GLASILO
KOLEKTIVA
JARŠE
AVGUST 1957 CENA DIN 10 — ST. 8 — VI .
I. Kongres delavskih svetov je za nami
Ne bom vam pisal o pomenu in uspehih kongresa, ^er ste o vsem tem lahko čitali v dnevnem časopisju. Zaključki kongresa so tudi razvidni iz objavljene resolucije. Opisal bom torej le nekaj osebnih vtisov.
Organizacija kongresa je bila dobra in smo delegati dobili že na železniški postaji ves kongresni hiatarial in nakazilo za stanovanje. Mestna prevozna 'Podjetja (avtobus, trolejbus in tramvaj) pa so omogočila vsem delegatom brezplačno vožnjo za vse dni bajanja, kongresa.
Kongres sam se je pričel po objavljenem sporedu in je začetek kongresa poleg drugih počastil s svojim obiskom in govorom tudi tovariš TITO.
Po otvoritvi, ki je bila dopoldne, se je kongres Uadaljeval popoldne po komisijah. Komisije so zasedale na raznih krajih, tako n. pr. komisija za gospodarske okvire delavskega samoupravljanja, v kateri Sern bil tudi jaz, je zasedala v zgradbi narodne skupščine, ostale pa drugje. Zanimanje delegatov za posa-'bczne referate na komisijah, je bilo izredno, kar do-ka-zUje tudi število prisotnih delegatov (400—500) na posa-ttleznih komisijah, njih zrelost pa veliko število prijav Za 'diskusijo, saj je znašalo število prijavljenih disku-tantov od 70—100 po posameznih komisijah. Prav to VeUko število prijavljenh diskutantov je bilo vzrok, da mnogi zaradi pomanjkanja časa niso prišli do
besede.
Diskutanti so bili za diskusijo dobro pripravljeni, evilčni podatki pri posameznih vprašanjih so pod-^cpili vrednost diskusije. Teme diskusij so bile v betežni večini primerov instrumenti družbenega plana,
plačni sistem, razne uredbe in drugo. Skupna misel vseh diskutantov pa je bila, da je delavsko samoupravljanje toliko napredovalo in dozorelo, da mu je treba dati več svobode in finančnih sredstev brez raznih omejitev.
Diskutanti so dali vrsto predlogov in sugestij, ki bodo, čeprav niso -mogli biti upoštevani v resoluciji, predloženi ustreznim organom v proučitev.
Delo komisij se je zavleklo do 12. ure zadnjega dne kongresa.
Popoldne zadnjega dne, to je 27. junija 1957, je bil zaključek kongresa. Zbrane delegate v dvorani doma sindikatov so najprej pozdravili tuji gostje. Pri tem bi omenil zelo slične referate govornikov vzhodnih držav, ki so si -bili v naštevanju uspehov in napredka v njihovih državah zelo podobni. Toplo je bil pozdravljen govor predsednika poljskih sindikatov.
Po pozdravih tujih delegatov (trajali so skoro 4 ure) so bili prebrani zapisniki komisij, sprejete resolucije kongresa in resolucija o prenehanju poskusov z atomskim -orožjem, odposlana brzojavka CK ZKJ in kongres je bil zaključen.
Mislim, -da bo datum 27. junij 1957 svetla točka v zgodovini delavskega razreda, tako pri nas kakor v svetu, saj je na ta dan zaključil delo I. kongres delavcev, upravljavcev in so zaključki, podani na tem kongresu kot rezultat 7-letnega delavskega samoupravljanja dokaz, da delavci niso samo sposobni proizvajati, temveč tudi sposobni upravljati s svojimi tovarnami.
-cL-
Konferenca osnovne partijske organizacije ZKJ v Indupiati
DELO IN RAZVOJ ORGANIZACIJE V ČASU OD
VI. KONGRESA DO DANES
V	soboto, 13. julija so člani ZKJ v Indupiati napolnili lepo okrašeno sindikalno pisarno, da poslušajo poročilo svojega sekretarja o delu organizacije, o napakah in o napredku,
Poleg domačih članov sta prisostvovala konferenci kot gosta tovariša Novak-Ooka, republiški poslanec, in Krašovec, član občinskega komiteja Domžale.
Konferenca je bila kar najbolje pripravljena. Vsi povabljeni člani so predhodno prejeli tiskano poročilo sekretarja skupaj z dnevnim redom, tako da je bila vsa zadeva že do podrobnosti pripravljena in so kasnejši diskutanti in poslušalci že lahko sledili posameznim vprašanjem v njihovem bistvu.
Konferenco je otvoril sekretar organizacije tov. Kern Vinko. Predlagal je dnevni red. V delovno predsedstvo je bil izvoljen on sam s tovarišicama Dolinšfcovo in Blejčevo. Zapisnikar je bil tov. Ukmar, v komisijo pa so prišli člani: Marinc, Drašček in Strojan.
Iz poročila tov. Kerna je bilo razvidno, da je štela organizacija leta 1953 68 članov, da pa je po tem času do danes vstopilo oziroma bilo sprejetih v organizacijo ZKJ Indupiati 7 novih članov, 8 jih je prišlo iz drugih organizacij, medtem ko jih je 9 odšlo v druge organizacije. Velike težave ima organizacija zaradi vodenja sestankov, iker se vrši delo v podjetju v 2 oziroma celo 3 izmenah. Delavstvo našega podjetja je naseljeno precej daleč od tovarne, zato jih je zelo težko sklicati izven delovnega časa.
Člani in članice plačujejo partijsko članarino v redu.
Po VI. kongresu ZKJ se je tudi delo v osnovni organizaciji Indupiati močno izboljšalo. Uredili so se vsi medsebojni odnosi.
Sestanki se vršijo redno ter je diskusija na njih sproščena, zato je vsekakor treba nadaljevati s sedanjim načinom dela, ki je v redu.
Podanemu poročilu tovariša Kerna so vsi navzoči ploskali, saj so slišali v poročilu, da je sedanji način dela dober in pravilen.
V	nadaljevanju je tov. Zabavnik poročal o kazni tov. R. N. Vsi navzoči so se strinjali s tem, da se imenovanega rehabilitira ter sprejeli sklep, da se o tem obvesti in predlaga njihovo mnenje višji organizaciji.
Tov. Drašček je izrazil svoje mnenje, da se do vseh članov organizacije postopa po enakem kriteriju.
Tovariš Strojan je predlagal, da se dela več z mladino, prvenstveno na kulturnem polju, povezanem s političnim delom. Mnenja je, da je delo z mladino delo s človekom, ki rabi vzgojo in je treba zatorej zanj skrbeti.
Tovariš Panjan predlaga, da se v poročilu navedeni nedelavni člani zagovarjajo, zakaj so nedelavni.
Tovariš Jeraj je bil mnenja, da ni vzroka za nedelavnost, ker je delovno področje tako obširno in je podana kritika v poročilu sekretarja bila že z besedo »nedelavni« v celoti utemeljena. Treba pa je več delati z novo sprejetimi člani. Zadati si je treba tudi nalogo, da se sprejmejo še nadalje novi člani, ker je število 7 vsekakor lepo, vendar za tako obdobje premajhno.
Treba je več delati z ljudmi. Za naše delavce je treba organizirati razne tečaje (kuharski in podobno).
Tovariš Urbanija je poročal o delu mladine ter tako objasnil navzočim članom, da mladina vkljub raznim težavam ni ostala nedelavna, da pa o delu mladine malokdo kaj ve. Predlagal je, da bi si člani zadali nalogo, da bi enkrat oni poselili mladinski sestanek ter tako s svojo prisotnostjo povečali pomen sestankov. K vprašanju mladine je pripomnil še tov. Zabavnik, da je težava tudi v tem, ker predsednik mladine ni v -podjetju pač pa na tečaju, kjer bo ostal skoro celo koledarsko leto.
Tovariš Marinc je pripomnil, da je bilo dosedanje nekvalitetno vodenje sestankov brez dvoma krivda tudi članov organizacije ZKJ Indupiati, zavzel pa se je zato, da se to stanje v bodoče popravi.
Kot gost je govoril članom tov. Novak-Očka, ki se je v svojem izvajanju dotaknil naslednjih vprašanj: o kaznih članov in kaznovanju ter rehabilitaciji, 0 verskem vprašanju in o vlogi komunistov pri vzgojnem delu z množicami. Tovariša Novaka so vsi navzoči nagradili za njegove besede z aplavzom, kajti tov. Novak je govoril kot človek človeku in je bil° kaj lahko razumeti bistvo najtežjih vprašanj.
Tovariš Krašovec se je kot nadaljnji diskutant še enkrat v manjšii meri dotaknil .verskega vprašanja ter več besedi posvetil vprašanju skrbi za človeka. Poudaril je, da je dolžnost organizacije, da sklicuje sestanke na terenu ter tako zaktivizira množice. Premalo je bilo govora, je dejal nadalje tov. Krašovec, 0 študiju. Študij je predpogoj za dobro partijsko, to je napredno delo.
Tudi diskusijo tov. Krašovca so navzoči topl° sprejeli in mu na koncu ploskali.
V nadaljevanju je menil tov. Mavke, da niso novo sprejeti člani tisti, ki so nedelavni, kakor je bilo to opaziti iz diskusije gostov, pač pa stari člani.
Tov. Borštnar je nadalje predlagal sprejem dveh novih članov in to tovariša Dragarja Toneta in Narata Milana. Navzoči člani so se o njihovem sprejetju P°' ziti-vno izjavili, zato sta bila od vseh soglasno sprejeta. K sprejetju jima je prvi čestital sekretar tov. Kern, nadalje pa še oba gosta, tov. Novak in Krašovec.
Kot zadnjo točko dnevnega reda je poročal tov-Zabukovec Lado o poteku I. kongresa delavskih svetov v Beogradu. (Poročilo o tem najdeš v posebnem članku v današnji številki).
S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar se je sekretar tov. Kern vsem navzočim zahvalil in konferenco zaključil.
»K O N O P L A N«
Stran 3
Št. 8
Finančni uspeh I. polletja 1957
V zvezi s spremembami, katere je v naše gospodarsko življenje prinesel družbeni plan za leto 1957, le bilo potrebno izdati tudi nove predpise, ki urejajo finančno poslovanje in predvsem delitev dohodka gospodarskih organizacij. Ti predpisi pa so izšli zelo Pozno (šele v teku julija meseca), tako da bo definitiven obračun podjetij za prvo polletje letošnjega leta Predložen šele 25. avgusta. Iz navedenih razlogov niso Podatki v tem članku popolnoma točni oziroma dokončni, predpostavljajo pa naše predvidene finančne rezultate za prvo polletje letošnjega leta.
V 000 din	Po planu 30. VI. 1957	V polletju 1956	V polletju 1957	Indeks na plan na 1956	
Celotni dohodek	1	150 260	1 053 492	1 196 274	104	113,6
Doseženi dobiček	237 684	2106 130	222 982	93.8	108,2
Prometni davek	217 608	199 434	234 686	107,8	117,7
Lastna cena iproda-nih izdelkov	694 970	647 928	738 606	106,3	114
Celotni dohodek predstavlja vrednost naših izdelkov v prvem polletju. Iz podatkov lahko povzamemo, ha se je razmerje izpolnitve lastne cene napram prodajni ceni precej popravilo in da je dobiček napram Planu dosežen skoraj 94%, kar potrjuje pravilnost ukrepov, ki jih je naše podjetje izvedlo v mesecu u^aju letos.
Drugo sliko nam pokaže primerjava vrednosti Proizvodnje po planski lastni ceni, v kateri je lastna cena višja za doseženo znižanje lastne cene, ki predstavlja znaten del našega dobička.
V 006 din
Po
planu	V j
do 30. VI. polletju 1957	1956
V
polletju
1957
Indeks na plan na 1956
Proizvodnja po planski
lastni ceni	694 97»	668 232	838 574	120,7	125,5
Število zaposlenih	1 050	1 024	1 027	97,8	100,3
Ob koncu polletja je bilo od zaposlenih oseb 26,2% Proške delovne sile in 73,8% ženske. Od skupnega števila zaposlenih je 93,5% delavcev in 6,5% nameščencev, kar je relativno malo.
Ce iz navedenih podatkov skušamo ugotoviti ekonomsko važne odnose kot so produktivnost, renta-oilnost in ekonomičnost, dobimo naslednje rezultate: Produktivnost je odnos ustvarjenega dohodka in delovne sile. Če to izračunamo, vidimo, da je produktivnost v primeri z letom 1956 narasla za 13,3%, kar je lep napredek napram uspehu prvega tromesečja ctošnjega leta, ko je bil ta odnos za 9,5% višji kot y Prvem tromesečju lanskega leta. Tudi v odnosu na Ihanske pokazatelje je bila produktivnost višja za
Rentabilnost je odnos doseženega finančnega rezultata (dobička) do vrednosti vloženih sredstev 'Osnovnih in obratnih), s pomočjo katerih poslujemo.
Koeficient rentabinosti je bil v odnosu na 1. 1956 db polletju 100,3%, v odnosu na plan pa 91,8%. Ta Sotovitev še ni zadovoljiva, vendar precej boljša akor konec prvega tromesečja letos, ko je bil koefi-*?nt rentabilnosti v odnosu na leto 1956 89,8%, v ^dnosu na plan pa 84,3%. V kolikor bomo letos ne-(bd^eno obratovali, bo ta odnos konec leta mnogo °tiši in za nas uspešnejši.
Za
udnos
Zenimi
uspešno poslovanje podjetja je važen tudi med ustvarjenim celotnim dohodkom in vlo-siedstvi. Ta odnos je znašal konec polletja:
V odnosu na I. polletje 1956 105,1% (konec I. tromesečja 100,6).
V odnosu na plan za polletje 1957 101,6% (konec
I.	tromesečja 99,5).
Ekonomičnost pride do izraza med razmerjem doseženih dohodkov in dejansko lastno ceno prodanih izdelkov.
Po planu predstavlja lastna cena 60,4% dohodkov, v letu 1956 je znašala 61,5%, v polletju 1957 pa 61,7%. Iz navedenega sledi, da moramo ekonomičnosti posvetiti več pozornosti. Delen vzrok, da je ta odnos slabši kot lansko leto, leži v zvišanju cen surovinam kakor tudi v povečanju drugih stroškov (plače, prispevki skupnosti itd.).
Ker obračun za I. polletje še ni dokončen, kot sem že omenil, ne bom navajal višine sredstev, ki bodo na razpolago podjetju za sklade in za plače iz dobička. Omenil bi le, da je po letošnjih določbah družbenega plana predvideno zvišanje plač iz dobička za eno četrtino. S tem, da so se zakasnili predpisi o delitvi dohodka, smo prihranili ta sredstva, ki bodo zatorej na razpolago jeseni.
S 1. julijem preneha obstajati amortizacijski sklad za vzdrževanje, ker bodo stroški za vzdrževanje osnovnih sredstev v drugem polletju bremenili materialne stroške podjetja. Sredstva amortizacijskega sklada za vzdrževanje, ki do 30. junija niso bila porabljena, se prenesejo v sklad obratnih sredstev. Pri nas bomo zaradi tega pridobili okrog 11 000 000 din lastnih obratnih sredstev.
Iz podatkov za I. polletje letošnjega leta sledi, da delamo uspešneje kot v lanskem letu. Lahko pa tudi pričakujemo, da bomo letošnji družbeni plan dosegli odnosno presegli in s tem izpolnili -naše dolžnosti do skupnosti.
Finančno poslovanje je bilo normalno in ni bilo večjih motenj. Deloma je opaziti, da trgovina slabše plačuje kot v lanskem letu, imamo pa zato na razpolago več obratnih sredstev. Naše terjatve so bile napram obveznostim v razmerju 2,5 :1. Tudi vse obveznosti do skupnosti smo izpolnjevali v redu.
Po letošnjih predpisih je podjetju, ki doseže sorazmerno več dobička kot lansko leto, mogoče dobiti še posebna sredstva iz dobička za lastno stimulacijo. Smatram, da bo te dodatne stimulacije deležno tudi naše podjetje, vendar moramo počakati dokončnih rezultatov obračuna prvega polletja. O tem, kakor tudi o sredstvih skladov in plač iz dobička, -bo objavljen članek v eni izmed -prihodnjih številk našega lista.
Finančni vodja
Tovorni avto OM
Statistična kontrola kvalitete
Kontrola kvalitete se uporablja že od samega začetka dela. Kajti tudi tisti človek iz kamene dobe, proizvajalec in potrošnik obenem, je preizkusil svojo novo sekiro, izdelano iz kamna, če ustreza namenu, za katerega je bila napravljena. Kontrola se je nato stalno izpopolnjevala, toda šele leto 1700 lahko smatramo kot začetek na znanstveni osnovi zasnovane kontrole kvalitete. Statistika pa je stopila v službo kontrole nekako v začetku našega stoletja. Kot pionirja na tem polju lahko smatramo Williama Gosseta. On je raziskoval probleme v industriji piva ter ugotovil, da z uporabo matematične statistike lahko do potankosti kontroliramo proizvodni proces, kakor tudi kvaliteto izdelkov. Ta ugotovitev je dragocena zato, ker na neki drugi način tako do potankosti kontrolirati proizvodnjo, bi bilo vsekakor zamudnejše, torej neekonomično. Njegova tako imenovana »t distribucija« še danes predstavlja veliko važnost v statistični kontroli kvalitete.
Po prvi svetovni vojni, ko je nagel prehod na masovno proizvodnjo zahteval neko metodo kontrole, so Nemci začeli uporabljati statistiko. Njihove zasluge na polju statistike so vsekakor velike. Toda kljub temu oni niso rešili problema. Niso ga rešili zato, ker je bilo njihovo praktično delo tesno povezano s precej zamotanimi operacijami matematične statistike. Ni jim uspelo metodo poenostaviti tako, da bi jo lahko uporabljali tudi ljudje brez posebnega znanja statistike. Ravno zato, ker je zahtevala ljudi s precejšnjim znanjem statistike, ta metoda takrat ni bila osvojena od večjega števila podjetij.
No, kar ni uspelo nemškim inženirjem, to so dosegli ameriški. Oni so teorijo matematične statistike
tako obdelali, da jo je skoraj za vsako važnejše področje dela lahko hitro vpeljati. Poleg tega so teoretične rešitve dali v taki obliki, da jih lahko uporabljajo tudi ljudje, ki o matematični statistiki n'maj o pojma. Posledica tega je bila, da se je uporaba matematične statistike tako razširila po podjetjih, da si danes v industrijsko naprednejših državah organiziranega podjetja brez nje ne moremo zamisliti.
Najvažnejši rezultat raziskovanj ameriških inženirjev, ali bolje rečeno raziskovanj Walterja She-wharta, je kontrolna karta. To je enostaven instrument, s katerim lahko neprekinjeno opazujemo proizvodni proces in nam pokaže kvalitativni efekt dela. Uporaba kontrolne karte je zelo praktična, ker se lahko hitro izdela in ne zahteva znanja zapletene teorije.
Kljub temu pa danes, ko je statistična metoda že znanstveno in ekonomsko utemeljena, dela še vedno mnogo velikih obratov le na podlagi izkušenj, ki so utemeljene ali pa ne. Zato pride večkrat do nesoglasij med proizvajalcem in naročnikom in do nekvalitetnih izdelkov.
Moderna kontrola kvalitete pa sloni na dejstvih, katerih statistična zanesljivost je popolnoma znana-V masovni proizvodnji se podatki kopičijo zelo hitro, zato postanejo nepregledni. Tu nastane potreba P° neki metodi, ki bi te podatke zajemala in ravno statistična metoda je nepogrešljiv pripomoček.
Kontrola kvalitete je organizacijski problem, zato je potrebno, da je v vsakem obratu nekdo, tki odgovarja zanjo, drugi pogoj pa je zbiranje in obdelava mnogih podatkov.
Z znanjem oborožen človek je nepremagljiv
Ze sta minula dva meseca, odkar so šole na široko odprle vrata svojim gojencem. Veselih in nasmejanih obrazov so izleteli na vse strani. Vedno bližji je zopet tisti dan, ko bodo znova stopali skozi ta vrata v šole, kjer se bodo učili abecede, računstva, strokovnih predmetov in na visokih šolah najzamotanejših vprašanj in problemov.
Srednje težki tovornjak — TAM
V našem podjetju imamo podobno šolo, če pa to ne, predavanja s podobnim ciljem. Učiti naše delavke in delavce tistega kar še ne znajo. Konec predavanj v našem podjetju pomeni za absolventa veliko, saj dobi v priznanje za uspešno šolanje potrdilo o kvalifikaciji. Kdo pa sme k izpitu za kvalifikacijo? Vsi, to so oni, ki že imajo potrebni delovni staž in oni, ki ga še nimajo. Izpit se prizna seveda le onim, ki že imajo potrebno delovno dobo na dotičnem delovnem mestu, ostalim se prizna šele, ko jim ta doba poteče-
Znanje je osnova za napredek posameznika in celotne družbe. Vsak človek na določenem delovnem mestu mora posedovati gotov nivo znanja in čim večje je njegovo znanje, tem boljše bo njegovo delo. K temu cilju moramo stremeti vsi. Vsak posameznik se mora zavedati, da terja družba od njega gotovo spretnost, ki si jo pridobi z delom, in znanje, ki si ga pridobi z učenjem.
Pri tem vprašanju izpopolnjevanja, ki zadeva vse nas, mora sindikat odigrati vidno vlogo. Sindikat mora biti pobudnik in vodnik tega napredka in stremljenja za njim. Izobraževanje vseh mora biti naša skupna skrb.
Zato vsi, ki še nimate kvalifikacijskega izpita, premislite in vložite malo truda za vaše znanje, za napredek vas samih in cele družbe. Izkoristite ugodno priliko, ki se vam nudi in vpišite se jeseni v tečaj za kvalifikacijo.
-n -z
Zakaj izvažamo in kako plasiramo
Vsaka država, pa četudi tako obsežna in gospodarsko močna, kot sta ZDA in Rusija, je v neki meri gospodarsko odvisna od drugih in slabše razvitih de-zel. Tudi naša domovina je v istem položaju, kar si prav lahko predočimo s primerom naše tovarne.
Naše podjetje dela s tremi osnovnimi surovinami: konopljo, lanom in bombažem. Od teh treh nam samo Prvo surovino ni potrebno uvažati, ker je Jugoslavija tudi v svetovnem merilu pomemben proizvajalec konoplje. Bombažno prejo kupujemo sicer pri naših bombažnih predilnicah, ki vlakno v pretežni večini kupujejo z devizami. Dobro nam je vsem znano, da je dobra polovica našega lanenega vlakna inozemskega 'zvora in da predelujemo belgijski, holandski, francoski, turški in egiptovski lan. Poleg tega kupujemo ®d inozemskih tovarn skoraj vsa barvila, razne kemikalije, stroje in strojne nadomestne dele. Kje dobi haše podjetje za vse to potrebna denarna sredstva?
Vsako tromesečje prejme naše podjetje neko določeno vsoto deviz od države, ki nam jih proda po obračunskih tečajih. Kje pa dobi devize država? 99% deviz, ki jih podjetja prejmejo za v tujini prodane todelke, odkupi država po obračunskih tečajih. Podjetju ostane torej le 1% deviz, s katerimi lahko samostojno razpolaga. Kot je iz tega razvidno, je nujno Potrebno, da naša podjetja čim več izvažajo, ker lahko na ta način pridemo do potrebnih tujih denarnih sredstev za nakup surovin, rezervnih delov in strojev, ki bh v naši državi še ne proizvajamo. V interesu vsake države je, da čim več izvaža oz. vsaj toliko kot mora Uvažati. Vsako podjetje mora stremeti za čimvečji '7-voz (seveda pod predpogojem rentabilnosti) in s tem do,prinašati državi svoj delež.
Tudi uprava našega podjetja skuša vskladiti poslovanje našega podjetja s to državno politiko. Kaj r°rej izvažamo in kako plasiramo naše tkanine na •nozemskem trgu?
Izmed vseh naših artiklov so se na zunanjem trgu dajbolj uveljavile naše konopljene jadrovine, predvsem artikel 923 in 961. Te izvažamo največ v Zahodno Nemčijo, poleg tega pa še na Nizozemsko in Švedsko ~~ v države, ki nimajo lastne konoplje. Glede kvalitete dobivajo naše jadrovine iz inozemstva laskave ocene 111 smo imeli do sedaj le eno reklamacijo, ker je bila Večina kosov preveč progastih. V teh tkaninah lahko brez večjih težav konkuriramo konopljenim jadrovi-dam iz Češke, Poljske in Madžarske, ki se pojavljajo v velikih količinah na zahodnih tržiščih po nizkih cenah, toda so kvalitetno slabše od naših. Kljub ostri konkurenci je cena naših konopljenih tkanin na zunanjem trgu za nas ugodna. Povpraševanje po teh dveh jadrovinah je še celo večje kot lahko izvažamo, kor moramo upoštevati tudi potrebe domačih potrošnikov. Jadrovino izvažamo v glavnem v surovem
naše tkanine na inozemskem trgu
stanju, manjše količine tudi surovo impregniramo. Izvoz konopljenih gasilskih cevi smo morali popolnoma prekiniti zaradi izredno slabih surovin. Pomembna postavka v našem izvozu je tudi konopljen strojni hodnik, ki ga preko izvoznega podjetja »Jugotekstil-Impex« Ljubljana izvozimo letno okoli 60 ton.
Lanene tkanine smo pred leti že izvažali, v zadnjem času pa se je pojavilo na zahodnoevropskem trgu mnogo lanenega blaga iz vzhodnih dežel — Poljske, Češke, Madžarske in Rusije — po tako nizkih cenah, da vlada na zahodu splošno mnenje, da prodajajo te države pod geslom »izvoz za vsako ceno«. Od raznih naših trgovskih partnerjev v tujini smo prejeli vzorce teh brisač, brisalk in dr. in moramo priznati, da so marsikdaj bolj kvalitetni kot naši izdelki. Upoštevati moramo seveda tudi to, da imajo te države dober lan doma, medtem ko ga moramo mi drago plačevati v inozemstvu. Naše tkanine so v primerjavi s tem, kar zahteva inozemski trg, precej grobe, kar nam seveda tudi otežkoča izvoz. Uspešno prodajamo v tujino le odpadke mokrega predenja.
Od bombažnih tkanin izvažamo le gradi za žimnice t. j. naš artikel 850/120. Lansko leto smo ga izvozili 35 000 m na Norveško, Dansko, Švedsko in v Tanger. V tem artiklu smo dosegli zunaj celo večje dobičke kot na domačem trgu, predvsem zaradi domače nizke prodajne cene. Ker tega blaga zelo primanjkuje na domačem trgu, smo morali ta, za nas zelo rentabilen izvoz omejevati. Za letošnje leto smo že zaključili pogodbo z nekim kupcem iz Jordana za dobavo 50 000 m gradla, ki ga -bomo pošiljali mesečno po 5000 m. Kljub omejitvam izvoza bombažnih tkanin s strani države in znižanju izvoznega koeficienta je izvoz gradla za našo državo še vedno dobičkanosen. Za naš gradi se zanima mnogo inozemskih kupcev, katerim pa žal ne moremo vsem ustreči zaradi naših premajhnih proizvodnih možnosti. Ostalih bombažnih tkanin do sedaj še nismo izvažali.
Pregled dosedanjega izvoza (v tisočih enotah mere)
Bombažne tkanine	1953	1954 136	1955 17	1956 35,5	Enota mere m
Lanene tkanine	54	102	15	1	m
Konopljene tkanine	—	—	3	37,5	m
Gasilske cevi	—	—	0,5	5,5	m
Česan konopljen hod.	—	20	57	60	kg
Tekstilni odpadki	30	33	50	20	kg
V bodoče nameravamo naš izvoz še povečati in vključiti še druge artikle kot mešano jadrovino (artikel 999), brisače, brisalke in morda še kak drug artikel.
Stele
Potrebno je več pažnje pri delu!
Pravijo, da se na napakah učimo, vendar po sta-lstiki nesreč pri delu v našem podjetju lahko rečemo, se učimo delati napake. Število nesreč v I. polletju r3 nekaj let nazaj nam pove, da število nesreč stalno narašča, pa tudi oblike nesreč se ponavljajo. Naslednja abela nam prikazuje število nesreč po letih in me-ncih v prvem polletju:
	1954	1955	1956	1957
januar	7	5	8	12
februar	7	3	3	8
marec	4	5	4	8
april	5	10	13	10
maj	4	7	10	6
junij	3	7	13	5
Skupno	30	37	51	49
Iz gornje tabele vidimo, da je bil skozi vsa leta najbolj »nesrečen« mesec april. —
— ZAKAJ? Mogoče, ker se ta mesec začnejo poljska dela in ljudje prihajajo utrujeni na delo?
Ponesrečilo se je v letošnjem I. polletju 19 moških in 30 žensk, kar kaže, da so moški, z ozirom na število zaposlenih, bolj podvrženi nesrečam.
Poglejmo kako so se nesreče dogajale po oddelkih:
Predli- Tkal- Ople-ntca	niča	menil.
16	12	7
Ostali
14
S k u -P a j
Od tega na poti na delo ali z dela
49	15
Iz tega lahko ugotovimo, da se 30% nesreč pripeti na poti na delo ali z dela. Če pogledamo naše kolesarje, ko odhajajo z dela ob 2. ali ob 10. uri, se lahko
čudimo, da ni takih nesreč še več. Torej, več reda pri odhajanju in prihajanju na delo in seveda tudi pri vožnji s kolesom sploh.
Zaradi nezgod smo v prvih 6 mesecih letošnjega leta izgubili 595 delovnih dni ali z drugimi besedami skozi vse leto do sedaj so bili na bolniškem dopustu 4 delavci. Kaj pravite, ali je bilo to potrebno?
Poglejmo sedaj še izvora poškodb:
Stroji, motorji, dvigala in podobno so bili izvor poškodbe v ....	16 primerih
Razni materiali (kamen, opeka, železo, les, itd.)......................9	primerov
Slaba prometna pota v tovarni,
spolzka tla in podobno..............8	primerov
Razno . . . .	i...................1	primer
Pot na delo ali z	dela...............15	primerov
Skupno 49 primerov Vzroki nesreč pa so bili naslednji:
Pokvarjeni stroji.......................1	nesreča
Neurejen delovni prostor (spolzka tla,
slaba razsvetljava itd.)............. 1	nesreča
Neprevidnost, pomanjkanje znanja,
nepoznavanje nevarnosti..............30	nesreč
Kršenje delovne discipline, odstranitev varnostnih naprav in podobno 2	nesreči
Na poti na delo ali z dela.............15	nesreč
Nesreče na poti na delo ali z dela niso analizirane, ker je težko ugotoviti pravi vzrok nesreče; nihče noče okriviti samega sebe, češ, da je nepravilno vozil, bil brez luči in slično.
Karakteristične oblike nesreč so bile: udarci, ubodi, urezi in podobno 19 primerov
padci, spodrsljaji..................8	primerov
zmečkanine .........................4	primeri
opekline............................2	primera
ostalo..............................1	primer
padci — pot na delo ali z dela 15 primerov
Poškodovani deli telesa pa so bili naslednji, ne upoštevajoč pri tem nesreče na poti na delo ali z dela:
roke....................21	poškodb
noge...................  8	poškodb
glava....................3	poškodbe
trup.....................2	poškodbe
Kot zaključek lahko iz gornjega ugotovimo, da vse premalo pazimo na svoje roke, da imamo slabo delovno metodo ali pa pustimo, da roke večkrat delajo same brez sodelovanja glave.
Največkrat ponavljana nezgoda v letošnjem letu je bila udarec krilca predilnega stroja ob prste pre-dice, to se je namreč ponovilo 6-krat. Torej predice pozor!
Vsi iznešeni podatki lahko služijo 'koristno pri preprečevanju nesreč, saj nam povedo, kje se nesreče dogajajo najbolj pogosto, zakaj, kateri deli telesa so najbolj izpostavljeni in katere so najpogostejše oblike nesreč. Na podlagi teh podatkov lahko osredotočimo svojo skrb na najnevarnejša mesta in v bodoče z raznimi izbol j sevalnimi ukrepi in, posebno s strani mojstrov, z boljšim poučevanjem in stalnim opozarjanjem zmanjšamo število nesreč.
-cL-
Nekaj o našem avtoparku in naših šoferjih
Naročeno mi je bilo, naj v našem glasilu napišem nekaj o našem voznem parku in o šoferjih, ki opravljajo s temi vozili, o ljudeh, ki se jim zaupamo, ko nas popeljejo na izlete in na službena potovanja. Poletje prihaja v deželo in z njim čas težko pričakovanih dopustov in izletov. Kdo se tega ne veseli in kdo si ne želi po polnem letu težkega dela oddiha in razvedrila v naravi, v svežem gorskem zraku ali v vročem soncu ob morski obali? Mislim, da ni človeka v našem kolektivu, da si tega ne želi. Ako kateremu razmere ne dopuščajo daljšega oddiha, bo pa prav gotovo v času dopusta napravil z našim avtobusom krajši ali daljši izlet za razvedrilo in dobro voljo. Prav je zato, da se nekoliko seznanimo z našimi vozili in šoferji, ki se jim — kakor sem že omenil — zaupamo, ko se podamo na tako potovanje ali izlet.
Ford je doslužil
S koliko in kakšnimi vozili razpolaga naše podjetje, menda dobro ve vsak član našega kolektiva. Ce pa res še kdo ne ve, pa lahko povem, da ima naše podjetje trenutno 6 avtomobilov, in sicer:
1.	5-tonski tovorni avtomobil »OM Super Taurus«, katerega je podjetje nabavilo v letu 1953 in ima do sedaj že prevoženih 120 000 km. Zaradi ikarambola, ki ga je ta voz utrpel v letu 1955, je bil že generalno popravljen in ga lahko štejemo za enega naših najboljših avtomobilov. Z njim opravlja in ga spretno krmari tov. Pavli Jože.
2.	3-tonski tovorni avto »TAM-Pionir« je bil »rojen« v domači delavnici Tovarne avtomobilov v Mariboru. Podjetje ga je nabavilo v letu 1956. To je še nov avto, ki ga rabimo za lažje prevoze na krajših progah. Do sedaj ni utrpel še nobene nezgode in mu želimo tako srečo tudi za naprej. Njega vozi in ga oskrbuje tov-Limoni Drago, naš najmlajši šofer.
3.	3-tonski tovorni avto »Ford« je podjetje nabavilo v letu 1950 že močno izrabljenega in je sedaj že dokončal svojo življenjsko pot. Računovodstvo podjetja ga je že izločilo iz osnovih sredstev ter je tako sedal samo še število. Stari, odsluženi revež nima več nit1 prostora v garažah. Potisnjen je pod kap in tam potrpežljivo čaka, kdaj pride usmiljena roka, da popelje na zadnji počitek v ljubljansko »Jamo«. Ali m to žalostna prispodoba tudi našega konca?
4.	l1/s-tonski pol tovorni avto »Kombi« je bil kupljen lansko leto in je namenjen za lažji tovorni prevoz, kakor tudi za osebni prevoz. Je to zelo praktično vozilo, katerega se vsi najrajši poslužujemo. Kadar 3e prirejen za osebni prevoz, sprejme vase poleg šoferji še 7 potnikov in je tako spremenjen v nekak mah avtobus. Lahko rečem, da je to naš najljubši avto, ki se ga vsi radi poslužujemo. Vozi skoraj vsak dan v Ljubljano, bodisi da dostavlja blago našim odjemalcem, ai pa da vrši druge manjše prevoze. Ob takih prilikah vedno čaka pri vratarju kak »črni« potnik — ta al
°ni član kolektiva, da se z njim popelje v Ljubljano Po svojih opravkih. Tak prevoz je namreč cenejši, hitrejši in udobnejši. In končno, kdo se upa oporekati takim priložnostnim vožnjam, ali ni kupljen iz žuljev kolektiva? Zakaj se ga ne bi potem poslužil, ako je dovolj prostora? Njega lepo oskrbuje njegov voznik tov. Kušar Inko. Izgloda, da je kar zaljubljen v njega, ker ga neguje kot otroka in je tudi ljubosumen na njega. Inko, ie tako dalje, tvoj je, tebi smo ga izročili!
5.	Peti naš avtomobil je 26-sedežni avtobus »TAM«, tudi iz domače tovarne avtomobilov iz Maribora. Nabavljen je bil v letu 1954 kot nadomestilo za stari odprodani avtobus »OM«, ki je šel končat svoje življenje v Zrenj anin. Do sedaj ima avtobus prevoženih skupno šele 6500 km, k sreči tudi še brez vsakega ka-rambola ali kakih drugih večjih nezgod. Pokukal je celo čez mejo v sosednjo Avstrijo, v Beljak, Celovec in Gradec. Pravijo, da je bil to zelo lep izlet, le žal, da so taki izleti predragi in vezani z raznimi nevšečnostmi. Če bi bili taki izleti bolj enostavni, bi lahko Večkrat obiskali lepa Koroška jezera, ker so nam bližja kot naše morje. Vožnja z njim je prijetna, udobna in tudi ne predraga. Zato je sedaj, če že ne vsak dan, pa vsako soboto in nedeljo zaseden in vnaprej oddan. Sosednji kolektivi nam ga močno zavidajo, zlasti sedaj, ko ga nikomur več ne posojujemo. Držimo se starega slovenskega pregovora, ki pravi, da se žena, fajfa, ura in tudi avtomobil nikomur ne Posojujejo. To lahko namreč vsak sam doma rabi in tudi izrabi. Tega načela se bomo tudi za naprej držali.
Avtobus je sicer še v zelo dobrem stanju, posebno kar se tiče ohišja in notranje opreme. Drugače pa je že začel »škripati« in nas je že nekajkrat pustil na cedilu sredi pota. Ali ni vzrok, da je začel že pešati v tem, da nima svojega stalnega vozača? Menim, da stalno menjanje vozača ni v korist avtomobilu. Ako hi z njim nihče konkretno zadolžen, potem ni nikogar, ki bi se za njega brigal in za njega tudi odgovarjal. Nobenega ni, ki bi mu avtobus prirastel k srcu kot je Inkotu Kombi, Jožetu OM, itd. O tem bi bilo vredno
DKW — Kombi
premišljati, da ne bo prehitro konec »luštnega«. Tako hitro ne bomo lahko kupili novega, zato čuvajmo to, kar imamo.
6.	Dika tovarne pa je naš novi petsedežni osebni avto »Kapitan«, ki je bil nabavljen lani iz inozemstva in kupljen z lastnimi devizami. No, o tem' ne bomo veliko pisali in ne govorili, ker vsi vemo, da ta ne more biti za »široko potrošnjo«. Je pač drag avto, ki mora služiti več ali manj reprezentanci podjetja. Moramo ga zato čuvati in se ga posluževati le v nujnih in izrednih primerih. No, takih primerov je tudi že bilo. Želimo le, da bi še dolgo let, brez nezgod repre-zentiral naše podjetje. Zaupan pa je najstarejšemu (Mirko mi te besede ne bo zameril) in najbolj izkušenemu vozaču — šefu garaž — tov. Kašniku Mirku.
(Nadaljevanje v prih. št.)
Kako smo delali v mesecu juniju 1957
Izpolnitev količinskega plana:
predilnica..............................  102,8%
tkalnica..................................105,2%
gasilske cevi..............................90,3%
Izpolnjevanje norm je bilo sledeče:
Predilnica
tkalnica
hplemenilnica
tiskarna
121,0% — 110,2% — 124,5% — 115,0% —
v normi v normi v normi v normi
delalo 235 delalo 330 delalo 63 delalo 18
delavcev
delavcev
delavcev
delavcev
Povprečno doseganje norm je bilo 115,7 % in je skupno delalo v normi 646 delavcev.
Konec junija smo imeli zaposlenih 1027 delavcev in uslužbencev in 22 vajencev.
Zastojev zaradi redukcije električne energije ali drugih vzrokov ni bilo. Vsi oddelki so polno obratovali.
Ker smo z junijem zaključili prvo polletje, je zanimiva primerjava z letom 1956. V letošnjem letu smo napram letu 1956 in v istem razdobju izdelali precej več preje in tkanin, kar nam pokaže naslednja razpredelnica:
Lanena in konopljena preja . za 18,7% več
Raznih tkanin..............'. . za 20,5 % več
Gasilske cevi...................za 24,2% več
Po votkih smo presegli lansko število za 23,3%.
meseca v mesec
TOV. TO MAT VILI JE PRAZNOVAL SVOJO
50-LETNICO
V sredo, 3. julija je praznoval tovariš Tomat Vili svoj 50. življenjski jubilej.
Rodil se je 3. julija 1907 v Dvoru pri Žužemberku, j našem podjetju je nastopil službo 1. februarja 1952 ;n od tega dne dela v naši sredi dobro poznan vsem, sa.i v svoji službeni funkciji kot nabavljač ustreže tudi mnogim željam naših nameščencev in delavcev.
Tovariš Tomat stanuje v Kamniku, od koder se dnevno vozi v Induplati. Vkljub vsem tem nepo-
voljnim okolnostim, ki zahtevajo, da je pretežni del dneva od doma in, da zaradi tega nima pravega reda v življenju, je obhajal svoj 50. rojstni dan čil in zdrav, kar mu od srca želimo tudi v nadalje.
Pridružujemo se mnogim željam, ki so bile izrečene njemu ob priliki njegovega praznika in mu kličemo »še na mnoga leta«.
V teku zadnjih dveh tednov sta zapustili naše podjetje dve tkalki in odšli v zasluženi pokoj.
R a k e f Ana je ena od obeh. Rodila se je 29. junija 1905 v Loki pri Kamniku. Njena prva zaposlitev je bila v gradu Habach, nato pri slamnikarjih v Domžalah. V Induplati je prišla 17. aprila 1947 ter delala neprekinjeno do upokojitve. Njena kvalifikacija
je tkalka. Njeni sodelavci jo poznajo kot dobro moč, ki je naučila mnoge mlajše moči svoje strokovnosti, za kar so ji te danes ob odhodu hvaležne.
Njej so leta dela potekla, sedaj uživa plod svojega neumornega dela kot upokojenka, nastanjena v Loki. Njeno staro delovno mesto v Induplati ne bo ostalo prazno, ampak ga ib o zasedla nova tkalka. Želimo, da bi tudi tovarišica Rakefova ne pozabila svojega starega kolektiva in nas vseh v Induplati.
Ob odhodu ji želimo še mnogo let srečnega življenja.
Konec julija zapušča kot upokojenka naše podjetje še tovarišica Bogataj Ljudmila.
Tovarišica Bogatajeva, z dekliškim priimkom Otrin, se je rodila 16. septembra 1906 v Rovtah pri Logatcu. V Induplati je bila zaposlena od 28. februarja 1944 do dneva upokojitve. Pred tem časom pa si je služila svoj vsakdanji kruh v Stari vasi, Lukovici in v Ljubljani.
Pred odhodom v pokoj
Ko smo brskali po njenih podatkih, smo jo našli zapisano v matični knjigi pod registrsko številko 21. Želimo ji, da bi svojo življenjsko jesen živela še dolgo let srečna in zdrava v krogu svoje družine v Domžalah, Rojska cesta.
Obema tovarišicama, to je Rakefovi in Bogatajevi, je uprava podjetja priredila pred odhodom svečano slovo, katerega so se poleg slavljenk udeležili še tehnični vodja tov. Rebernik Franc kot zastopnik odsotnega direktorja, sekretar podjetja tov. Panjan, sekretar ZK tov. Zabavnik, predsednik DS tov. Zabukovec, predsednik UO tov. Jeraj in predsednik sindikalnega izvršnega odbora tov. Drašček.
Ob prijetnem kramljanju o minulem je hitro mineval čas, vendar zadosti počasi, da smo utegnili napraviti fotografski posnetek, katerega objavljamo.
O VREMENU IN VREMENOSLOVCIH
Ni odveč če se tudi mi dotaknemo tega vprašanja. Vsi listi namreč v tem času obširneje pišejo o »muhastem vremenu«, v katerega smo zašli po krivdi ljudi ali višje sile.
No, ne bom dolgovezil, ker nisem vremenoslovec, vendar je zanimivo pregledati nekatere stvari v zvezi z vremenom. V predzadnji številki smo pisali o snegu, ki je zapadel 6. maja. Objavili smo tudi nekaj posnetkov tega muhastega dne. Danes lahko napišemo, da je točno 2 meseca kasneje bil eden najbolj vročih dni v Jaršah. Toplomer se je 6. julija povzpel ob 6. uri
zjutraj že na 28° C, ob 12. uri je kazal v senci 38° C, na soncu je pa bilo tako zelo vroče, da so se ljudje na fizično napornih delih komaj premagovali pred slabostjo.
Kaj nam bo prinesla prihodnost?
Ne bom pisal, ker je govoričenje o napovedovanju samo ugibanje, ki z enako možnostjo zadene pravo kot napačno. Upajmo pa, da nam bo v nadaljevanju jesen nudila še obilo lepih dni in zima prinesla mraz o pravem času.
V prvih 6 mesecih letošnjega leta smo pa imeli naslednje vreme:
	Padavine	Oblačno	Lepo	Skupaj
Januarja	7	9	15	31
Februarja	7	11	10	28
Marca	2	7	22	31
Aprila	8	8	14	30
Maja	11	11	9	31
Junija	9	4	17	30
Skupaj	44	50	87	181
PRAKTIČNI NASVETI
VODA, ki jo iztisnemo iz surovega, nastrganega krompirja in precedimo skozi belo krpo, izvrstno pere barvasto svilo, nežne tkanine občutljivih barv ter čisti madeže na tkaninah in kovinah, steklo in steklenice.
VOLNENE PULOVERJE, ŽEMPERJE IN JOPICE po pranju ne smemo obešati na vrv, temveč jih raz-prostremo po mizi in pustimo, da se tako posušijo, sicer bi se raztegnili. Tudi v omaro jih ne obešajmo, temveč naj vzravnani ležijo v predalu.
PREPOTENI TRAK NA MOŠKEM KLOBUKU izbrišemo s krpico, ki smo jo namočili v vodi. Madeži za nekaj časa izginejo, zato je treba postopek obnoviti do končnega zaželenega rezultata.
OBLEKA IZ ČRNE SVILE bo dobila po pranju lep, svež sijaj, če jo večkrat in dobro splakneš v vodi, v kateri si skuhal bršljan. Na 1 liter vode deni pest bršljana in kuhaj 30 minut.
VONJ PO TERPENTINU odpraviš, če očiščeno obleko izpostaviš za nekaj minut sopari.
SVEŽ MADEŽ OD ČRNILA odstraniš z blaga, če ga takoj omočiš s paradižnikovim sokom. Ce tega ni, zrnij madež večkrat z mlekom ali limonovim sokom. Pod madež deni čisto krpo.
VRATA NE ŠKRIPLJEJO VEC, če tečaje natremo z grafitom (s konico svinčnika). Grafit je zelo dobro mazalo.
LES DOBI LEPO RJAVO BARVO, če ga namažemo z jodovo tinkturo.
MLEKO NE PREKIPI, če namažemo rob lonca nekoliko z maslom.
OKNA, POŠKROPLJENA Z OLJNATO BARVO, očistimo, če vlečemo po steklu z novcem (kovancem)-Vsi madeži izginejo, steklu pa to ne škoduje.
GLAVOBOL PRENEHA, če si na tilnik počasi vlivaš kozarec vode.
Ce želiš imeti LEPO POLT, si je natri večkrat na dan z na pol stepenim beljakom, v katerega kaneš nekaj kapljic kolonjske vode, limonovega soka in ščepec soli.
ŠPORT IN ŠAH
TEKMOVANJA ZA STIPI POKAL
V nedeljo, 18. avgusta se prično tekmovanja za naslov STIPI prvaka, katerega bomo letos imenovali že sedmič.
Tekmovanje je postalo že tradicionalna oblika meritve telesnih sposobnosti na vseh področjih telesnovzgojnega dela in predstavljajo imena zmagovalcev na posameznih tekmovanjih že zgodovino. Pa se vseeno povrnimo v pretekla leta. Zmagovalec I., II. in III. STIPI je postal tovariš Zabukovec Lado. Kot trikratni zmagovalec je prejel prehodni pokal v trajno last in je to brez dvoma ena velikih in -redkih trofej, ki se ne bo več tako hitro povrnila oziroma prešla v roke enemu izmed zmagovalcev. Zmagovalec na IV. STIPI je postal tovariš Strojan Janez, na V. STIPI je zmagal Šoba Srečko in na VI. zopet Zabukovec Lado skupaj z Majdič Francem, ki mu v tej formi resno ogroža posest prvega mesta na letošnjem tekmovanju.
Tekmovanja sama se bodo tudi letos izvedla v vseh dosedanjih oblikah. Predvideva se pa sprememba kategorije tekmovalcev na tak način, da bi starejši tekmovalci tekmovali v posebni konkurenci z nekaj manj disciplinami kot ostali mlajši tekmovalci, ki se bodo pomerili v streljanju, kolesarjenju, planinarstvu ter vseh disciplinah atletike in plavanja, ki so na STIPI programu.
Ženske tekmovalke bodo obdržale dosedanje discipline, enako mladinci in mladinke TVD Partizana Jarše. Seveda mora k temu Pripomniti svoje mnenje upravni odbor TVD Jarše oziroma načelstvo istega. Manjka Pa tu še vedno pripravljalni odbor za izvedbo VII. STIPI-ja, katerega pa v času ko to pišemo, še niso postavili.
Na letošnjem tekmovanju naj prevladuje množičnost nad kakovostjo, katera Se bo sama izcimila med tekmovanji. Važno je, da se prijavi čim več tekmovalcev in tekmovalk, da bo naše športno igrišče polno zdravih tekmovalcev in tekmovalk, ki se bodo merili med seboj, kdo je boljši.
Slikovna priloga temu članku je napravljena zato, da bi tudi iz nje slikovno razbrali, kdo vse bo letos sodeloval na tekmovanju. Seveda so to samo tri osebe, z veseljem pa bomo v prihodnji številki objavili slike
ostalih tekmovalcev in predvsem zmagovalcev v posameznih disciplinah. Želimo in pozivamo vas s tem k prijavi za sodelovanje oziroma na tekmovanje na VII. STIPI, ki bo od nedelje 18. avgusta do prihodnje sobote, to je do 24. avgusta letos.
Napotilo vsem tekmovalcem naj bo »zdrav duh v zdravem telesu«. Človek ostane mlad samo toliko časa, dokler je gibčen in gibčnost si pridobite i.n obdržite samo s pravilno vodeno telesno vzgojo. Šport na zeleni poljani pa je najkrajši korak k temu, da ostanete mladi, da ne boste odnehali tam, kjer odnehajo starčki in oni, ki še niso stari, pač pa za v staro šaro.
Pridružite se vsem tistim, ki so se že prijavili za tekmovanje in poslušajte navodila, ki vam jih posreduje naša zvočna postaja v času polurnega odmora.
Letos želimo videti na VII. STIPI vse tekmovalce, ki so že tekmovali na STIPI v prejšnjih letih in najmanj enkrat toliko novih tekmovalcev, ki se želijo pomeriti »kdo je boljši«.
Naj letošnji STIPI dokaže, da v Induplati gojimo šport in da je športno tekmovanje množična zabava naših delovnih ljudi v prostem času.
Finalna tekma v namiznem tenisu (Borštnar: dr. Jerovec)
OBJAVE
PERSONALNE SPREMEMBE
Vstopili so:
Cerar Ivan, kot dvoriščni delavec, 19. VI. 1957, Novak Franc, kot dvoriščni delavec, 22. VI. 1957, Šemenc Frančiška, kot tkalka, 26. VI. 1957,
Troha Anton, kot dvoriščni delavec, 1. VII. 1957.
Izstopili so:
Mali Marija iz tkalnice, izstopila na lastno željo, Hafner Cilka iz tkalnice, izstopila na lastno željo,
Vodlan Marjeta iz tkalnice, izstop, na lastno željo, Kralj Marija iz tkalnice, izstopila na lastno željo, Sinček Štefka iz predilnice, izstopila na last. željo, Cerar Agica iz tkalnice, izstopila na lastno željo, Rakef Ana iz tkalnice, upokojena,
Kos Adolf iz predilnice, samovoljno zapustil delo, Križman Ferdo, dvoriščni delavec, samovoljno zapustil delo,
Judnič Jože, dvoriščni delavec, samovoljno zapustil delo.
Poročili so se:
Borec Terezija iz motovilnice, poročena Kos.
DEŽURNI ZDRAVNIK ZA PODROČJE DOMŽALE—JARŠE
18. avgusta dr. Sluga Gabrijel,
25. avgusta dr. Šiška Marija,
1. sept. dr. Kremžar Maks,
8. sept. dr. Sluga Gabrijel,
15. sept. dr. Šiška Marija.
Kadar boste ob nedeljah iskali zdravniško pomoč, jo iščite pri navedenih zdravnikih:
Stanovanja zdravnikov:
dr. šiška Marija, Zgornje Jarše 21/1,
dr. Kremžar Maks, Domžale, Industrijska 7/1,
dr. Sluga Gabrijel, Rodica 14, vhod z dvorišča.
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI
17.—18. avgusta »Na divjem Zapadu«, amer. film, 24.—25. avgusta »To je ljubezen«, ameriški film, 31.— 1. sept. »Otroci ljubezni«, francoski film,
4.— 5. sept. »Čudežni otrok«, ameriški film,
7.—• 8. sept. »Jack London«, ameriški barvni film, 11.—12. sept. »Žene orkestra«, ameriški film,
14.—15. sept. »Marty«, ameriški film.
Meseca avgusta so predstave samo ob nedeljah in sobotah, v septembru pa redne predstave v sredo in četrtek ter soboto in nedeljo.
Nedeljske kinopredstave so ob 18. in 20. uri meseca avgusta, septembra pa v običajnem času, to je v nedeljo ob 16. in 18. uri.
Uprava kina INDUPLATI
Izdaja v 650 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani