležite se polnoštevilno. — Tajnik. Vsi na dsto, da reSimo brate! stita trošarine, ker bodeta sicer škodo trpeli država in plinarna, "nako vlogo je v->d3tvo plinarne meseca marca 1921 vložilo na tukajšnjo finančno stražo, v kateri je za slučaj, če bi se magistratovemu predlogu nc ugodilo, predlagalo, da _bi se j ' ^ '1 3578( 7Unti"28^490 strankam plin za razsvetljavo zaračuna-: ^ francoski franki 54.98O - -55.020, VM nav:ia no. Ministrstvo financ, gene- i ,jre 2g %4f) _ 2gv860> dinarji 952o _ 9540, 29.510, Newyork 6923 — 6927, Pari? 55.380 — 55.420, Praga 10.959.50 -10.965.50, Sofija 4645 — 4655, Varšava 219JO — 221.50, Curih 134-525 — 134.375: , valute: dolarji 6848 — 6852. levi 4470 — vd! pav:"a'no. Ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih davkov. Je z od' k-m z dne 5. novembra 1921, številka 6248, oba prediega odklonilo ter ukazalo, da je plin za kurjavo in motorje, ki nima posebnega plinomera marveč prehaja skoz isti plinomer, kakor p:in za razsvetljavo, podvržen trošarini Plinarna pa je od fin_nčnega ravnateljstva dobila nalog, da tu označenim strankam za dobo od 20. septembra 1920 do konca oktobra 1921 naknadno predpiše trošarino ter Isto izterja. Tekom tega meseca bede plinarna strankam dostavila p'a!i!ne naloge ter vati stranke, da trošarino takoj poravnajo, da se Izosnejo poslcdicam, ki zadenejo tiste, ki davkov ne plačujejo pravočasno, gosane 0.11 potiske marke 214 — 216, leji 4895 — 4905, švicarski franki 132.975 — I33-.025. češke krone 10.909.50 — 10.915.50, madžarske krone 1133.50 — 1136.50. Berlin, devize: Rim 809.50 — 810.87, London 809.15 — 810.35, Newyork 193.30 — 193.70, Pariz 1543.45 — 1555.55, Švica 3726.35 — 3733.75, Dunaj 6.68 — 6.78, Praga 306.65 — 307.35, Budimpešta 315.60 — 316.40. Curih, devize: Berlin 2.72, Newyoi1i 5.16, London 21.70, Pariz 41.40, Milan 21.95, Praga 8.00, Budimpešta 0.78, Zagreb i-90, Varšava 0.17. D-naj 0.18, ži- Kriza, ki tako usodno posega t vse panoge narodno-gospodarskega in socialnega življenja, se zajeda tudi t kultnr-bo življenje, ki je s prvima dvema v ne-razdružljivi zvezi. Produkcija lepe in znanstvene knjige je danes brezprimerno atežkočeoa. Vzlic temu stopa ^Ljubljanski zvon», ki je strumno prekoračil že štirideseto leto svoje starosti ter cesto ■ moral nad vladat, i najtežje ovire in zapreke, preko vseh časovnih zmed, materijal-nih ali umetnostnih, — čil. sodoben, ne-ostarel svojim petdesetim letom nasproti. Tudi v bodočem letniku, pod novim uredništvom, ostane list zvest svojim principom: prost vseh napačno pojmcvanih umetnostnih doktrin in šol ter literarnih in estetskih predsodkov, prost vsake okorne akademičnosti, hoče biti slovenskemu ljudstvu in njegovi inteligenci zrcalo njegovega kulturnega življenja, ra sti in razvoja, merilo sodobnih umetniško-produktivnih potenc in spektrom, ki se zlivajo vanj žarki oblikujočih sil tega naroda, ker hoče nuditi vse, kar se pri nas v lepi besedi proizvaja trajnega, zrelega ali bodočnost obetajočega. Zakaj malone vse, kar se je v zadnjih desetletjih rodilo v slovenski kulturni .javnosti pomembnega, je započelo svoje kali v gredah »Ljubljanskega zvona*. Tako bodi i v bodoče! Uredništvo z veseljem konstatira, da se je njegovemu vabilu odzvala lepa četi deloma starih, deloma novih sot rudnikov, fz obilice gradiva, ki je uredništva že do šlo ali mu je obljubljeno, samo par primerov: V pesniškem delu bodo poleg Otona Župančiča zastopane vse struje in smeri od starib umirienejših poetov do najmlajših prevratnežev. vsi. ki so zmožni samo-rodnega umetniškega oblikovanja, eoo-eijonalnega doživljanja, individualnega izražanja. Raznim problematičnim in neuspelim epigonskim poizkusom uredništvo seveda ne bo nudilo zatočišča. V pripovednem delu bo Zvonov čitatelj po krajši pavzi zopet srečal svojega ljubljenca, najčvrstejšega Nestorja slovenske besede — Emila Leona. Ime d rji. Ivana Tavčarja jamči za to. da vse. kar poteče izpod njegovega peresa, nosi nt sebi ostre, reliefne črte krepke osebnosti. Poleg njega bo proučeval Vtadimr Levstik svoje jedke satiro in pripravlja Anton Novačan svoje večje delo »Ugasli vulkani*. JnŠ Kozak posega v svojo »Tebtn:co< v kaotični vrtinec sodobnih socijainih vprašanj; v njem je borba za nov. Bamonikel izraz. novo. individualno gledanje problemov. Marija Kmetova anal.zira v daljši povesti «V metežu* na. nekonvencijonalen način tragično za-aešenost. neustavljene ženske duše. Razen navedenih so dali na razpolago Ivan Albreht ir M. Fabiančič 6voje novele, Miran Jare in Andre Čebokli svoje ekspre-sijonistično koncipirane novele, Pavel Golia odlomke iz svojih dram. Cvetko Golar novelo »Zena Mar.ja*, dr. A\ Gradnik prevod bleščeče Sem Benellijeve drame »La cena delle beffe*. dr. A. Kraigher novele. Jos. Kos, Lanjevec spomine na snane slovenske pisatelje, dr. I. Lah star rokorotansko povest »Angelin Ridar*. M-Pngelj daljšo novelo, dr. A. Remec dramo »Kirke*, dr. I. Sorli črtice in grote- roi »Ljubljanski Zvon" v 1.1922 ™J"?? ske, Iv. Zoreč novele, odlomke, recenzi- iHUroKl I VPJJdl je i. dr. Z vso vnemo bo novo uredniftvo gojilo umetniško izpiljen. Lempera, mentno pisan esej, ki ga bo stavilo na čelo lista. Prinašalo bo literarno-kritična pisma domačih in inozemskih avtorjev. Ventiliralo bo celo množico literarnih in umetnost-|nib ter sploh kulturnih vprašanj, ki so pri nas doslej še nenačeta in neobdelana. S strogo objektivnostjo, ne izključujočo stvarno, neosebno pisane polemike, hoče kritično poročata v »Listku* predvsem o originalnih jugoslovanskih delih; v drugi vrsti o prevodih in tujih delih. V to svrbo je stopilo uredništvo v stik z našimi najboljšmi in mnogimi inozemskimi esejisti Izmed inozemskih avtorjev bo pl- i sala eospa F. Copeland, lektorica angb- j ščine na ljubljanski univerzi, o angleškem ; slovstvu in zlasti o slovenskem Sbake- I spoareju; Paul Housson, urednik leposlovnega Usta »Montparnasse*, o najnovejših strujah v francoski literaturi; eden najodličnejših poljskih pisateljev o poljskem slovstvu; eder. češkoslovaških o pokojnem pesn ku Hviezdoslavu in o povojnih gibanjih v češki literaturi; inž. Berg, asistent na ljubljanski univerzi, o Dostojevskem; N. F. Preobraženskij o Bloka in njegovi dobi in drngo. Med domačimi avtorji piše docent dr. V. Mole o umetnosti in naravi, dalje o največjem sodobnem poljskem dramatiku K. H. Ro-sfworowskem. o ideji smrti v upodoblja-jcči umetnosti, o zrcaljenju literarnih motivov v upodoljajoei umetnosti, o tradiciji in razvoju v umetnosti in o pokojnem Alfredu Jensenu, dr. P. V. Brežnik o bretonskem slovstvu, dr. J. Glonar o Gregorčičevi »nesrečni ljubezni*, prof. dr. L. Hauptmann o univerzalizmu in irope-rijarzmu v svetovni vojni. doc. dr. J. Kelemina o najnovejšem pesništvu, itd. Med drugimi so obljubili svojo pomoč tudi B. Borko, Fr. Bevk, A. Debeljak, dr. K. Dobida, dr. S Dolar. F. Erjavec, A. Funtek. dr. A. Gavazzi. F. Govekar, J. Jurkovič. F. Koblar. M. Kogoj, F. Kozak, St. Kosovel. A. Lajovic. dr. J, Lovrenčič, dr. P. Majcen, A. Melik, Fr. Mesesnel, dr R. Molč. dr. F. Nahtigal, dr. A. Pir-jevec, R Peterlin-Petruška. M. Pretnar, dr. I. Prijatelj, A. Rozman, dr. A. Serko, O. Sest, dr. M. ftmalc, A. Steb jeva, Fran Tratnik, Narte Velikonja. J. Vidmar, A. Vodnik, dr. B. Vzbiral. dr. J. Wester, Iv. Zorman, dr. N. Zupančič. Kulturno občinstvo, ki ve. da nudi lepa k ni ga mnogo čistejšega užitka, nego še tako izbrano materijelno uživanje, bo marljivo poseglo po svoji reviji, priznavajoč s tem pomen neprekinjenega razvoja tega najstarejšega '.eposlovnega me-sečn ka. čigar naloga je danes brezpri-mer važnejša, nego je bila pred vojno, ko so i v kulturnem pogledu govorili za nas tuji jerobi. Danes moramo govorici zase sami in vsako naše kulturno delo, vsaka naša nova knjiga govori pred svetom za nas ali pa priča zoper nas. Zato so neizogibne materijalne žrtve, ki j h zahtevajo kulturne dobrine od občinstva vsakega naroda. Uredništvo lista prevzame pisatelj Fr. Albrecht. Celoletna na- i ročn na znaša 60 Din. (Le Flibustier des Mers.) Roman. Dospela sta do vratlc. Ludvik nenadoma obstane in pogleda Tomaža: •Tudi nikogar druzega naj ne omenim? Niti neke črne gospe z vdovsko pečo, in njenega deteta? Niti tvojega sina?» In s svojim črnim pogledom globoko pogleda v Tomaževe oči, ki imajo barvo naglo se spreminjajoče vode. Toda Tomaž mu vrne pogled s pogledom, potem pa mn položi roke na rame in odgovori: «Bog varuj, da bi kdaj dobroto plačeval z nehvaležnostjo, ali da zme-čem dobro in slabo v isti lonec, kakor da med njima ni razlike! Tudi glede Anemarije in sinka sem sklenil nekaj, kar ti zdajle povem. Hišo, ki sem jo kupoval zasč in svojo ljubico v novi in najlepši mestni ulici, to hišo sem zares kupil in jo sedaj polnim z dobrim in lepim pohištvom, finim platnom in vsem potrebnim, kar spada vanjo, v katerokoli sobo. Ko bo vse to urejeno, kakor treba, darujem vse to na veljaven in pravni način sinčku Anemarije, v last, njej pa do konca življenja v užitek. Listina bo že jutri podpisana pri notarju. Pojdi in si oglej celo reč. Hiša je prav blizu tvoje, med obema trgoma. Videl boš, da ie zelo prijazna. Odslej bo Ana-marija tam stanovala in toliko zlatnikov jej podarim, da s! bo lahko privoščila marsikaj, kar bo hotela, ne da bi si morala kjerkoli utrgati, in s svojim sinkom bo živela in nastopala kakor ljudje, ki imajo vedno vsega dovolj. Vse mesto pričenši z ničvredno Mino naj zaradi tega poči jeze.» Spustil je Ludvika, odstopi za tri korake, se obrne in dostavi kakor samo za sebe skozi zaprte zobe, ne da bi gibnil z ustmi: «Za to ceno me naj tudi Zvcličar z bulvarka in najsvetejša Devica z Velikih vrat odvežeta krive prisege, ki sem jo storil umirajočemu Vin-ccntu Kerdoncuffu!* Ludviku Guenoleju so se pa v veselem presenečenju orosile oči. Nekaj časa razmišlja in potem nadaljuje: »Ho, ti si pa dobrota sama, in... dobro je tako. Vendar veruj mi, čc hočeš, ali pa pusti, če nočeš, vkljub velikodušnosti, ki jo izkazuješ, ti povem, da bi Anamarija vendar raje imela očeta za svoje dete in moža zase...» Toda Tomaž se stresne, kakor da si ga sunil v odprto rano, in mu zamaši usta z roko. »Ne ljubim je*, dostavi še enkrat, kakor je izjavil že tolikokrat. Pri tem pa izgleda, kakor da je v stiski in kakor da ga tarejo prevelike skrbi... PrijafeEa stopit* skozi vrata m prideta na ulični tlak. Bretonski dež pada v drobnih kapljicah. Tomažu na gladkih tleh drsi, Ludvik ga opeto-vano prime za roko. Prijatelja dospeta do ogla Ulice Treh kraljev, ko iztegne rjava, in da se bog usmili suha beračica svoj krempelj proti njima ter ju prosi za miloščino v imenu svete Katarine, koje god je danes. Zapravljiv kakor vedno, jej Tomaž vrže cel šestfuntni zlatnik v odprto dlan. Starka se zvije v svojih cunjah, kakor da jo je solnce oslepilo, tako globoko, da se skoraj dotakne s čelom uličnega blata, potem se pa žurno obesi na korzarjev plašč: «Bog z vami, dobri moj mladi gospod*, zakliče z glasom, ki se sliši kakor kozji meket, »bog z vami in tisočkrat naj vam poplača vašo kne-ževsko miloščino. Bog z vami, da! Za vse slučaje pa dajte starki Marički še svojo roko, da vam berem bodočnost in vas po svojim močeh obvarujem pred sovražniki in morskimi psf... Da, roko mi dajte, gospod mladi, da vam dobra stara Marija čita iz nje vašo usodo, in sicer čisto natančno, dobro in slabo, noč in dan. Goga in Magoga, kakor so me naučili egipčanski cigani...» Presenečen in vznemirjen se Tomaž ustavi. »Egipčanski?« vpraša. «Da, egipčanski,® ponavlja starka, »Egipčani, cigani in Saraceni. vsa hudičeva zalega, ki me je ukradla mojim staršem, ko sem bila še majhno dekletce. Toda najsvetejša majka Marija me ie čuvala, ker je moja patrona in ker sem se jej priporočala, kolikor sem le mogla! Vsi prokleti nevernikl, ki so me držali ujeto, so že poginili, ene so pobesili, druge sežgali na grmadi, mene pa vidite še sedaj pred seboj, dobri, mladi gospod.* Brez oklevanja jej ponudi Tomaž svojo roko: »Le glej, kolikor ti drago*, pravi. Marijino ime ga je pomirilo, da je opustil misel, da gre tu za kakršnekoli hudičeve znanosti. Guenole pa, sovražen vsaki čarovniji, je odskočil tja pod sosednji pristrešek, odkoder sedaj nezaupljivo gleda na vedeže-valko. «Hej,» vzklikne ta in gleda na široko korzarjevo dlan, »vaše blagorodje pa ima tu pravo ponosno in plemenito roko, gospod mladi.. .> In s svojimi prsti, suhimi kakor prsti mrtveca, prime za Tomaževo roko, jo obrača sem ter tje in ogleduje, da izve iz nje vsak pomen in vse možnosti bodočnosti »Mnogo bitk vidim tu, mnogo zmag in mnogo slave... pa tudi mnogo zlata in srebra... Hej, je-Ii mogoče, toliko sreče in toliko uspeha v vsaki prigodi in v vsakem podjetju? ...Da včasih pa... pazite se pred rjavopoltto možakarjem. -. tujk cem, ki zelo lovi ženske... pred njim se varujte in varujte tudi svojega dekleta...» Tomaž premišlja z namršenlml obrvmi: »AH je tujec?•-< vpraša. »Menda*, odgovori starka. •--Nekakšen skitalec, Egipčan, Saracen, cigan ali kaj jaz vem!... Da, zares, pred njim se pazite... Toda lep dečko pa je, je že res... Pazite se, dobro se čuvajte pred njim, kajti potrebno ie... Tu je zapisano, čisto in bistro, ko gorski potok . .* »In kaj še?» »Kaj še?... Da vidim!... Kaj ser Hej!... Pa kaj mi je na poti, da ne vidim dovolj jasno?...* In naenkrat izpusti roko ter od" skoči za korak nazaj ter dvigne v Tomaža kakor prestrašeni pogled svojih motnih oči. »Kaj je?* vpraša Tomaž presenečen. «Miii bože, oj ti mil! bože!* vzklika starka. »Odpustite mi, če se morda motim... Toda moja krivda ni... poteze same govore, le poglejte ... kakor oblak, rdeč oblak - -> »Kakšen oblak?* »Krvav!* Hrbet je upognila in sedaj kakoi prestrašena ščiti svojo glavo z roko. Tomaž, ki je pričakoval kaj hujšega, se zasmeje: Vremensko poročilo Ljubljana 306 m r.si mTTieae. Dan i t s 1 : S šslfe 2 - : 2 £ ršill 3 * - j a ; S^! t _ i Vetrori H i 1 | Nebo ! 1 i ^ 7. 14. 21. j i 719 4 0 0;'&l.MT.TSh 716 8< 0 J 717 Oj -l*2j , i »neg obt. i i» malna -2 7. Vremenska napoveri: mrzlo severao vretd«. Solnce vzhaja ob 7-45, sahaja ob 16-35. Lastnik in izdajatelj Konzorcij |lh 6 Deted) 2 Oln. - PH4» »• »»prej. ' Lihta ta. Težka zimska suknja se proda, Naslov povč opr. va «Jutra*. 27 Bfose&no sobo, eventualno s hrano, išče uradnik. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Takoj». 25 Pisalni stroj Underwood, dobro ohranjen se proda. Naslov v uprav ništvu «Jutra». 26 BSssedao sobo . i žre za takoj zelo soliden in miren samski gospod. Ponudbe Ba npravo «Jutra» po i »Uradnik*. 21 Klavir, dobro ohranjen, se prav po ceni proda. Gradai-ka nI. 18, 11. nadstr., levo. 23 msnzmi Prsjmem glavna tvorniška zastopstva Bosno io Hercegov no dobro uvedenih trgovinskih Stanovanja 28 v Ljubljani, obstoječe iz treh sob e priti k linami, * elek- predmetov, ka'.or todi tvor uisko skladišče proti kavciji ali poroštvu. Naslov povd uprava . 12 Proda M po zelo nizki ceni in v popol soma dobrem stanja parna žaga in lokomobila * 15 H. P., x dvema ali tremi klinami id elrknlar-lokomoblla se lahko vzdrzuje ? odpadki od žage. — Naslov pove Ivan Pstrld, Borovnioa. 2125 Al. Korsika semenska trgovina Vrtača (Bleiweisova c.) 3 v Ljubljani 17 naznanjam, da fe mo} cenik za leto 1922. izšel in je brezplačno za dobit!. 20 Mo Kovačič trgovec Marica tatic, roj, Ciar poročena Celje l jamarja 15*2 Išče se za takojšnji nastop spretnega mlajšega šoferja ključavničarja | za avtoprogo Škofja Loka - Železniki. Predstavlja se v pisarni Jadranske banke, II. nadstropje, soba štev. 44, Avtomobiina prometna d. d. srn 2 nV Crčal Henn?*, Pariš barva lase v vseh nuancah in izdeluje vsa lasna dela 15 H. PodkraiSek, frizer za dame In gospode, Ljubljana, Sv. Petra c. 32. Sprejme se več zidarjev in stavbnih delavcev pri Stavbni družbi d. d., Lfebljana, Levstikova ulica 19. L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovateli dežnikov Ha drobno! Ha dobolo! Zaloga sprehajalnih, palic. 2107 Popravila točno ip solidno 1 K d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava Iačehoslovaški in angleški koks ia livarne in domačo nporabo, kovaški premog in 6rni premog. Naslov: 2013 Prometni znol za premog, i d. v ljubljeni, Honska olica 19. •Sivi v* VS, iS o o V; 0 V« 01 « Vi « tt ti a i* v* « Vi V* \\ rt ^ « rt a rt rt; n v* Natisnila Delni&a tiskarna, d. d. v Ljubljani