IZHAJA OD OKTOBRA 1«47 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNUE OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA *!•-«.» TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRAJEV 307-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SRKDAO, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 9%&. MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 1§ DIN STOKIH., ŠT. 119 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Ponedeljek, 10. oktobra 196» Zadovoljivi rezultati Delovni kolektiv jeseniške že-| ^arne zadovoljivo izpolnjuje le- SnJe planske obveznosti. Res je ,Cer> da je v septembru izpolnil ,r^beni načrt 99,9%, zato pa azejo rezultati za letošnje tri- trtietje zadovoljive dosežke. ariske obveznosti so v prvih 2 e^ih mesecih prekoračili za ' {o, ali z drugimi številkami — ^žbeni načrt za leto 1960 so izginili že 76,2 »/„. žPfe bolJše rezultate je kolektiv bi ezarne dosegel z ozirom na a3ovno proizvodnjo. Tako je v Gospodarstveniki in Eiudsici odbori Pogledu izpolnil družbeno znost za mesec september tem obve JjT s 122,9%; prvo tričetrtletje a v odnosu na letni plan Pa ze 78,2 %. AfP? Jel bil v celoti družbeni na-I Jeseniške železarne v septem-^ le za eno desetinko odstotka đ Predvideno obveznostjo, je rok v tem, ker je precej obra-^v V rekonstrukciji. Da izpad ni * še večji, gre pripisati uspejo Valjarne, ki je septembersko l^i*}i0 °^vezo prekoračila za PRIPADNIKI JLA ZA SMLEDNIŠKI VODOVOD Kranj, 9. oktobra. Letos je v gradnji vodovod ^ Smlednik in okoliške vasi, ^l>r prebivalci že iz roda v ™d želijo dobro pitno vodo. klavna dela so že narejena * dolžini 12 kilometrov — od Kavčič do Podreče. Sedaj je y teku kopanje jarkov v dol-*ln> približno 3,5 km mimo valburga proti Smledniku. **ri teh delih, ki jih vodi Pođjetjc Vodovod iz Kranja, •Oflelujejo poleg rednih de-'avcev in zainteresiranih domačinov tudi pripadniki Jugoslovanske ijutiske armade. £e Preteklo nedeljo, 2. okto-fa> je šlo iz kranjskega gar-n'z,>na 57 prostovoljcev, ki so Pomagali domačinom kopati Jarke /a vodovod. Za današ-"•'w množično delovno akcijo Pa se je prijavilo kar 110 DriD;« cinikov JLA. ki hočejo /r<;>k solidarnosti z doma-Clttt prebivalstvom sodelovati Dri urejanju nujnih komunalnih naprav. -1. c. V Kranju obstoja Klub gospodarstvenikov. V zadnjih letih je le-ta začel vse uspešneje združevati v svojih sekcijah proizvajalce, ekonomiste, pripravnike, knjigovodje in druge strokovne ljudi, ki so našli tu možnost koristnih medsebojnih pomen-kov o posameznih važnih problemih. Preko Kluiba gospodarstvenikov so kolektivi izmenjavali svoje izkušnje in lažje odstranjevali težave, ki so vedno nastajale v nenehnem gibanju gospodarstva in ekonomskega razvoja. Zlasti so bili uspešni mnogi ogledi v posameznih podjetjih, kjer so člani Kluba lahko na licu mesta proučevali določene oblike pri organizaciji proizvodnje, komercialne službe, notranje delitve dohodka, utrjevanja samoupravnih organov itd. V zadnjem času je opaziti v tej organizaciji nove oblike dela — .pozitivne težnje sodelovanja z ljudskimi odbori. Predno je, na primer, prišlo vprašanje šolstva in strokovno izobraževanje delavcev na sejo okrajnega ljudskega odbora, so o tem razpravljali v Klubu goepodarstve- OSEBNI DOHODKI JAVNIH USLUŽBENCEV NA OSNOVI STORILNOSTI Ljubljana, 9. oktobra. Včeraj je bila tu tiskovna konferenca, ki jo je sklical Sekretariat izvršnega sveta za informacije LRS. Osrednja tema razgovora je bil problem spremembe sedanjega uslužbenskega sistema in v zvezi s tem prejemanje osebnih dohodkov. Problem je postal že dokaj aktualen, čeprav je nagrajevanje po učinku v gospodarskih organizacijah šele v razvoju, vendar pa med obo.na sistemoma že beležimo znatno razlike v prejemanju osebnih dohodkov, seveda na škodo javnih uslužbencev. Zatorej naj bi bil princip nagrajevanja v javnih službah v prihodnosti tudi na osnovi storilnosti in no več na podlagi sedanjih togih in nestimulativnih predpisov, uvrščanja javnih uslužbencev v razne plačilne razrede. F. tj,1.'' Ceste marsikje ne /morejo več tolikega prometa. Prehod 'a'Ue.' vozil, razvoj turizma in močna industrija marsikje nujno vjijo ustrezne rešitve prometnih žil. Zlasti je to vprašanje -no pr| eestab, ki vodijo skozi razna naselja. Zgornja slika ^ 'U Železnikom. Nekoč so mimo teh hiš vozile samo posamez-te.. k'Kije. Danes pa se tod vrstijo tovornjaki s hlodi in druga :i vozila, da se hiše tresejo. Tudi nesreče so vsak dan možne. nikov. Na prihodnji seji okrajnega ljudskega odbora je predvidena razprava o zimskošport-nem centru. Zato je še pred tem organiziral tudi Klub posebno posvetovanje prav o tem vprašanju. Tu gre za poskus, da bi določena vprašanja pretresali še predno pridejo pred odločujoči organ — ljudski odbor. Stališča iznesena v Klubu gospodarstvenikov so lahko pomoč odbornikom, da se ob odločanju za ali proti laže opredelijo. Hkrati gre tu za nov način dela. V Klubu gospodarstvenikov se svobodno zberejo in pretresajo o določenem vprašanju samo tisti, ki se s tem problemom neposredno ukvarjajo, ki jih to zanima, ki ta problem iz svoje prakse poznajo. Zato so tudi razprave v okviru Kluba zelo pestre, zanimive in konkretne ter prav zato tudi koristne. Zato so take razprave odbornikom, ki pač niso (in ne morejo biti) specializirani za vsako področje, lahko v precejšnjo pomoč;. Razen teh oblik dejavnosti je predvideno, da bi se Klub gospodarstvenikov tudi organizacijsko spremenil in razširil iz Kranja tudi na druga območja, kot na primer na Jesenice in druga središča v našem okraju. Taka organizacijska oblika bo gotovo pomenila ne le uspešnejše sodelovanje gospodarskih organizacij oziroma imenjavanje izkušenj in skupno reševanje posameznih problemov, marveč tudi prispevek tamkajšnjim občinskim ljudskim odborom pri svetovanju ob raznih vprašanjih gospodarske dejavnosti in razvoja določene komunalne skupnosti. K. M. Starši 160 otrok bodo brez skrbi Kranj, 9. oktobra. Danes dopoldne je bila na Zlatem polju odprta nova varstve-no-vzgojna ustanova, nov Dom igre in dela, ki se bo imenoval po narodnem heroju Ivu Slavcu-Joklu. Ze v prihodnjih dneh bo ta ustanova sprejela v varstvo otroke z območja Stanovanjske skupnosti Zlato polje. Ob tej priložnosti je bila pred Domom majhna svečanost, h katere prisrčnosti so pripomogli ljubki nastopi otrok iz kranjskih Domov igre in dela. Predsednik Stanovanjske skupnosti Zlato polje, tov. Čedo Ni-kclič, je pozdravil vse prisotne, med katerimi smo opazili tudi ožje člane družin heroja Jokla, predsednico Okrajne zveze prija- teljev mladine tovarišico Smiljo Gostiševo, šefa Odseka za šolstvo pri ObLO Kranj Edgarja Vončina, predsednico Sveta za varstvo družine pri ObLO Kranj Marijo Strajner, sekretarja OK LMS Igorja Janharja, organizacijskega sekretarja Občinskega odbora SZDL tov. Kavčiča, načelnika oddelka za družbene službe Pavla Bajžlja, predsednika Občinskega odbora ZB tov. Kepica in mnoge druge znane politične in kulturne delavce. Po pozdravu je tov. Nikolič orisal pomen nove varstvene ustanove za Zlato polje in še posebej poudaril napredne vzgojne smeri, po katerih smo dolžni vzgajati naš naraščaj in po katerih bo deloval tudi Dom igre in dela — Ivo Slavec-Jokl. Predsednica sveta za varstvo družine tov. Strajnarjeva je po krajšem govoru predala ključe novega Doma igre in dela predsednici Upravnega odbora. Ta jih je poverila bodoči upravnici, ki je vse navzoče povabila, da si ogledajo prostore. Obiskovalci so v notranjosti poslopja takoj lahko ugotovili, da bo tu za ci-cibančke in pionirje res lepo po-skibljeno. Tudi tisti najmlajši obiskovalci od katerih bo marsikdo prišel sem, so bili zadovoljni, izdali so jih njihovi veseli vzkliki in žareče očke, ki so se ustavljale zdaj na ličnih mizicah, zdaj na stolčkih ali igračkah. -ča Ob Tednu otroka v Škofji Loki" Težišče dela na DPM V ospredju gradnja varstvenih ustanov skrajno o/ko grlo skozi Staro Loko proti Selški do- Socialistična skupnost posveča čedalje večjo pozornost vzgoji ter pravilnemu duševnemu in telesnemu razvoju otrok. Teden otroka, ki ga praznujemo vsako leto v začetku oktobra, predstavlja tudi v škofjeloški občini mobilizacijo celotne družbe, kot njenih posameznih organizacij: Društva prijateljev mladine, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Sveta za varstvo družine pri Občinskem ljudskem odboru, da prav v tem času analizirajo uispehe dosedanjega dela na tem področju dejavnosti ter pripravijo program za izboljšanje to službe, da se čimprej zagotovi socialno varstvo otrok, potrebnih te zaščite. Težišče dela v času Tedna otroka nosi DPM, ki je z razna-šanjem plakatov, pobiranjem prispevkov državljanov, dalo tudi zunanji videz tej široki akciji. DPM bo v tem mesecu sklicalo redni občni zbor in bo organiziralo tudi predavanje za starše o metodi sodobnega vzgajanja otrok. Prav ta organizacija pripravlja vsako leto tudi letovanja, predvsem zdravstveno in socialno ogroženih otrok, ki se ga je udeležilo tudi 70 otrok škofjeloške občine. DPM išče nove oblike nuđenja pomoči otrokom, ki še nimajo urejenih ekonomskih in socialnih pogojev ali niso deležni vzgoje, ki bi pozitivno vplivala na razvoj njihove osebnosti. Svet za varstvo družine pri Občinskem ljudskem odboru Skofja Loka jo skupno s Sve-tnin /a socialno varstvo na sv*>ji zadnji seji sprejel programa dela v času Tedna otroka, hkrati pa petletni perspektivni načrt socialnega varstva, ki zajema v glavnem otroško in mladinsko zaščito te občine. Na seji so sprejeli sklep o podelitvi 150.000 dinarjev stanovanjski skupnosti Škofja Loka, in sicer za adaptacijo prostorov, ki 'bodo služili za dnevno zavetišče v Blaževi ulici. V Tednu otroka so posvetili posebno skrb reševanju mladinske problematike, otrok padlih borcev, razvezani družini itd. Obiskali so otroke, ki so v reji pri tujih družinah in pričeli misliti na specialne zavode za otroke, potrebne pomoči. Petletni plan socialnega varstva globoko posega v proble- Po slavnostni seji turističnega društva Rateče - Planica 30 let dela in uspehov Rateče - Planica, 9. oktobra. Včeraj zvečer jo bila v gostišču Mojmir slavnostna seja upravnega in nadzornega odbora Turističnega društva Rateče -Planica, na kateri so slovesno proslavili 30-letnico organiziranega delovanja za pospeševanje turizma v prelepem rateškem kotu. Pred tridesetimi leti so namreč potrebe narekovale ustanovitev Tujsko prometnega društva, ki je neposredni predhodnik današnjega Turističnega društva. Slavnostno sejo je otvoril predsednik TD Jože Dolinar. Po krajšem nagovoru je pozdravil častne goste, ki so se povabilu na sejo odzvali v nemajhnem Številu, kar neomajno dokazuje, kako pristni so stiki in sodelo^ vanja rateških turističnih delavcev z vsemi forumi, katerih delovanje sega tudi v ta prijazni kraj. Poleg članov obeh odborov TD, nekaterih bivših odbornikov, zastopnikov vseh rateških družbenih in političnih organizacij ter ustanov, so bili na seji tudi: za- stopnik Turistične zveze Slovenije Boris Matajc, zastopnik SAP-Turista Albin Kadunc, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane dr. Leo Bebler, zastopnik Akademskega planinskega društva Ljubljana Franc So-renc, predsednik TD Kranjska gora Vid Cerne in drugi. Posebna pozornost je bila posvečena štirim preživelim ustanoviteljem Tujsko prometnega društva, ki so ob tem jubileju prejeli v dar lepe slike. Med častnimi go-s L i je bil tudi prof. dr. Valter Bohinc, ki se je prav te dni spominjal svoje obletnice — že štirideseto leto zapored je prišel na počitnice v Rateče. Obsežno poročilo o delu TD je imel njegov podpredsednik Vinko Kavalar. — Po slavnostni seji so se vsi navzoči zadržali v prijetnih razgovorih, seveda — o Ra:ečah - Planici in turizmu. Ker 30 let turistične izgradnje zasluži posebno pozornost, bomo o njem pisali v eni prihodnjih številk našega lista. -ča matiko občine, ki je zaradi nagle industrializacije vedno bolj pereča. Vsekakor bo treba povečati kapaciteto dosedanjih kombinirano varstvenih ustanov za novogradnjami ali z razširitvijo »Doma igre in dela« na Starem dvoru, ker sedanji ne ustrezajo več potrebam. V razmerah, kakršne so danes, je nemogoče nuditi varstvo otrok delavskih družin s področja Trate. Zato predvidevajo gradnjo varstvene ustanove nekje na Trati, ki bi lahko sprejela vsaj 100 otrok. Tu naj bi našle svoj »kotiček tudi druge organizacije kot LMS, Taborniki itd. Neprimerni prostori, majhna kapaciteta, omejitev sprejema otrok le od 3. do 6. leta starosti narekujejo tudi novogradnjo, ki bo pripomogla k varstvu in vzgoji otrek zaposlenih staršev v škofji Loki. Del investicij za varstvo Otrok pa bodo po predlogu dodelili tudi Poljanski do-link Z uresničenjem vseh teh sklepov bodo v Škofji Loki prispevali k realizaciji programa letošnjega Mednarodnega otroškega dne, ki ga nakazuje geslo, določeno od Mednarodne unije za varstvo otroka, ki se glasi: »Današnje duševno in telesno zdravje je pogoj jutrišnje harmonije človeštva.« Nestalno s pogostimi padavinami in le kratkotrajnimi vmesnimi razjasnitvami. IZ MAJIH KIAJEV Ponedeljek, 10. oktobra 1M» Izobraževanje prosvetnih dtlavcev V minulem šolskem letu je zavod za prosvetno pedagoško ■lužbo v Kranju organiziral 54 ■eminarjev in delovnih sestankov, ki se jih je udeležilo skupno 1475 udeležencev. Povprečno pride več kot en seminar na prosvetnega delavca, saj imamo v okraju 1241 prosvetnih delavcev. Na seminarjih so obravnavali nčne programe, sodobne učne metode, uporabo učil, probleme notranjega življenja šole, ideološka vprašanja, pri novih predmetih pa so predelali tudi učno •nov. Tako so se prosvetni delavci idejno in strokovno izpopolnjevali. Priprave za Mesec tehnike so v polnem teku r Jesenice — Da bi bil »-Mesec tehnike« v resnici manifestacija naše vsestranske tehnične zmogljivosti, so formirali na Jesenicah pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo člani Občinskega odbora LT, Društva inženirjev in tehnikov, Kluba mladih proizvajalcev in Delavske univerze. Odbor je že izdelal program prireditev, tekmovanj, predavanj in podobnega. Aeroklub bo organiziral razen ekshibicijskega tekmovanja motornih modelov, ki bo 16. oktobra, tudi predavanja po vseh šolah o 50-letnici jugoslovanskega letalstva. Člani % InTesticijske naložbe po vsej Jugoslaviji v času od 1. jenuarja do 31. maja 1960 mnešajo 243,7 milijarde dinar jer, ali 32 odstotkov (skoro ta. eno tretjino) več kot lani v istem razdobju. Investicije so narasle zlasti v maju (63,0 milijarde dinar-jeT ali 44 odstotkov več kot lani). Iz družbenih investi-cijskik skladov se je inve-•tiralo za 25 odstotkov več kot lani, še mnogo več (40 odstotkov) pa iz sredstev go-•podarskih organizacij, državnih organov, ustanov in organ: taci j. V__> m BIDB m 8BJ9TFID Washington — Državni sekretar za finance Nikola Minčev je v soboto obiskal vršilca dolžnosti ameriškega ministra za zunanje zadeve Douglasa Dillona. — Po 18-dnevnem bivanju v Was-hingtonu, kjer je sodeloval na zasedanju letne skupščine Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Mednarodnega monetarnega sklada, je Minčev že v soboto odpotoval v Jugoslavijo. New York — V soboto je Generalni sekretar OZN Dag Ham-marskjold objavil, da bo Nigerija poslala bataljon svojih vojakov v Kongo. Nigerija je sedaj že štirinajsta dežela, ki je dala svoje čete na razpolago poveli-nistvu mednarodnih sil OZN v Kongu, kjer je sedaj že 18.500 ljudi. Nairobi — Kenijski minister z\ trgovino in industrijo Vikon-to Kjano je predvčerajšnjim izjavil, da sta se vladi Kenije in Taganjike zedinili vložiti skrajne napore, da bi se čimpr \\ ostvarila popolna neodvisno it Kenije, Ugande in Taganjike. Po razgovoru s predsednikom Taganjike Njererom je Kjano izjavil, da obstaja popolno soglasje o potrobi po ustanovitvi federacije med Kenijo, Ugando in Taganjiko takoj, ko bodo te tri dežele dobile neodvisnost. AKTIVNOST REZERVNIH OFICIRJEV KRIZE — Na minulem letnem občnem zboru osnovne organizacije rezervnih oficirjev in pod-oficirjev v Križah pri Tržiču so ugotovili, da je njihova organizacija kljub nekaterim pomanjkljivostim aktivna in zelo pomembna organizacija v tem kraju. Skoro ni bilo prireditve, da nebi pri nji sodelovali tudi njihovi člani. Za prihodnje delo so sprejeli več sklepov. Med njimi so: rezervni oficirji in podofi-cirji kar najaktivneje pomagali pri organiziranju in ustanovitvi tamkajšnje strelske družine, ki jo bodo ustanovili še v tem mesecu, tesnejše sodelovanje z ZB in drugimi organizacijami, organizacija raznih predavanj, skrb za razne pohode po znanih partizanskih poteh in drugo. Folc-kluba bodo pripravil posebno občinsko razstavo, na kateri bodo sodelovali mojstri fotografije iz Žirovnice, Javornika, BI. Dobrave, Hrušice, Mojstrane, Dovjega, Kranjske gore, Rateč in Jesenic. Avto-moto komisija pri ObLO bo organizirala hitrostno ocenjevalno vožnjo z Jesenic v Planino pod Golico, ki naj bi postala tradicionalna prireditev. Društvo inženirjev in tehnikov ima v načrtu več internih in širših predavanj, kot na primer predavanje o petnajstletnem planu Železarne Jesenice, o uporabi električnega toka, o nezgodah, ki jih povzroča nepravilno koriščenje električnega toka, o urbanističnem načrtu in o prioritetni gradnji na Jesenicah itd. Predvajali bodo tudi več filmov, kakor film Gorenjska jekla, film o železarstvu sploh in podobno. Zelja pripravljalnega odbora za izvedbo Meseca tehnike na Jesenicah je, da bi bile vse prireditve, ki se bodo vrstile skozi ves mesec, vzpodbuda za še bolj uspešne akcije za približanje tehnike k znanosti v najboljši obliki, starim in mladim prebivalcem jeseniške občine. NAS IAZSOVOI Razgovor s poštarjem Jurijem Mačkom iz Zminca pri Loki Ob vsakem vremenu na pot Raznašalec pošte Jurij Maček je že deset let zaposlen v PTT službi v Škofji Loki in prenosi dnevno v svoji torbi nebroj veselih in žalostnih novic. Stranke ga mnogokrat že na pragu nestrpno pričakujejo in če naš Jure ničesar ne izvleče iz svoje »-popotne-« torbe, ga začudeno sprašujejo: »Kako to, da za mene ni pisma, saj bi ga vendar morali že dobiti?« in podobna vprašanja. Tovariša Mačka smo dobili na glavni pošti v Škofji Loki in mu zastavili nekaj vprašanj. »•Kakšno je vaše delo kot raznašalec pošte?« »Ce vam povem po pravici, ni nič kaj rožnato. Ob vsakem vremenu obhodim ali prevozim s kolesom okoli 30 km na dan. Moj teren zajema področje preko Škofje Loke še 12 km naprej po Po- ljanski dolini do mnogih vasi s desne in leve strani. Povprečno imam v svoji poštni torbi 5 kg pošte oziroma časopisov. Mesečno raznesem okoli 7000 poštnih pošiljk. Od časopisov ljudje najraje bero »•Glas Gorenjske« in tega tudi največ raznosim. Moj delovni čas je od 6. do 14. ure. V zimskem času pa se zaradi snežnih poti zamudim pri svojem delu tudi do pete ure popoldne.« »Kako pa ste plačani za svoje delo?« »Kot dostavljač pošte prejemam mesečno 14.600 dinarjev. S tem denarjem in z otroškimi dodatki preživljam sedem-člansko družino, zato je razumljivo, da so moji prejemki preskromni. Se na slabšem pa so dostavljači-za-četniki, ki prejemajo nekaj manj kot deset tisoč dinarjev mesečne plače.« »Ali imate morda kakšne predloge za izboljšanje svO" jih pogojev in nasploh za V boljšanje dostavne službe?* »Menim, da bi morali imeli vsi tisti dostavljači, ki raz-našajo pošto v odročne kraje, dodatek za topel obrok ali pa naj bi upoštevali v'" šinsko razliko. Za hitrejše dostavljanje V*" šte, posebno tam, kjer so novi bloki in večje hiše, bi morali urediti v pritličju zaprte poštne predale za sleherno stranko. Ker teh ni, moram« vsako pisemce nositi visok" po stopnišču do vsake stranke in tako izgubimo ogromno časa. Rad bi povedal še to, naj bi ljudje, ki pišejo pisffl»» bolj čitljivo pisali naslove, kajti le tako bo gotovo Prl" šlo v prave roke.« »S čim pa se ukvarjate » prostem času?« »Delam na kmetiji, ki °* moja, da z zaslužkom l*z* preživljam otroke in ženo, ki ni zaposlena.« »Vaša največja želja?« »Vsekakor je moja največj* želja novo stanovanje, ker Je sedanje z dvema sobama >• kuhinjo za sedemčlansko družino premajhno.« "j Napredek pri vzgojnem dela V minulem šolskem letu so bi- igrač premalo denarja, naj bi vrtec v Boh. Bistrici. Skoro vsi li pregledani vsi vrtci v kranj- člani pionirskih tehničnih krož- vrtci pa imajo lutkovni oder, skem okraju. Ugotovili so, da kov v šolskih delavnicah izde- nimajo vsi primerne opreme in lali za vrtce konstrukcijski in igrišč. Ker imajo za nabavo gradbeni material, kot ga ima Kmetijska zadruga v Poljanah se je odločila, da bo gojila tudi govedo za trg. Pogoje za to dejavnost nudi kmetijski obrat, ki ga ta zadruga že ima. Za uresničenje tega načrta so ob cesti med Poljanami in Gorenjo vasjo letos že zgradili velik hlev za 100 glav živine. Vendar je tam še potreben ustrezen silos, senik, vodovod in drugo. Tudi to delo je že v teku kot kaže zgornja slika. LJUDJE IN D O Q O D Ki Tretji teden Tretji teden razprav v Generalki skupščini ZN je v glavnem ie vedno minil v znamenju splošne politične razprave. Prinesel je tudi prva razočaranja rt Tse tiste, ki so želeli in upali, da bo letošnje zasedanje svetovne organizacije le pripomoglo, da bodo blokovske države smeleje stopile iz svojih političnih okvirov, na pot postopnega sporazumevanja, ki je bila s propadom četvorne konference štirih velikih prekinjena. Zaradi mnogih okoliščin, med katerimi ni najvažnejša ta, da ZDA stojijo pred predsedniškimi volitvami, predvsem na Zahodu ni prišlo do pomembnejših pobud, ki bi pripomogle k omejitvi in končni likvidaciji metod hladne vojne. Kljub temu pa se na letošnjem zasedanju Generalne skupšeine bolj kot kdajkoli doslej občuti izredno konstruktiven vpliv, ki ga igrajo blokovske nepovezane države. Njihova pobuda, izražena v resoluciji petih, je kakor smo poročali, na zelo problematičen način propadla, a je vendar obrodila določene rezultate. V političnih krogih v ZDA so vse resneje govori, da je bil manever zahodnih velikih skrajno nepreračunan, kajti postavil je nasproti političnim konceptom Zahoda vse neopredeljene države, vključno z vsemi štirinajstimi, na sedanjem zasedanju sprejetimi državami Afrike. Verjetno sta se prav zato predsedniška kandidata na skorajšnjih volitvah Nixon in Kennedv sporazumela v skupnem televijiskem intervjuju, da se bo tisti od njiju, ki bo na volitvah zmagal, moral sestati s sovjetskim premierom Hruščevem. Govorili so tudi o novi pobudi Hruščeva, naj bi bile spomladi — po predsedniških volitvah v ZDA — novo zasedanje Generalne skupščine ZN v Ženevi ali v Leningradu, na katerem bi obravnavali predvsem razorožitvene probleme. O tem sta pretekli teden govorila tudi Macmillan in Hruščcv. — Macmillan po dosedanjih informacijah to idejo ni povsem odklonil. Splošna politična razprava gre h kraju in mnogo šefov držav, ki so vodili svoje delegacije na letošnje zasedanje, se je že vrnila domov. Tudi predsednik Tito je na poti v domovino, kamor bo predvidoma prispel v četrtek. Zadnje dni pretečenega tedna je skupščina začela raz- pravljati o dnevnem redu, danes pa bo začela razprava o razorožitvi. Pričakujejo, da bo danes zvečer govoril o razorožitve-nem problemu sovjetski premier llruščev. V zvezi z razpravo o dnevnem redu sili v ospredje vprašanje sprejema Kitajske v Organizacijo združenih narodov. To je problem, ki so ga obravnavali že na nekaj zasedanjih. Vse jasneje postaja, da svetovna organi-/ arija ne more biti univerzalna, dokler se ne vključi vanjo tudi ta velika država, ne glede na njeno konkretno politiko. Njena politika je namreč v mnogočem takšna kakršna je prav zato, ker se že leta 1949, od zmagovite kitajske revolucije, formira izven Združenih narodov. Zato ni čudno, da se je na letošnjem zasedanju zavzelo za sprejem I.R Kitajske, ne samo na dnevni red skupščine, marveč tudi za stvarni prejem v OZN, več delegacij kot doslej. Kljub temu je bila razprava o sprejemu Kitajske v OZN odložena Se za eno leto. DA BO DELO SE BOLJ PESTRO Trbojc Prod kratkim so imeli v Trbojah razširjeno sejo Socialistične zveze delov negi ljudstva, na katero so povabili tudi ves politični aktiv tega kraja in zastopnike društvenega življenja. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj Stane Božič, 'ki je tudi posegel v splošno razpravo in dal organizacijam nekaj koristnih pobud za nadaljnjo delo. — Največ govora in sklepov je bilo o delu vseh organizacij, diruštvenem, družahnrim in zabavnem življenju, o (Pridobivanju novih članov v SZDL in Se o nekaterih drugih zadevah. sobne peskovine, flanegrafe in radio. Vendar so vzgojiteljice vsega tega premalo poslužujejo. Zato naj v prihodnje uporabljajo več ponazoril. Pereče je zlasti pomanjkanje strokovnega kadra, vendar je vzgojno delo v zadnjem času napredovalo, ker so vzgojiteljico pokazale dosti iznajdljivosti. K temu je pripomogel tudi seminar, ki je bil spomladi dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Vzgojiteljice so poslušale 14 predavanj iz metalne higiene, likovne in tehnične vzgoje, logopedije, socialne in zdravstvene službe, ter o povezavi otroške ustanove v šolah. Seminar so posečale tudi laične moči iz vzgojno varstvenih ustanov v stanovanjskih skupnostih. ZANIMANJE ZA DOSEŽKI TEHNIKE Jesenice — Trem društvom Ljudske tehnike v jeseniški občini — Javornik - Koroška Bela, Blejska Dobrava in Hrušica — se bo v kratkem pridružilo še četrto v Mojstrani. Iniciativo za ustanovitev tega društva je dala šolska mladina, ki vse bolj čuti potrebo, seznaniti se z najnovejšimi dosežki znanosti in tehnike. Priprave za ustanovitev društva so v polnem teku. STRELSKA SEKCIJA TUDI NA RUDEM POLJU Bled — Člani občinskega strelskega odbora na Bledu so v minulih dneh ustanovili na Rudnem polju na Pokljuki strelsko sekcijo, ki že šteje 17 članov. Sekcija bo imela svoj upravni odbor, njena matična družina pa bo strelska družina na Bledu. Delo sekcije bo sprva nekoliko težavneje, ker zaradi pomanjka-dovolj potrebnih rekvizitov, ven-nja finančnih sredstev nimajo dar upajo da se bo stanje kmalu izboljšalo. -an NEUSPEŠNO DELOVANJE Zabnica — Ce pregledamo nekdanje uspehe mladinske organizacije v Zabnici lahko ugotovimo, da je bilo delo organizacije uspešno. Pred tremi meseci pa je bil v Zabnlei ponovno ustanovljen mladinski aktiv, a žal le na papirju. Krivda je vsekakor na novoizvoljenem odboru, ki ni zmožen vršiti naloge, ki so mu jih zaupali Številni mladinci, ki imajo sicer vse pogoje za uspešno delovanje v svoji organizaciji. Obisk pri invalidni mladini Kamnik — V četrtek, 6. okto- čine in občinskega komiteja ZK bra, je obiskala tamkajšnji Zn- razgovarjala o problemih reha- vod za rehabilitacijo invalidne bilitacije invalidne mlndinc ter mladine članica ZIS Lidija Sent- o gradnji novega poslopja. Nov jure. Spremljal jo je tovariš dom nameravajo začeti graditi Gvinejski predlog, naj se vnese Boje, sekretar Sveta za socialno že letos. TovariHca SentjunVva v dnevni red tudi vprašanje Ki- varstvo LRS. Lidija Sentjurc si M je 0 delil zavoda pohvalno tajske je bil namreč zavrnjen z je s spremstvom ogledala orne- izrazila in omenila, da je to edi- U glasovi napram 31 glasovom njeni zavod ter se z njegovimi ni zavod v državi, ki kompleksno za in 22 vzdržanimi glasovi. zastopniki ter predstavniki ob- usposablja invalidno mladino. in SD »Jelovica« z Bohinja NA JESENICAH SE EN NOV KIOSK Jesenice - Ne dolgo teg« , Plavža lep kiosk za prod KMALU V VSEH OBRATI* TOPEL OBROK HRANE Jesenice - V Železarni Je*^ niče bo vprašanje razdeljeva F toplega obroka hrane v kratk^ 100 % rešeno. Nedavno so doDj^ novo razdelilnico obroka še v varni, gotova je razdelilnih samotami, v gradnji pa je r . delilnica v Metalurški šoli, me tem ko bodo razdelilnico v 111 hanični delavnici razširili na katere bližnje obrate. ostane edinole vprašanje za lektiv elektrodnega oddelka pa preskrba toplega obroka Blejski Dobravi. Vendar tudi dva problema že rešujejo, & da bo prav kmalu ves kole* jeseniške Železarne na vseh o" nah preskrbljen z okusnim cenenim toplim obrokom hran*' PRVI JANKO JUSTIN Bled - Minulo nedeljo so ni občinskega strelskega odo ^ na Bledu organizirali v svoj kraju občinsko strelsko tc^y vanje z zračno puško. Tekm vanja so se udeležile pctčla11^ ekipe SD »Zvan Andrej« & L Gorij, SD »Brata Rus« z Ble Bele. Ekipno je zmagala ckipfu„ Zgornjih Gorij s 362 krogi. oX gi pa so bili blejski strelci s kregi. Med posamezniki 1®. .« najboljši Janko Justin iz "° s 87 krogi. ^ GRAMOZNO JAMO IMAJ0 TRBOJE - Na več zborih livcev so vaščani Trboj in ? S javke predlagali, da bi val *H dobili svojo gramozno jam° potrebe kraja. KO Trbojc jc j mu sklepu prisluhnil in do ^a hitro sklep volivcev realizh*a1' , 400 tisoč dinarjev so kupni P^j merno zemljišče iz Trboj Žerjavki, ki ga bodo kmalu prli. Strokovnjaki, ki SO si °» v dali teren, so ugotovili, da i njem toliko gramoza, da b° K j| ju lahko služil za več kak01^ let. Gramoz bodo prvenstv ^ rabili za nasipanje občinskj* ^ vaških poti, pa tudi za drug0 kalne potrebe. KOPALNICO BI RADI j Zalog - Ko so pred 4 0 Zalogu pri Cerkljah slove* otvorili novo, zelo moderno ^ lo, je ostalo nekaj prostorov ^ nedograjenih. Med njimi ^ prostor za kopalnico. VoliKj j na svojih zborih že nek^J^ ^ iznesli željo, da bi te Pr0 lnj-dokončali. Ce bi uredili kopai^ co s tuši, bi lahko služili za ^ lo in hkrati za vaščane in gflj Hrane. Pobuda je res dob) so kopalnice za rast zdi* ^ človeka neobhodno potrebn* (), tem primeru bi bilo škoda, o ^ bili prostori nedograjeni, z 1 kazalo, da In se va.'.čani Z;,V ^ in pomagali pri zbiranju fln ^ nih sredstev za ta prepotrC objekt. poročali, da so dobili prei»- prod« tobačnih izdelkov. Prebivah I senic so v minulem tednu ~.*Jf dovoljstvom opažali poet* ^ prav takega kloaka i"'1 ^nK0 nad železniško progo, n(' jrir tam, kjer je stala nekdanja fika. *»nedeljek, 10. oktobra 1960 KRIZA V ZRAKU Svetovni tisk vedno pogosteje piše o tem, da letala na reakcijski pogon izpodrivajo letala s propelerji in ustvarjajo na ta način krizo na tržišču potniških letal. Najzanimiveje je to, da ?o iste družbe, ki sedaj trpijo milijonsko škodo v bistvu spodbudile hiperprodukcijo reaktivnih letal. -Cena »klasičnih« letal pa nenehno pada. Tako je bila na newyorški borzi rabljenih letal, REDKA ŽIVAL Nosorogi so danes sila redke živali celo v Afriki in Indiji, kjer je njihova prava domovina. Zoologi sodijo, da se v letošnjem letu ni rodilo več kakor pet nosorogov. ceni letala »Loceed Constelatin« 1-049 pred kratkim samo 120.000 dehirjev, medtem ko so pred ča-' som stali ti aparati po štiri do petkrat več. Francoske, ameriške in angleške tovarne letah pošiljajo na tržišče vedno več novih reaktivnih letal. Velike štirimotorne aparate s po 150 sedežev izdelujejo serijsko, ker lahko vsako izmed teh letal zamenja štiri »klasična«. Letos pričakujejo na liniji preko Atlantika še dva milijona potnikov za reaktivna letala, kar je dvakrat več, kot ro jih svojčas prevozila letala starega tipa. Neki letalski strokovnjak je izjavil, ko je govoril o visokih cenah reaktivnih letal: »Ce tem pošastim (reaktivcem) Okoli poldne sem nesel kapitanu nekaj hladilne pijače. Toliko me je moledoval za kozar-ruma in se mi dobrikal, da sem mu ustregel. **o je spregovoril: »Teden dni ne smem ležati, *,Cer mi prinesejo semkaj črno pismo. Lopovi, so-&a> ki bi rada kradla, kar je last drugega. Prav se jih ne bojim, tovariš. Razviti hočem še ?? Jadro in jih spet speljati na led. Ali si jih j • J'm. tistega mornarja danes, Črnega psa? • ie hudoben človek, toda drugi so še večji hudobneži.« 16. Cez čas je nadaljeval: »Polastiti se hočejo moje mornarske skrinje. Ce pridejo s črnim pismom, sedi na konja in odjezdi k onemu doktorju Skazi in mu reci, naj skliče vse kar leze in gre, kajti tu bo zasačil ladijsko moštvo starega Flinta in naj pobije vse, vse, kar je še ostalo živo. Bil sem prvi podčastnik gusarja Flinta in edini vem, kje je tisti kraj. Dal mi je zemljevid, ko je ležal na smrtni postelji, toda glej, da boš molčal, dokler mi ne prineso črnega pisma ali dokler ne zagledaš Črnega psa ali pa mornarja z eno nogo.« Sestrelil je letalo Sovjetski listi poročajo, da je prišlo v bližini Smolenska do zračnega spopada. Tokrat ga ni povzročil kakšen ameriški vohun, marveč neki kolhoznik. Z lovsko puško mu je uspelo, da je sestrelil nizko leteče vojaško letalo. Krogle so zadele bencinski tank in ranile pilota, ki je moral zato zasilno pristati. Uspešni strelec je sedel v čolnu in lovil divje race. Ker ni nobene zadel se je iz jeze lotil letala. Obsojen je bil na osem let ječe. ne napolnimo drobovja, nas bodo požrle.« Kdo še kupuje zastarele modele v New Yorku? To so večinoma tako imenovani neodvisni lastniki podjetij v zakupu, ki skupno s turističnimi biroji organizirajo skupinska potovanja. Ta podjetja niso vezana na velike letalske kartele, zato pa lahko prevažajo potnike po nižjih cenah, kar jim omogoča, da vzdržijo konkurenco velikih družb. Kot vse kaže, na to ne bo treba dolgo čakati, ker se bo kmalu pojavila na tržišču angleška senzacija — letalo s prerezi. Na letalu so na trupu mnogi prerezi za vsesavanje zračnih vrtincev tako imenovanega mejnega sloja, ki zavira polet. To bo omogočilo isto brzino s pol slabšimi motorji. MLABA IAST Bili smo v Davoreu ^ ste Tedeli, da lahko zlezete aavadno dopisnico? Razre- IN . ' Jo tako, kot kaže slika, pa ^te videli, da je to res. Cim >ft5tel je reči: a, v tem grmu tiči zajec, pa ni zinil besede. Vzel je pisalo in z velikimi črkami napisal »Najbolje bo,« odvrne žaba, »če ti ga pustim in ga boš ti pribil na šolski zid, kajti največkrat me kamenjajo tvoji učenci. Naj preberejo, kar si napisal.« .»Bom,« pravi učitelj. In žabica - mamica se zahvali, pozdravi in odide. Pred šolo, kraj breskvinega debla so jo čakale njene žabice. Hi-, J' šolarji se nauče v nekaj na kos papirja vse tako, kot mu T^ih.n je rekla žaba. Potem je vprašal: a> toda oni niso žabjega ro- »In sedaj?« ČE ŠE NE VESTE •Ih*1 Polotok Jutland je bil JEjJVeno kopno vse do 1. 1825. 1araj so ogromni valovi podrli Ho aVrv° Jezove in zvezali Sever-je ^orje z Lim-fjordom. Tako morje le ,lini na veter so najbolj znn-ir,.1 /;i Nizozemsko. V celi Ni-1^* jih je okoli 2000. NlZO- 'PrlT naJsevernejši del Jiitlamla ^onil v otok. *'tni fiw J'" JC ,] 1 Jih imajo zelo radi; lesene Lesore belijo, *r« ,Sluf okvire barvajo z razno- 8Krbno krasijo z ou ' zgradbe pazljivo V^jV lrr»i živimi barvami, v času V&„ 'n Praznikov jih olepšajo z cvet j a in z zastavami. W\ ''"''ovih Vari h, znanih če-llf^Skih toplicah, je 1!) top-iov. Najnio n-■ i t Spnn- ^ *e °d ^aief iank° °pazi »i. "u>brih pare. Nj tfOva voda '"''•''uro 72" C. »^gjaneka VJ^. Ru«nih plani h )'„. vi*ini 969 m pečina b"i v I O" nnah na nnd-Odkrili SO 1870. Notranjost pečine «Hj °krita 7. debelim slojem le-Mft«, nekje celo z 20 m debelo Skupaj je v tej pečini 'Ho. skoraj 125.000 kub. metrov ledu. Toliko ga ni v nobeni drugi pečini v Evropi. V neki ulici v Bernu se nad manjšim vodometom vzdiguje kamniti stolp s figuro medveda na vrhu. S to figuro je povezana legenda o ustanovitvi Berna. Pripovedujejo, da je vojvoda Ce-ringen, ki je ustanovil mesto leta 1191 rekel, da bo imenoval mesto po prvi živali, ki jo bo ubil na lovu. Slučaj je nanesel, da je bil to prav medved. Zato so mesto tudi imenovali Bern, kar v nemškem jeziku pomeni medved. Na jezerih ni take plime in oseke kot na morju. Toda opazili so kolebanje vode, kadar je na nasprotnih bregovih različni zračni pritisk. Spuščanje in dviganje gladine Ženevskega jezera doseže včasih tudi 2 metra. Kot je znano, v nekaterih azijskih deželah uporabljajo slone za delo. Smatrajo, da ga je za to najbolje uporabiti, ko stopi v 25. leto, za lažja dela pa jih uporabljajo že z 18. letom. vavca nameravali prebiti do Štajerske. Toda ker je vmes posegla izdajalska roka, je načrt propadel. Nemci so v oblekah domačinov v močni zasedi pričakovali partizane. Vnela se je huda borba. Nekaj partizanov je padlo, nekaj pa se jih je prebilo skozi zasedo. Govoru so sledile recitacije in pesmi pevskega zbora »Stane Žagar«. Odkrili so tudi lep spomenik padlim borcem. Takoj po slovesnosti smo odšli domov. Šli smo po taki stezici, da me je še zdaj groza, če pomislim nanjo. Za konec pa smo morali še najmanj pol ure čakati na avtobus. Jože Šifkovic iz Primskovega Mi že igramo Pa smo spet začeli. Mesec dni šolskega dela je za nami. Kakor prejšnja leta, vam bomo tudi letos poročali o našem delu: šolskem, pionirskem in mladinskem. Kot prva novica naj bo sporočilo, da smo se učenci osmega razreda pripravili za praznovanje krajevnega praznika s prav posebno svojo prireditvijo. V nedeljo, 9. oktobra zaigramo čisto svoji dve igrici: Poizkusiti je treba in Pravljico o gorenjskih bobih. Nastopili bomo kot razredna skupnost in upamo, da bomo uspeli. Želimo pokazati domačemu kraju, da se že vživljamo in pripravljamo za delo v naši skupnosti, v katero bomo vstopili po dovršeni osnov ni šoli. Učenci osmega razreda v Preddvoru (Opomba uredništva: Veseli smo bili Vašega povabila na prireditev, ki ste jo imeli včeraj toda zaradi pomanjkanja časa vas žal nismo mogli obiskati. Prav radi pa bomo objavili va še sporočilo o nedeljski prire ditvi.) Vasice na Starem Vlahu v bližini Ivanjice so zelo raztresene. Od kiše do hiše je daleč tudi po več kot 1 km. Pismonoša Ljuba Marjanovič, se je kaj hitro znašel, da mu ni treba pešačiti do vsake hiše posebej. Nabavil si jc trobento, s katero poziva prebivalce, da pridejo na določeno mesto po pošto. V zadnjem času je zavladala v Londonu in drugih večjih krajih Velike Britanije prava »epidemija« razbojniških napadoT na kurirje podjetij, ki nosijo iz banke večje vsote denarja. Neki predstavnik Seotland Yarda je zaradi tega priporočal vsem podjetjem, naj nabavijo za svoje kurirje posebne varnostne aktovke. Takšna aktovka je povsem preprost vendar sila vešč izum. Torba z denarjem je pričvršćena z verigo na kurirjevo roko. Aktovka ima dno, za katerega je pripeta veriga, in se samodejno odpre, če hoče kurirju torbo kdo iztrgati. Denar se raztrese po tleh, tedajci pa požene nek mehanizem še škropil-ko, k' z neizbrisljivo barvo poškropi denar. Bankovci so tako brez kakršnekoli vrednosti. Seveda jih državna banka rada za- Ce znate dobro opazovati, boste kaj kmalu našli dve sličici z enakima deklicama in dečkoma, dve z različnima deklicama in dečkoma, dve z enakima deklicama in različnima dečkoma in dve z enakima dečkoma in različnima deklicama. hnm težave i Hienoseviai s Inženirji, arhitekti in drugi strokovnjaki so dolgo časa iskali najprimernejši način, kako bi prepeljali spomenik velikega jugoslovanskega pesnika in nekdanjega vladarja Crne gore, Petra Petroviča Njegoša, ki ga je s pomočjo svojega učenca Frana Krši-niča izklesal iz marmorne stene svetovno znani jugoslovanski kipar Ivan Meštro-vič, ki živi v Združenih državah Amerike. Spomenik tehta okoli 30 ton. Z ladjo so ga prepeljali iz ZDA v Bu-dvo, od tam pa so ga prepeljali na posebej za to zgrajenem vozilu do Cetinja v Crni gori. Toda spomenik je treba še prepeljati na vrh Lovčena. Strokovnjaki so najprej predlagali, da bi od Cetinja do vrha Lovčena zgradili tunel in tako pripeljali nepoškodovan spomenik do vrha, vendar so ugotovili, da to ni mogoče zaradi lomljenja kraških sten. Sedaj pa so sklenili, da bodo zgradili vzpe-njačo, ki bi kasneje obenem sluižila turistom za obisk Lovčena in Njegoševega spomen i!ka. Veliko laže pa so rešili vprašanje plačanja honorarja za ta veličastni spomenik. — Ivan Meštrovič, veliki umetnik in kipar, je takole postavil svoje zahteve: »Honorar moram zaračunati, čeprav zelo visoko spoštujem pesnika Njegoša. Pošljite mi kos sira in ovčjo kračo.« IZKORENINITI M £ LAZIJO Na področju zdravstva je malo tako obsežnih, pa vendar hvaležnih nalog, kakor si jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija: iztrebiti malarijo. Bolezen je znana že več tisočletij in je povzročila, da so izumrle cele pokrajine in dolgo ostale nenaseljene. Z iznajdbo sredstev, ki uničujejo komarje anofelese, prenašalce malarije, so se odprlo možnosti da se človeštvo popolnoma izne-bi te nadloge. Grčija je n. pr. imela prvo leto po pretekli vojni dva milijona malaričnih bolnikov, kar je prizadejalo 50 milijonov dolarjev škode letno. Lani pa je padlo v tej državi število bolnikov na okrog 3000. V Jugoslaviji smo imeli leta 1947 še nad 78 tisoč obolenj, danes pa je pri nas malarija redkost. Strokovnjaki so izračunali, da bo iztrebljenje malarije po vsem svetu stalo eno milijardo in 690 milijonov dolarjev. Predvidevajo, da bo ta akcija trajala v v SZ dve leti, v Braziliji 9 let, in v Indoneziji 11 let. menja: denar nima vrednosti le z.a razbojnika. RUDNIK, KI OBRATUJE ZE 5000 LET V egiptovskem rudniku Fava-kir kopljejo zlato že 5000 let. Zlata ruda je v trdnem granitu. Najgloblji jašek rudnika je 300 metrov pod zemeljsko površino. Ob glavnem vhodu v rudnik oO še dandanes odlično ohranjene freske, posvečene faraonu iz 18. dinastije. Ko je Sophia Loren zvedela, da je njena prejšnja tekmica Gina Lollobrigida, v samovoljnem »izgnanstvu« v Kanadi, dobila na teži nekaj »funtkov« več, se je odločila, da pokaže javnosti, da tudi ona ni »kar tako«. Sla jc k fotografu in napravila tale »Pin-up« posnetek. Pravi, da je še vedno obdržala svojo linijo in da je ostala vitka, kot je bila ▼ času njene največje kariere. — Sophia snema sedaj film »Kmetica«, v katerem bo njen partner Raf Vallone 94 -Obveščevalec- m a H « fl J s s i Po službi grem pomagat za stanovanje in hrano, delam na Jerše, brusilec; Stanislava Zlate, tovarniška delavka in Ivan Jen- PRODAM Prodam dobro ohranjen grobni spomenik. dve izmeni. Naslov v oglasnem ko. vulkanizer; Marija Vehovec, tkalka in Miroslav Pušar, tovarniški delavec; Marija Papič, to- 3831 spremeniti služ- na-3779 Prodam jedilnico, orehova korenina, peč (Goran) št. 1, kuhinjsko omaro in otročjo posteljo z vložkom. Ogled dopoldan. Kranj, Cankarjeva 3. 3778 Prodam motor »NSU« 200 ccm, 23.000 km prevoženo ali zamenjam za kosilnico. Zalog 17, Cerklje. 3819 Prodam kravo, ki bo v enem mesecu tretjič teletila. Ziganja vas 17, Križe. Prodam novo nemško NSU Primo 175 ccm. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Z. P., Stari dvor št. 39, Sk. Loka. 3820 Prodam dve konjski opremi, cena 15.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 3821 oddelku Kuharica žel bo. Naslov v ogl. oddelku. 3832 Zamenjam smrekove deske — colarce za deske primerne za betonažo. Kupim smolo za izolacijo stavbe. Naslov v oglasnem oddelku. Zamenjam dva dobra komata za velikega v dobrem stanju. — Naslov v ogl. odd. 3834 • b j a v • NABAVA ZDRAVNIŠKIH »PRIČEVAL ZA ŠOFERJE »D« KATEGORIJE »Združenje šoferjev in avto-mehanikov LRS »podružnica Kranj obvešča vse poklicne šoferje kategorije »D«, ki morajo Prodam nekaj odpadnega re- za zamenjavo vozniškega dovo-zanega lesa. Šenčur 212. 3822 Uenja predložiti tudi »zdravniško spričevalo«, da bo zdravni-Prodam češnjevo spalnico do- ška komisija poslovala v zdrav-bro ohranjeno. Kukman, Ljub- stvenem domu Kranj> sledeče ljana, Ravbarjeva 11. 3823 dneve- 12. oktobra, 14. oktobra Prodam prijeten dom v lepem 19. oktobra tega leta z začet-kraju in z lepim vrtom v bližini ko™ ob 11. uri dopoldan. Vsak Kranja. Ponudbe oddati na ogl. imenovani dan bo prišlo na vr-oddelek. 3824 sto 40 šoferjev. Pripominjamo, varniška delavka in Milan Pel-zel, strojnik. Rodile so: Alema Dukanovič — deklico, Gabrijela Dolenc — dečka, Francka Kavčič — dečka, Katinka Gradišar — deklico, 3833 Štefanija Oblak — dečka, Neža Kozjek — dečka, Marija Primožič — deklico, Vida Naglic — deklico, Marija Zadražnik — deklico, Marija Cvirn — deklico, Marija Truden — deklico, Antonija Melihen — deklico, Justina Ra-kar — dečka, Antonija Kušar — dečka, Ljudmila Klemenčič — dočka, Antonija Ribnikar — dečka, Anica Meglic — dečka, Ana Tonejec — dečka, Frančiška Ber-gant — deklico, Marija Šega — dečka, Angela Bujanič — dečka, Rozalija Zmetek — deklico, Ivana Peternel — dečka, Irma Po-lanec — dečka in Pavla Blažič — dečka. tržni p r • $ I • 4 Prodam kravo šest mesecev brejo. Visoko 40, Šenčur. 3835 KUPIM Kupim tehtnico. Šenčur 212. 3825 Kupim saksofon. Reševa 13, Kranj (Primskovo) dvorišče. 3790 RAZNO Na ekonomski fakulteti je diplomirala Podpeskar Iva. Iskreno čestitajo domači. 3826 Administratorka išče honorarno popoldansko zaposlitev. Strojepisno delo sprejme na dom. Naslov v ogl. odd. 3827 Iščem sobo, po možnosti v mestu Kranju. Cater Jožica, Rupa št. 29, pri (Sitar), Kranj. 3828 Sprejmem fanta vojaščine pro- V KRANJU Fižol 60 do 85, mleko 30, ajdova moka 70, ješprenj 70, kaša 80 do 90, krma za kokoši 40, koruza 40, proso 45 do 50, oves 25 dinarjev za liter, korenček 30, sir 120, maslo 600, krompir 15 do da se druge dni zdravniško spričevalo ne dobi. Vsak šofer mora prinesti s seboj sledeče: osebno izkaznico, 17, čebula 40 do 45, sladko zelje državni kolek za 150 din in 2000 18 do 20, ohrovt 25 do 30, kislo din v gotovini. zelje 55 do 80, solata 50 do 70, Nadalje obveščamo vse pri- Pesa 30 do 40> kisla repa 30, pravnike za poklicne voznike orehl 240> Jabolka 35 do 45, hru- motornih vozil, da vlagajo proš- ske 30 do 65> cvetača 60 do 80, nje (dobijo se tudi tiskovine) za izpite izključno samo pri združenju Š A M, podružnica Kranj. Sedež: tov. Mravlje, c. JLA št. 7, Kranj Upravni odbor paradižnik 50 do 60, stročji fižol 70, gobe 300 do 400, grozdje 100 do 120, smokve 100 in slive po 90 dinarjev za kilogram, merica smetane 12,' kokoši po 500 do 600 in piščanci po 400 do 500 din, glavica česna 10 do 20 dinarjev, merica špinače 20 do 25, šopek peteršilja ali zelene 10 in por po 5 do 10 dinarjev. V KRANJU Poročili so se: Justina Ratko-stega za priučitev tapeciranja vič, delavka in Branko Dimič, mizar, Tu- delavec; Rozalija Pogačnik, na- li i n • Jesenice »RADIO«: 11. in 12. oktobra jugoslovanski film NO-Cl IN JUTRA stolov. Šenk Franc palice 28, Preddvor. 3829 meščenka in Valentin Florijan-Preklicujcm mesečno vozovni- čič, gumar; Gabrijela Perko, prečo, Tupaliče—Kranj na ime Zor- šivalka in Valentin Jelar, Čev- man Peter, Tupališče 22, Pred- ljarski pomočnik; Marija Jelar, oktobra italijansko Jugoslovan dvor. 3830 tovarniška delavka in Alojzij sk[ film MAŠČEVALEC Jesenice »PLAVŽ«: 10. in 11. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega sorodnika RUDOLFA FLORJANCiCA izražamo iskreno zahvalo. Še posebno hvaležni smo vsem darovalcem cvetja, duhovnikom in obrtniškemu pevskemu zboru, ki se je res lepo poslovil od svojega člana. Sorodstvo OBVESTILO Okrajni ljudski odbor Kranj obvešča državljane, gospodarske in druge organizacije ter zavode, da od 5. oktobra dalje poslujejo vsi njegovi upravni organi in drugi organi enkrat tedensko, in sicer ob sredah tudi popoldan od 14. do 18. ure Državljani, predvsem pa delavci gospodarskih organizacij, ki so zaposleni dopolan, naj zato odslej izkoristijo za svoje opravke pri organih okrajnega ljudskega odbora predvsem popoldanski delovni čas, razen če niso z vabilom ali na drug način izrecno pozvani, da se je treba zglasiti dopoldan. Od 5. oktobra 1960 dalje so tudi na novo določene uradne ure za sprejem strank takole: a) za vse upravne in druge organe okrajnega ljudskega odbora, razen katastrskega urada Skofja Loka: ob ponedeljek in petkih od 8. do 12. ure; ob sredah od 14. do 18. ure; b) za Katastrski urad Skofja Loka: ob ponedeljkih in četrtkih od 8. do 12. ure; ob sredah od 14. do 18. ure; Oddelek za občo upravo Okrajnega ljudskega odbora Kranj Radovljica: 11. oktobra, jugoslovanski zabavni film kočija sanj, predstava ob 20. uri Bled: 11. oktobra argentinski glasbeni film andaluzijska ljubezen, predstava ob 20. uri Kranj »STORŽIC«: 10. oktobra, ameriški, borvni film prekinjena melodija, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri in matineja istega filma, 11. oktobra sovjetski barvni film kapita-nova HCI, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri ter matineja istega filma ob 10. uri Priimskovo »TRIGLAV«: 11. oktobra premiera nemškega filma vražji krog, predstava ob 19. uri Stražiišče »SVOBODA«: 11. oktobra francoski film evropa ponoči, predstavo ob 18. in 20. uri Skofja Loka: 11. oktobra francoski film zakaj prideš prepozno, predstava ob 20. uri TELESNA KULTURA Republiška rokometna liga Krim: Mladost 16.-16 (9:7) Ljubljana, 9. oktobra. liko na 16:13 v 25. minuti igre. V današnjem prvenstvenem Zaradi grobe igre je bil tedaj iz-rokometnem srečanju sta se na ključen do konca tekme Krimov igrišču Krima na Rakovniku pomerili ekipi Krima in Mladosti. Kranjčani so si na »-vročem« igrišču zasluženo priborili eno točko. Moštvi sta nastopili takole: Krim — Karadja, Kos, Dom-nik 8, Zupančič, Šober 4, Ste-pišnik 1, Usenik 1, Skušek, Do-stal 1, Ofara 1, Rupnik; Mladost — Bevk, Urbane, Sladoje, Anke-le, Juvan 1, Soteljšek I, Sotelj-šek II 4, Petrič 3, Poljka 3, Arh 5. Gostje so se hitreje znašli in povedli z 1:0, toda kmalu so domači izenačili in prišli v vodstvo s 4:1. Do konca polčasa je razmerje ostalo isto. Igra je bila v prvem delu nedinamična. Mladost je zastreljala dve sedem-metrovki. V drugem polčasu je postala igra mnogo živahnejša pa tudi mnogo ostrejša. Krimu je uspelo povečati razliko na 11:7, toda v 15. minuti so Kranjčani zmanjšali na 12:11. Pri tem rezultatu so imeli več stoodstotnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Domačini so pričeli igrati vse ostreje in zvišali raz- igralec Rupnik. Z uspešnim sistemom »mož na moža«, so gostje uspeli tik pred koncem izenačiti. Mladost ni zaigrala tokrat najbolje, vendar so se vsi igralci požrtvovalno borili vso tekmo. Imeli pa so tudi precej smole, saj so zastreljali dve sedemme-trovki, več kot desetkrat zadeli vratnico in iz ugodnih situacij streljali vratarju v roke. Neodločen rezultat je uspeh za Kranjčane, ki so doslej vedno izgubljali na Rakovniku. Dobro je sodil Vidic iz Ljubljane. — Po končani tekmi so nekateri vročekrvni gledalci skušali napasti sodnika Vidica in igralca Mladosti Arha, ki sta z motorjem zapuščala igrišče. Zadnji športni rezal«* MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA 1:1 (1:0) Budimpešta, 9. oktobra. Tu sta se danes srečali nog0' metni reprezentanci Madžars^ in Jugoslavije. Ena j storiti sta s« razšli z neodločenim rezultatom-Srečanje ni bilo sicer na vi^ kem nivoju, kljub temu Pa ^ bilo zanimivo predvsem za Ju" goslovane, ki so prav letos o0" segli že vrsto lepih uspehov■ Današnji neodločen rezulta-zlata kolajna v Rimu in drug^ mesto za Evropski pokal v P3^ rizu, vsekakor našo reprezentajT co uvršča med prve v Evropi? ne prav na prvo mesto. JUGOSLAVIJA B : MADŽARSKA B 1:2 JUGOSLAVIJA : MADŽARS^ 4:0 — mladi reprezentanci MADŽARSKA : JUGOSLAVU* 2:0 (0:0) - mladinci Zadnje kolo državnega atletskega ekipnega prvenstva Triglav pred Novim mestom ODLIČNA VRATARKA DRAVA : STORŽlC 10:3 (7:2) Ptuj, 9. oktobra. Danes dopoldne je bila tu odigrana prvenstvena tekma v ro- Novo mesto, 9. oktobra. Na stadionu Bratstva in enotnosti je bilo danes IV. kolo, to je zadnje, državnega atletskega prvenstva za moške in ženske ekipe v B programu. Ker je za- kometu med ženskima ekipama grebška Mladost odpovedala so-domače Drave in Storžiča z Gol- delovanje, sta nastopila le krani-nika za prvenstvo Slovenije. V sk: Triglav in domači Partizan, dokaj razburljivem srečanju so Najboljše posameznike so ime-zasluženo zmagale domačinke. 1 i lomači, saj so bili v 7. disci-Rezultat v korist domačih pa bi plinah kar petkrat prvi. Odlična bil lahke še višji, če Golničanke sta bila predvsem Penko v krone bi imele v vratih Lojzke gli in Pctrč v skoku v višino. Uštirjeve, ki je bila danes izred- Zaradi nepopolne in neizenačene no razpoložena. — Za gostje sta ekipe pa so jih Triglavani pre- bili uspešni nik 1. Dolen 2 in Moč- g. DOBRO SAMO V ZADNJIH MINUTAH Mladost : Koper 10:11 (4:6) Kranj, 9. oktobra. V četrtem kolu ženske republiške rokometne lige je danes v Kranju domača Mladost oddala obe točki Partizanu iz Kopra. Zmaga Koprčank je zaslužena, saj so bile ves čas igre boljše in borbenejše, le v zadnjih minutah so Kranjčankc uprizorile pravo eksibicijo ter v pičlih 4 minutah dale 5 golov. Mladost je nastopila v sestavu: Udovč, Tolar M., Tolar J., Kolman (2), Bregar (2), Ankelc A. (2), Jankovič (4), Ankele M., Raj gel j II.. RaJRclj O., Poslek. Kristan. Tekmo je sodil pred okoli 200 gledalci Krešo Petrovič iz Ljubljane prav dobro. Ves prvi polčas so na igrišču prevladovale gostje. Prve so prišle v vodstvo in prednost skoraj vso tekmo povečevale. Kazalo je že, da bo Mladost katastrofalno izgubila tekmo, vendar so Kranjčanke v zadnjih minutah uspele razliko občutno zmanjšati. Niso bile učinkovite pri streljanju na gol. nekoliko na se jih n a (NM) 176 cm; (NM) 666 cm, hiteli v ekipni razvrstitvi za 275 639 cm: krogla: točk, čeprav so tudi sami nastopili nekompletni. ZAČEL SE JE ZVEZNI TRENING Jezersko, 9. oktobra. Pri Češki koči se je danes začel skupni trening najboljših alpincev, ki ga je organizirala Smučarska zveza Slovenije. Na skupnih pripravah, ki bodo trajale do četrtka, 13. oktobra, so zbrani naslednji tekmovalci in tekmovalke: Dornik, Jamnik, Jenko, Šumi, Stritih, Limovšck, Lakota, Ivartnik, Detiček, Fran-tar, Klinar. Križaj, Klofutarje-va, Zupančičeva in Ankcletova. Trening vodi tovariš Magušar. V petek, 14. oktobra, pa bo prišla na smučišča pri Češki koči đrnga skupina naših najboljših smučarjev in smučark. Kaže, da je letos Smučarska zveza Slovenije, oziroma Jugoslavije začela s pravočasnimi pripravami za novo sezono na smučeh. Med atletinjami so bile že P tradiciji boljše NovomeščanK j vendar so Kranjčanke z n ^0 prav dobrimi rezultati razi' ? precej zmanjšale. Rezultati moški - 100 m: Zaletel fl*f* 11,4, Kump (T) 11,6; 400 m: Ji pan (T) 53,6, Istenič (NM) JJJ 1500 m: Marko Hafner (T) figi Bratuša (T) 4:30,0; 3000 m: gant (NM) 9:20,0. Florjančič < 9:26,1; štafeta 4 krat 100 m: Ji vo mesto 46.8, Triglav 46.8; *P| Potrč (NM) 180 cm, BaU {ei daljina: Zal« Baudek gjrfj Penko <] g. 15.06, Blenkuš (T) 13.96; e*J2| Triglav 10.330 točk. Novo »J* ' 10.055 točk. - Ženske - l0J 5; Pravst (T) 13,9. Jamnik (T) 1 J 800 m: Goršin (NM) 2:31,8. Jjj nik (T) 2:33,2; višina: K°tn . (NM) 136 cm, Salnič (T) daljina: Hude (NM) 466 cm- * lehar (T) 461 cm; krogla: fco^jjj (NM) 10,94, Vidmar (NM) 11 4 krat 100 m: Triglav 56,3, mesto 57,1; ekipno: Novo 6871; Triglav 6546 točk. g L. Stružni" V KROPI JESENICE IN NAKLO Kropa, 9. oktobra. Na stadionu v Kropi je danes IV. kolo moštvenega v skega tekmovanja Jugoslavi^ B programu. Nastopile so ekipe AK Jesenice, TVD REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU ZA STAREJŠE Jesenice, 9. oktobra. Včeraj in danes je bilo na šti-iisteznem kegljišču na Jesenicah ic.publiško prvenstvo v kegljanju za starejše člane, stare nad je držala tudi smola. Med dru- 55 let. V ekipnem prvenstvu, ki gim so zastroljale kar tri sedem- je bilo včeraj, je sodelovalo de-motrovke. Pokazalo pa se je tu- vet ekip, v prvenstvu posamez-di, da nekaterim igralkam manj- nikov danes pa 35 kogljačev. Reka treninga. Največ jc grešila zultati ekip: Triglav I Kranj obramba in pa obe nezanesljivi 1087, Triglav II 1077, Ilirija Ljub-vratarki. Danes je igrala 100 ljana 1060, Bled 1056, Invalid tekmo za barve Mladosti Hoda Ljubljana 1015 itd.; posamezniki: Rajgolj, za kar ji jc uprava klu- Namre (Gradiš, Ljubljana) 420, ba podarila šopek nageljev. Šetinc (Ilirija, Ljubljana) 395, J. J. Rozman (Triglav, Kranj) 394 itd. j1 zan Kamna gorica in TVD tizan Naklo (edino društvo z„jaj,j ško in žensko ekipo). Med c je bila najbolja ekipa niče, ki je zbrala 8188 toči Nakelčani s 6603 in »tle« Kamne« gorice s 6147 i0i Le Ženska ekipa iz Nakla je d y gla 3682 točk. - Izven P1"0^-ma so atleti teh društev n«*J, pili še v metu kopja, diska« ^ diva, troskoku in hitri 10 km. V posameznih dif p r Tretjič v državnem finalu nah so bili najboljši atleti Jesenice. ODBOJKA Jesenice, *). oktobra. ^ Danes dopoldne je bilo stveno odbojkarsko srečanji jj odbojkarskim klubom JeseP1 ^ in OK Črnuče. Zmagali ' |fl, sti, ki so bili precej boljši. s -- Zadnje dni septembra je bil v Skoplju končan zvezni šahovski kvalifikacijski turnir, ki so se ga udeležili pr-voplasirani šahisti z republiških prvenstev, da iz medsebojnih dvobojev izberejo tri najboljše, ki bodo prihodnje leto nastopili v finalnem delu državnega šahovskega prvenstva. Iz Slovenije so se na ta turnir uvrstili Križiš-nik, Longer in Cuderman. Prva dva sta v Skoplju zaigrala razmeroma slabo (posebno Longer), Cuderman pa se je z dobro igro že tretjič uvrstil v državni finale saj je na turnirju zasedel drugo oziroma tretje mesto. V zvezi s tem nam je Vinko Cuderman med ostalim povedal še tole: »Na polfinalu v Skoplju nisem pokazal vsega kar znani. Zadovoljen sem le z dvema, tremi partijami. S svojo igro sem včasih razočaral samega sel)«-. Ttldi sreči se imam zahvalili, da sem zmagoval v Vinko Cuderman prvih kolih, čeprav sem bil utrujen, kajti s slovenskega prvenstva v Izoli sem sel ta-korekoč kar naravnost na polfinalni turnir. To je prišlo do izraza kasneje, ko sem igral precej apatično.« »Bralce bo prav gotovo zanimalo, kje si se naučil igrati šah?« »Moj prvi učitelj šaha je bil oče. Doma smo imeli šah in najprej sva z. bratom frcala figure, tako da so bile že brez glav, preden sem sploh znal igrati šah. Najbolj sem se za to igro navdušil v kranjskem Dijaškem domu kjer sva bila z Jenkom stalna rivala. Tedaj sem šel tudi na mladinsko slovensko prvenstvo v Maribor, kjer sem bil predzadnji,« ►►Tvoji kasnejši uspehi?« »Leta 1956 sem prvič igral na pol t i na 1 u, kjer sem zasc- ič> in del tretje in četrto Htief**' Plasiral sem se v linah' ('r lavnega prvenstva, ki j«' • v Somboru. Tam so igral' v' najboljši, razen MatanoVi Priigral sem 50 "n točk osvojil naslov kandidata, l.ela It kvalifikacijski turnir v K**, zasedf' mesto za Solrcvsk'111' pef •Vil' Vukovičem, Totoffl \V il« nojstrslU'«: I «157 jc drugo bil pa sem pred Pucein. tokom. BulatOm, Smedcrc ceni, Itidevom. To je bil eden med najmočnejših polliO"''1 turnirjev. Na državnem venslvu sem nato igral * ' bo. Odšel sem k vojak«)"1 i Id'" odsotnost se ie poznala 1 ..j pri šahu. Letos sem <»sV<>J naslov prvaka Gorenjske videlo se je, da spet l>r' lt:>' ------..... *- — --- tii jam v formo. No m s<>< turnir . . . Ce se bom &*jj|J na državnem prvenstvu i i j* bro uvrstili, bom mora* _ lenzivncje vadili, saj s<* slej nisem pripravljal M beno tekiuov: doli"' ranje.« I Jože /o.it^f /