I
PRIMORSKI DNEVNIK
Danes 6 strani * Cena 20 lir
______glasilo	osvobodilne fronte slovenskega naroda za TRŽAŠKO OZEMLJE
Sgj°VL- Štev. 262 (1653)	TRST,	nedelja	19. novembra 1950
Razprava o načrtu Trygve Liea ga pakt o dvalsetletnem miru
Besede Višinskega so v popolnem nasprotju zs dejanji sovjetske vlade - Resolucija 13 držav glede Eritreje
- N SH*NG MEADOWS, 18.
ela/m Ptenamem zasedanju šinsk / PŠČine OZN je Vi'
nskL danes izjavil, da je pro-ie ^vajsetletni mir, ki ga trvL	* glavni tajnik OZN
tevdahn ' dok"ment' ki je §a	Po	ZDA	in ki so
«zarotniki proti in o , ^ruman. Acheson, Bevin ta „ -T“a Dalje je dejal, da hort	ne Postavlja za neob-
ične° Potone temelje perio-s le sestanke Varnostnega zasin' pri katerih morajo biti stoPane države
članice po
nav,iL2u?.aniih ministrih ob W vUj1 zakonitih delega-^nške -Sk’e’ dele§at°v Pe'
dejaT” ytade. Dalje je Višinski amen-	omenjeni načrt ne
otoj.Ia Prepovedi atomskega tio la’ Pa^ pa da zahteva sa-skeo?13 kakor države atlant-atn^f Pakta, nadzorstvo nad ie-č,?0 energijo, pri tem se tv n C-CVal na štokholmski po-fiofi. Se Proglasi Za vojnega
;abii 1	ki bi Prvi UP°-
tjili. atomsko bombo. Ob tej hibu 16 finski z govorniške tu# n? pozdravil «pristaše mi-
hoči
^ ki so se zbrali v Varšavi. Vfcnski
le
tudi
Lie
dejal, da zmanjšati
B Trygve
t načela _________________ .	_
držav in dejal, da je tre-
likih°? n^aela soglasnosti ve-drz ‘
* takoj r<>žit, ]
.	začeti izvajati razo-
Prert?v 114 Podlagi sovjetskih tožemf vh *• -S- znižanje obo-tnr, , ,?rl velikih držav za IrdnTt]in° v letu 1950-1951. tik prf n •Jda to glavni taj-8°sp o darske an ju potrebe feželam branpomoci ._ rev,nim
t čpfv.V; “ranil ameriško tezo trogramn £*ki Trumanovega
^daPoudaril ie tudi P<> "eherni a; i napravi konec
barskih ^iminaciii pri gt> ta „ ■ odnosih«, ter dejal,
'jena Je^va vlada pripravil (IS0deIovati pri vseh na-Hf,d za razširitev trgovinskih Vi^,med vsami državami)), va skl Je torej zopet pono-Ha«i ■ kar J'e že neštetokrat lil k 'al ob drugih prilikah Vso L3e V ostrem nasprotju z nanjo politiko sovjetske ll0] ®' Skliceval se je na štok-koii^ki poziv in na varšavski He«T *■ ki nista nič drugega litij? or°dje hegemonistične poli * sovjetskih voditeljev. jIm?0 tako so njegove besede C|j. , gospodarske diskrimina-vietsvn glede dobre volie 40-
ipoda ,^lade za razširitev goli^ rskih odnosov z vsemi
ki p ajn; ]e g0ia propaganda,
*lapit- T more nikogar več pre-via<j 1 ker dejanja sovjetske aebp pač jasno govorijo, pobe ,11, R? kar se tiče napadal-Pjpjnike do Jugoslavije.
>k9 ;Sn>vniki Filipinov, Sved-|WLDan«ke. ki so sledili Vihtel - ’ SP čestitali Trvgve
tihka njegov načrt in izra-^Peh je, da ho možno doseči
*PrefSfl0stnr svet ie včeraj Vzclrž' ? 9 glasovi proti 2
,^0 _ (Egipt in SZ) an-teao]Ur,,~. francosko - ameriško $tab»)-°ki poziva Izrael in
I
,sk —• poziva Izrael in ;ij0 *?a države, naj se poslu-“ ki so bili usta-
tl^lieniganov'
Ra podlagi sporazuma porov,
kl^Ju, za rešitev .
S Lna?tali med niimi, pre-
fvet ^ obrnejo na Varnostni ifiio«.a s,e ni izrekel o uteme-!%'jL?bt°žb, ki so jih pred-, sbcin?l? ’ J°rdanija in Izrael.
' Proti eodbor je z 29 glaso-pdobrii in 13 vzdržanimi cl°VešL Priporočila odboru za ,vi tinv Pravice, naj ta s-jla-' *laj .? besedilo konvencije,
'SertLs? Predloži prihodnjemu ^to, n* skupščine čez eno
plesat?1 °db°ru je ameriška 'ez0 ?a obtožila Sovjetsko fiatov uP°rablja okoli tisoč ,>ani/ Za motnjo in prenre-
lh PoStaspirjema tujih radij'
»j-1’, kar pomeni kršitev in A°onil1 dogovorov v Kai-
rt Sr,vje.yant1c City-
rt5.Je «rtM- dp,eaat pa ie dejal, in pravica vseh
i p°dvzeti
C^inke
vse potrebne
napravijo psiho-lo-J5ieUlnlCe hladne vojne, ki ifov_ nevtralizirati sovjetsko iPdbo- , enzivo, neškodljive«. n.L r ir, sprejel resolucijo
»da
tl
ie
Ulival d(deaacije. s katero se £io £,?-lanlce OZN- naj ne V«Jov1J-iV1h. ah obrekovalnih
i^lvadi
na druge države,
^5 °Rska delegacija je šf, m-adno zahtevala, naj se
šdov Piv ies
likMiin3 dnevni red glavne Ata vprašanje «invazije Ji s Po tujih silah«. Delega-ydlaB.ppedlnžila resolucijo, na til)? kom® ®re nai bi s«* sesta'
misija članov OZN, ki £r°Učj ukrepe, ki bi jih ihl
sedaj
Jbjig   H | R P
\tibJRa lahko podvzela gle-
sedaf* vprašania-» J ni te resolucije iefaCj.PodPrla nobena druga
(ZDA, Boli vi. h|t*W v38:. Burma, Kanada, in ' P-ir, 8- Liberija, Me-Paragvaj, Peru h. 1srnii ie predložilo po-jcijluciir, Pnlitičnemu odboru !!t?° ra ’ ° kateri bodo ver-
«{ininw^lal1 na glavni Pov va. n?^1	i' teden in ki
tj, eri JI,3! se eritrejski vladi b^devo 'RVorn°st za notra-
'1šhi bi bii Rle’ zvezna vla-vJJo "‘‘a odgovorna za zu-'(« abja °’ Za valutna
w.‘	’	trcfnvinrs	nrnmpt
trgovino, promet priporoča, naj obe , ita- enakopravnost J*r predvideva, naj is . ‘lavitvijo zveznega ' tiai Predhodna do-
1 se zaključki ne po-
zneje od 15. septembra 1952, za časa katere bodo britanske oblasti, ki sedaj upravljajo Eritrejo, še nadalje ostale na oblasti.
Ustanovi na-j . se cesarski zvezni svet s posvetovalno oblastjo, sestavljen iz enakega števila eritrejskih in etiopskih predstavnikov in ki nai se sestane vsaj enkrat na leto.
Predvideva se tudi imenovanje komisarja v OZN za Eritrejo, ki naj bi v prehodni dobi pripravil sporazumno z britanskimi oblastm; sklicanje predstavniške skupščine eritrejskega ljudstva in načrt ustave, ki bi se predložil tej skupščini.
Indija bo podprla
pritožbo Tibeta?
BARIZ, 18. — Indijski minister za železnice Aycangaris Ayyangar in član podkomisije za zunanje zadeve v vladi je danes izjavil, da bo Indija podprla pritožbo Tibeta proti Kitajski pred OZN.
Ayyangar je izjavil, da -je Tibet y začetku zaprosil Indijo, naj podpre njegovo borbo. In. dija je odgovorila, da ne bi mogla postopati v tem smislu, pač pa da bi lahko, če b; Tibet to želel, neposredno apelirala pri OZN:	((Pripravljeni
smo podpreti tibetansko stvar, v kolikor bi bila morala Kitajska urediti vprašanje Tibeta z mirnimi sredstvi«. Izjavil je tudi, da je bil kitajski odgovor na indijske note nevljuden in da je povzročil presenečenje v indijski vladi. «Vendar», je zaključil indijski minister, «se ni zgodilo nič takega, kar bi upravičilo umik indijskega priznanja LR Kitajski, in to tudi ne zarad; postopanja Kitajske glede Tibeta«.
0 rasnem razlikovanju
V
FLUSHING MEADOWS, 18. — Posebni politični odbor je nadaljeval razpravo o položaju Indijcev v Južnoafriški uniji. Nizozemski in filipinski delegat sta podprla gledišče južnoafriške delegacije, da je položaj Indijcev notranja zadeva Južnoafriške unije in da zato Združeni narodi niso pristojni za obravnavanje tega vprašanja. Nasprotno stališče je zavzel jugoslovanski delegat dr. Milan Bartoš, ki je podprl indijski predlog za resolucijo, s katero se priporoča vladi Južne Afrike, naj stori potrebne u-krepe za zboljšanje položaja Indijcev, tako da bi bil ta po-
ložaj y skladu z deklaracijo Združenih narodov o pravicah človeka. Bartoš je opozoril r/i dejstvo, da se položaj Indijcev v Južnoafriški uniji v zadnjem času ni izboljšal, ampak se je nasprotno poslabšal. Svetovno javno mnenje je po pravici v skrbeh zaradi razlikovalnih ukrepov, ki so jim izpostavljeni Indijci v Južnoafriški uniii.
Posebni politični odbor je sklenil razdeliti delegatom besedilo zakona, ki dovoljuje rasno razlikovanje v Južnoafriški uniji, to je besedilo, o katerem je včeraj govoril indijski delegat. Zastopnik Južnoafriške unije ie protestiral zoper sklep odbora,
Brazilija, Bolivija, Danska, Norveška in Švedska so sklenile staviti nov predlog resolucije, ki poziva Indijo in Pakistan na eni in Južnoafriško unijo na drugi strani naj prič-no razgovore ob okrogli mizi in prouče to vprašanje. Brazilski delegat -je izrazil nado, da bo dosežen sporazum. Dam ki delegat se je prav tako strinjal s stališčem večine delegatov in dejal, da se po njegovem mnenju ne sme zagovarjati diskriminacije in da le-ta ne more koristiti nobeni državi. Izrazil
je obžalovanje, da so bila prejšnja pogajanja za okroglo mizo prekinjena. Danski delegat je prav tako dejal, da je treba vprašati za nasvet mednarodno sodišče o tem vprašanju.
resne
NOVI DELHI. 18. — V. dobro obveščenih krogih sodijo, da misli indijska vlada, ki je podvzela stroge ukrepe ob nepalski meja, prispevati svoj delež pri zadušitvi upora, vendar Pa da bo hkrati zahtevala od nepalske vlade, naj izvede ustavne reforme in da sedanjega kralja, ki je v izgnanstvu, takoj spet postavijo na prestol. Isti krogi pravijo naprej, da je indijska vlada, ki je dio sedaj podpirala nepalsko kongresno stranko, zato spremenila svoje stališče, «ker je zvedela, da v okviru te strankp delujejo komunisti«.
Indijski radio pa poroča, da so prostovoljci nepalske kongresne stranke zavzeli mesto Kaidiuri, važno železniško središče v Vzhodnem Nepalu.
Lažne vesti
o jugoslovanskih sindikatih
BEOGRAD. 18. — Te dni se je pojavila v tujem tisku in radijskih oddajah vest, da je bil na zadnjem zasedanju izvršilnega odbora ((Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov« v Bruslju «zavrnjen predlog, naj bi se Zveza sindikatov Jugoslavije priključila k tej organizaciji«.
Ob tej priliki izjavlja centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije da ni bil poslan v tem smislu nikomur noben predlog. Vsa stvar je tendenciozna in brez vsake stvarne podlage.
BEOGRAD, 18. — Glavni ravnatelj posebne knjižnice ameriškega kongresa Werner Klapp je prispel v Beograd. Do sedaj se je mudil v Parizu, kjer se je udeležil sestankov UNESCO. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji si bo VVerner Klapp ogledal jugoslovanske knjižnice tn večje bibliografske inštitute v državi.
Obnovitev pogajanj med FLRJ in Italijo
reparacij
RIM. 18. — Na koncu prejšnjega meseca so se zopet začela pogajanja med jugoslovansko delegacijo in funkcionarji italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino glede reparacij, ki jih mora Italija plačati Jugoslaviji.
Djilasov članek o položaju v SZ
BEOGRAD, 18. — Jutri bo glasilo KP Jugoslavije «Borba» objavilo prvi del od vrste člankov, ki jih bo član CK KP Jugoslavije in minister zvezne vlade Milovan Djilas objavil o sovjetskem socialnem režimu.
V svojem članku piše Djilas med drugim:	«Kaj	lahko	vidi
danes v zunanjih manifestacijah ZSSR kateri koli človek, ki se ne bavi s politiko? Namesto internacionalizma, bratstva in enakost med narodi, vidi nacionalistično mračnjaštvo, zakrinkano okupacijo šestih evropskih civiliziranih držav, priprave na vojno proti zatrjevanemu imperializmu, toda v resnici zato. da si zajamči u-godnosti in da zasede druga ozemlja; namesto marksistične dialektike vidi sholastiko novega subjektivističnega idealizma; namesto prostih oblik duhovnega in socialističnega življenja delavcev, vidi temno ir. enostransko miselnost. vidi vedno močnejši in totalni pritisk železne pete, katere vohun, ski značaj se je že vrinil v sleherni najmanjši del civilnega življenja na način, ki je do sedaj neznan v zgodovini«.
. «Laži in obrekovanja vse povsod. nadaljuje Djilas. celo pri opisovanju kapitalizma, obstajajo iz edinega namena, d.a se prikaže konkurent in nasprotnik za l-olj strašnega, kakor v
resnici je. Ne gre več za to, da bj se vplivalo na delavske množice drugih držav z ideologijo, pač pa za to, da bi jih varali.
Sklicujoč se na dogodke druge svetovne vojne obtožuje člankar sovjetsko vlado, da je izkoriščala vojno med nacistično Nemčijo ter Veliko Britanijo in Frar.cijo za to, da razdeli Vzhodno Evropo na vplivna področja in da vsili sovjetski socializem drugim državam.
Djilas gevori nato o odnosih med Sovjetsko zvezo in jugoslovansko socialistično revolucijo. V zvezi s tem poudarja, da Sovjetsko, zveza namenoma ni hotela upoštevati značaja jugoslovanske revolucije, pač pa jo enostavno pokriva z žalitvami in obrekovanji. Djilas poudarja tudi. da je -"Sovjetska zveza vedno nasprotovala AVNOJ-u in njegovemu delovanju.
PRVA POŠILJKA ŽIVIL IZ ZDA prispela na Reko z ladjo „Mafcedonija“
Izjave ameriškega poslanika Allena- Bivši član CK KP Srbije Stanislav Sainarčič ne kesa nad svojo komiuiormistieno zločinsko dejavnostjo
REKA, 18. (ATI) — Dar-es je prispela v reško pristanišče jugoslovanska ladja ((Makedonija«, ki je pripeljala za Jugoslavijo živila iz ZDA. Prihodnje dni bodo prispele druge ladje.
Ob tej priliki je ameriški poslanik v Jugoslaviji AUen podal kratke izjave, in je med drugim dejal: ((Srečen sem, da lahko na jugoslovanskem ozemlju prisostvujem kot ameriški poslanik prihodu prve pomoči in da izrečem vse prizr.-anje junaškemu jugoslovanskemu ljudstvu, ki je danes odločeno braniti neodvisnost svoje države, kakor je to napravilo včeraj proti fašističnemu napadalcu.
Omenil je nato veliko škodo, ki jo je povzročila suša, irj je poudaril, da je to naravna ne-
Zadrega ameriških generalov zaradi vedenja Kitajcev
Počasno napredovanje oboroženih si! OZN na korejskih bojiščih Kitajci rekrutirajo «600 tisoč prostovoljcev za obrambo meja >
KOREJSKA FRONTA, 18. — Ameriški generali priznavajo svojo zadrego zaradi vedenja Kitajcev. Tudi danes so sile Združenih narodov napredovale za nekaj kilometrov na vsej fronti toda redkokdaj so se spopadle z nasprotnikom in še to le s patruljami. Po posegu kitajskih oddelkov in povratku nenadne bojevitosti severnih Korejcev bi po sedanji popustljivosti nasprotnika sklepali, da se boji bližajo koncu. Človek bi tudi lahko mislil — morda je to tudi bolj utemeljeno — da naspro.tnik pripravlja past oboroženim silam OZN, ter da čaka ugodnega trenutka, ko » -do zavezniki med svojim napredovanjem razpršili svoje sile na daljši fronti.
Drugače si sicer ni mogoče razlagati mlačnosti nasprotnika, ki je še vedno oborožen ter razpolaga v prvi bojni črti s 100 tisoč možmi, Kitajci in severnimi Korejci ter z vsaj 75 tisoč Kitajci v rezervi v neposredni bližini mandžurske meje. To so številke, ki jih je javila ameriška obveščevalna služba.
Ameriška poveljstva imajo nalogo, naj bodo zelo previdna, rajši preveč kakor pa, da bi storila usodni korak, zaradi katerega so južnokorejske čete doživele poraz pri Unsanu. Baje je Mac Arthur na splošno zelo optimistično razpoložen. Izjavil naj bi celo, da bo vojne konec ie pred božičem.
Južnokorejske čete so danes zasedle goro Volbong, severu* od ceste Kunrl - Tokšon. Drugi južnokorejski oddelki na o-srednji fronti pa so napredovali za dve milji. 17. polk 7. ameriške divizije je s tanki prodiral proti niandžurski meji. Oklopna kolona je zapustila cesto in začela napredovati vzdolž reke Ungi. Ameriške čete, ki sicer med svojim napredovanjem niso 'naletele na nasprotnika, so še precej hitro napredovale in so zvečer prišle v bližino Kap-sana. Ves čas jih je oviral mraz, led in sneg. Poveljnik 17. ameriškega polka je izrekel u-panje, da bodo prve dni prihodnjega tedna dosegli man-džursko mejo pri Koesaninu.
Tiskovna agencija «Nova Ki-
tajska« je javila dolgo poročilo, V katerem pravi, da ameriška letala stalno kršijo kitajski zračni prostor ter da poleg iz-vidniških poletov bombardirajo in s strojnicami obstreljujejo kitajsko ozemlje.
Ro nepopolnih podatkih a-gencije so ameriška letala od 10. novembra pa do 14. novembra 28krat kršila kitajski zrač. ni prostor. Pri teh akcijah je sodelovalo skupaj 300 ameriških letal. Agencija pravi, da so te kršitve mnogo hujše od vseh prejšnjih ter da je bilo pri tem ubitih več Kitajcev, uničenih pa veliko poslopij.
Ista radijska postaja je danes javila, da rekrutirajo 600 tisoč ((kitajskih prostovoljcev za obrambo obmejnega področja.« Radijska postaja je dodala, da so južnokorejske čete, ki so dosegle Sosan ob mandžurski meji, 26. oktobra obstreljevale kitajsko ozemlje in s tem dokazale svoje napadalne namene. In prav zaradi tega. je zaključila kitajska postaja, je treba.6Q0 tisoč mož za obrambo meja.
sreča, o kateri je zaman razpravljati, ter je dejal dalje: «To je prva pošiljka živil, je prvi otipljiv dokaz čustev a-meriškega ljudstva: ne gre za besede, ne za radijsko propagando, pač pa za živila, ki bodo dala jugoslovanskemu ljudstvu možnost, da se ohrani zdravo in pri moči, dokler ne bo lahko samo preskrbelo za svoj obstoj z lastnim delom«.
((Postavlja se r.am vprašanje, ali je pomoč podrejena pogojem, je nadaljeval Allen. Edini pogoj je, da ta živila omogočijo jugoslovanskemu ljudstvu, da ostane svobodno in neodvisno ter dovolj močno, da bo lahko nadzorovalo svojo u-sodo in preprečilo, da bi mu drugi vsiljevali pogoje«.
Iz Beograda javljajo, da so dar.es odpotovale tudi iz Velike Britanije prve pošiljke moke, namenjene Jugoslaviji.
* * •
Tudi; znani jugoslovanski komunist in bivši član CK KP Srbije Stanislav Samarčič, ki se je svojčas izrekel za resolucijo Informbdroja, je pisal odprto pismo ((Borbi)), V katerem podrobno obrazložuje vohunske metode, ki jih uporablja NKVD, vohunska organizacija, v kateri pravi, da je on sam služil. Priznavajoč svojie zločinsko delovanje izjavlja SamaTČič, da je bil izpuščen na svobodo, čeprav je upravičeno zaslužil kazen.	,
Izjave ministra Umerja o egiptskih zahtevah
LONDON. 18. — Bivši konservativni minister Amery je komentiraj dane« popoldne »nesmiselno zahtevo egiptske vlade, ki bi rada Anglijo pregnala s področja Sueškega prrkopa in Sudana«, Amery je izjavil, da je prišel čas, ko je treba jasno govoriti z Egiptom in mu jasno povedati, da ima Anglija namen ostati na področju prekopa toliko časa, dokler bo, to zahteva] mednarodni položaj. Prav sedaj, ko Egipt ne smatra več za veljavno pogodbo iz leta 1936 se lahko tud} Anglija čuti prosta obveznosti in si lahko lasti pravico, dia poveča svo-ie sile ob Sueškem prekopu. Kar se tiče Sudana, jp Amery I dejal, da naj o usodi svoje de-
žele odločajo Sudanci sami, «ko bodlo dosegli politično zrelost«.
Vest o egiptskih zahtevah glede umiika angleških čet je izzvala v Turčiji različne komentarje. Politični krogi pravijo, da bi Turčija v normalnih časih odobrila vjsaifc korak za utrditev neodvisnosti bližnje države ter 'bi odobrila egiptsko zahtevo, »danes pa je položaj drugačen«.
.revizioniste"
It«
WASHINGTON, 18. — Državni tajnik Acheson je v govoru, ki ga je imel pred ((Državnim odborom črnk« obsojal »revizioniste«. Namignil je novo tendenco nekaterih republikancev med temi senatorja Taita. Ti namreč hočejo do temelja revidirati program ameriške zunanje politike.
Vesti iz Italije
RIM, 18, — Senatorji in poslanci Saragatove stranke so načelno sprejeli sklepe izvršilnega odbora glede fašizma v Italiji ter so sklenili da bodo stopili takoj v stik z ostalimi parlamentarnimi skupinami za skupno akcijo.
Izvršilni odbor unitarne socialistične stranke je sklenil, da skliče z.a 28. t. m. v Rimu vodstvo stranke, da prouči načrt vladnega zakona proti fašizmu in da določi stališče, ki naj ga stranka zavzame v parlamentu.
V zvezi z bombnima atentatoma na sedež republikanske irj unitarne socialistične stranke se nadaljuje zasliševanje aretiranih. Večino aretiranih so izpustili, aretirali pa so drugih trideset študentov, ki pripadajo MSI.
Italijanska socialistična stranka je sklicala kongres v Bo-lonji, ki bo od 17. do 21. januarja 1952, in je določila dr.evni red. Italijanska vlada je določila, da jo bo zastopal pri OZN, ko bodo razpravljali o italijanskih vojnih ujetnikih v SZ, italijanski poslanik v Washingtonu.
Pokrajinske volitve
v Wuerlembergu-BadBnu in Hessenu
FRANKFURT. 18.	— Sest
milijonov Nemcev bo jutri volilo nove poslance v pokrajinske zbornice dveh dežel, v Wuertembergu - Badenu in v
Hessenu. Te volitve, katerim bodo čez štiri tedne sledile one na Bavarskem, so precej važne, ker bodo nudile stliko nemškega političnega položaja prvič Po začetku poIem,ke o oborožitvi Nemčije, ki še vedno traja. Glavni stranki sta demo-krščanska kanclerja Adenauerja in Kurt Schumacherjeva socialdemokratska. Poleg teh dveh strank 'je še liberalnodemokratska, ki se že bolj kot katoličani navdušuje za nemško oborožitev, oziroma sodelo. vanje pri ((obrambi Zahodne Evrope«, zahteva pa popolno enakopravnost z drugimi državami.
Čistke v Vzhodni Nemi
BERLIN, la. — Kakor poroča list »Neue Zeitung«, se je v u-pravi na sovjetskem področju v Vzhodni Nemčiji ter v krogih političnih strank začela nova čistka. Žrtve te čistke pa so funkcionarji na Saškem. V Magdebur. gu je bilo aretiranih več železniških uradnikov bivšega železniškega ravnateljstva, med temi sam1 predsednik in podpredsednik. Vsi so obtoženi vohunstva. Prav zaradi tiste obtožbe so bili aretirani in sojeni nekateri člani Enotne socialistične stranke v pokrajini Brandenburg. Poleg tega je varnostna služba v Vzhodni Nemčiji aretirala te dni lastnike hotelov in okrevališč v znanem zdravilišču Oberhof. Vsi tl so bili aretirani zaradi kršitve gospodarskih predpisov in sovražnega stališča do nemške demokratične republike. Hotele in okrevališča so zaplenili in upravo izročili Svobodni nemški mladini.
Zadnje dni se Je zaostril notranji položaj v Berlinu. Sovjetske oblasti so preprečile dohode' na vzhodno področje po cestah, katere ne nadzoruje ljudska 'policija. Več cest so zaprli z železnimi drogovi. Prav tako so onemogočili promet na drugih cestah med vzhodnim In zahodnim področjem.
Vlada Vzhodne Nemčije je vsem državnim avtomobilom prepovedala kroženje v zahodnem področju Berlina. Vozila, ki bodo hotela priti v vzhodni Berlin, bodo morala napraviti krožno po< 60 km okrog mesta.
PARIZ, 18. — Francoska narod, na skupščina je danes zjutraj brez debate odobrila zakonski načrt, ki dovoljuje predsedniku republike, da ratificira konven-ciio o socialnem zavarovanju, ki sta jo sklenili 9. januarja t. 1. FLRJ in Francija.
n El Merlo*
Omenili smo že, da se je «EL MEKLO«, znani fašistični »settimanale satirico d'attua-lita« ponovno pojavil na obzorju. Njegovo uredništvo je pred ponovnim izidom Usta razposlalo na razne naslove raznih meščanov in ustanov kopico tiskanih dopisnic sledeče vsebine:
«Po več kot 4 letih molka bo kmalu začel ponovno izhajati naš hst, ker je ZVU v preteklih dneh preklicala u-krep o njegovi ukinitvi.
Vj se boste gotovo spominjali, da je bil <(El Mer!o» prvi italijanski časopis v Trstu po dobi jugoslovanske okupacije in je začel izhajati že 16. junija 1945, t, j. štiri dni potem ko je oblast v coni A prevzela ZVU ter je vršil 'zelo aktivno kampanjo proti slovanski propagandi, ki jo je takrat podpirala komu-
Skozi sito in rešeto
FLRJ ra?M|a v lanu
na razstavi usnja
MILAN, 18. — Jutri zjutraj bodo v Milanu odprli peto mednarodno razstavo usnjarske industrije, na kateri bo sodelovalo nad 200 razstavljalcev, ki predstavljajo proizvode 22 držav.
Razen Italije, ki ima prvo mesto za moško obutev, in Francije, ki ima prvenstvo v ženski obutvi, se poudaria navzočnost Jugoslavije in Madžarske, ki prvikrat sodelujeta na razstavi. Posebno zanimanje vzbuja kovčeg ki se uporablja pri potovanju z letali, ki ga razstavlja Jugoslavija in ki je velike koristi ter na originalen in racionalen na lin rešuje vprašanje prtljage v letalih. Med važnimi razsiavljalci so tudi Znhodra Nemčija, fivira in Belgija. Razstavljeni so'tudi stroji za strojenje usnja, ki jih razstavljata Nemčija in ZDA.
BERLIN, I I, — «Neue Zei-tung« piše, da je vse vodilno osebje poljske trgovinske misije na sovjetskem področju v Berlinu zbežalo z Zahodno Nemčijo. List dodaja, da je v zadnjih dveh tednih 20 članov sovjetskih gospodarskih in diplomatskih misjl v Berlinu zbežalo na zahod Poljska vojaška misija v Berlinu pa se je izmotala z izjavo, da ne more ničesar reči k tej informaciji.
Smrtne obsodbe v Mukdenu
PEKING, U. — Pekinški radio poroča, da so v Mukdenu sodili in obsodili skupino Kitajcev pripadnikov organizacije »Mladih protikomunističnih bratov«. Vsi so bili obtoženi sabotaže, špijo-naže in protisovjetske propagande. 8 obtožencev je bilo obsojenih na smrt, 3 pa na dosmrtno ječo.
Kratke vesti
nistična partija. Dne 27. apri-1 la 1946 je ZVU «EI Merlo« prepovedala zaradi 0stre akcije, ki jo je omenjeni, v mestu najbolj razširjeni list vodil proti Slovanom in njihovim komunističnim podpornikom v prid italijanstva Trsta in Istre.
Ker je znano, da gte VI oseba istih idealov, ki jih tudi mi zagovarjamo, bo v prihodnjih dneh stopilo naše uredništvo z Vami v stik, da bj Vam izrazilo predlog, katerega boste gotovo ugodno sprejeli: medtem pa vas prosimo, da sprejmete naše naj-prisrčnejše pozdrave. — Ravnatelj: Giordano Coffou«.
Mnenja smo, da je vsakršen komentar odveč. Vprašamo le odgovorne činitelje pri ZVU,
zlasti pa novega ravnatelja za civilne zadeve, ali je list, ki mu je cilj hujskanje in netenje rasne in narodnostne mri-nje, res tako zelo potreben v Trstu ravno v času, ko so ponovno začeli nočni atentatj na slovenske ustanove?
O listu samem in o njegovem znamenitem ravnatelju pa bomo še prihodnjič spregovorili nekaj prepotrebnih besed.
Klerofašistični cinizem
»KATOLIŠKI GLAS« poroča v neki svoji kratki in sramečhivi vesti, da v. Jugoslaviji zares gradijo krasne elektrarne itd. Seveda ne javlja tega zato, da bi poudaril silen napredek elektrifikacije in industrializacije, ki je te-
melj nove socialistične jugoslovanske države, temveč zato, da bi takoj pikro in cinično pristavil, da bo pač mnogo dela, ho bo treba vse napise na teh elektrarnah in tovarnah brisati — takrat namreč ko bodo prišli v Jugoslaviji na oblast klerofašisti od »Katoliškega glasa«.
Pri tem se klerofašisti nizkotno cinično norčujejo iz naporov jugoslovanskega delovnega ljudstva, kar pač ponovno dokazuje njihovo — milo rečeno — globoko pokvarjenost. Toda ne glede na ta njihov cinizem, ki je lasten lahko samo zagovornikov rabeljskih janičarskih prostovoljskih Mussolinijevih miličnikov, naj pripomnimo, da če bi bili na oblasti ti zagovorniki pač nikoli ne bi nihče mogel kar koli z elektrarn brisati, ker teh sploh ne bi bilo.
GRENOBLE, 18. — Danes popoldne so v prisotnosti velike množice ter civilnih in vojaških oblasti blagoslovili krste z ostanki 57 kanadskih romarjev, ki so bili ubiti pri"letsiski nesreči na Objou. Po blagoslovitvi so krste odnesli skozi mesto na pokopališče, kjer bodo čakale do prevoza v Kanado.
O
RABAT, 18. — Maroški sultan ie imel danes važen govor. Sultan se je dotaknil francosko.ma-roških odnosov in omenil svoj obisk v Franciji. Poglavar je izjavil, da mislijo usivariti novo osnovo francosko-maroških odnosov na podlagi novega sporazuma.
O
VVASHINGTON, 17. — Oskar Collazo, eden od dveh atentatorjev, ki sta skušala ubiti Trumana se je danes zagovarjal pred sodiščem. Obtoženec je dejal, da se ne čuti krivega. Collazo Je obtožen dveh zločinov.
O
BEOGRAD, 1?. — Jugoslovanski skladatelj Vlastimir Peričjč je dobil eno od štirih nagrad na mednarodnem glasbenem natečaju v Vercelli v Italiji. — Peri* čIč je dobil nagrado na natečaju, ki ga je v Vercelli organizirala »Societi del quartetto» ob udeležbi klavlrlstov, violinistov in skladateljev iz raznih držav.
O
REKA, 17. — V reškem pri-stanišču so se začela pripravljalna dela za dvig neke italijanske podmornice, ki so jo potopili po ukazu italijanskih pomorskih oblasti pred umikom. V puljskem pristanišču so že dvlg-ftili tri italijanske podmornice in eno nemško.
O
BEOGRAD, 16. — Te dni Je odpotovala iz Jugoslavije skupina 109 nemških otrok v Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Te otroke so starši zapustili po osvoboditvi in živilo sedaj v Nemčiji in Avstrl-tl. Za prevoz je preskrbel Jugoslovanski rdeči križ.
O
LONDON, 1L — Na delnih volitvah, ki so bile včeraj v Hands-vvorthu, (Birmingham) je zmagal konservativni kandidat, ki je dobil 22.083 glasov. Laburistični kandidat pa 13.852 glasov. Na podlagi teh vollvnlh Izidov Imajo sedaj laburisti v spodnji zbornici 5 glasov večine.
Se nočejo
Čeprav so bili voditelji protijugoslovanske kampanje z izmišljeno ugrabitvijo V miljskih hribih prisiljeni na umik takoj, ko je «ugrabljeni» d lavec Pizzamus jasno in glasno povedal, da so bili vsi trije Ustav. Ijeni na področju jugoslovanske cone STO, vendar niti pobožni katoliški edemokratje», niti kominformisti z gonjo proti Istrskemu okrožju še vedno nočejo nehati.
Kot po navadi se tudi v tem primeru odlikujejo kominfor-misti. Njihov tisk, ki je predvčerajšnjim poročal, da so vso •lažno zadevo spravili pred mednarodne kominformistične forume — »mirovne«, sindikalne in ženske — enostavno ignorira, da je miljski delavec Pizzamus sploh kaj izjavil. Zanj je pač važno, kar jc napisal na prvi strani dTTnitši« njen tržaški dopisnik, da je neka «ženska videla», kako so bili aretirani prav na področju cone A. Včerajšnja »lTJmtft« pa celo trdi, da Pizzamusore izjave prav nič' ne. »zmanjšujejo dramatičnosti in kriminalnosti razbojniškega početja«. Tega mnenja je, seveda tudi fašistični «Messaggero Veneto«, ki že v naslovu svojega članka pravi: «Malo verjetno pripovedovanje Pizzamu?a».
Italijanskemu kominformt stičnemu in italijanskemu fašističnemu lis<u pa se postavijo na čelo «Delo» * tem, da Pfa-zamusovth izjav Pač sploh niti ne omenja. Tako tudi mora »Delo« postopati, kajti tako postopajo vsi janičarji vseh ča-sov in krajev. Zato mora tudi janičarski slovar prekašati italijanski klerofašistični, fašistično in kominformistično izbiro besed. In ker smo Že citirali v zadnjih dneh naslove člankov o «ugrabitvi» italijanskih listov, vaj zaradi primerjave našim čitateljem, kako takšenle janičarski slovar izgleda, navedemo samd naslov tozadevnega članka t> včerajšnjem »Delu«; «Nov zločin Rankovi-čevih rabljev v miljskih hribih. — Pri Hrevatinih so ugrabili tri delavce podjetja Selveg. — Ugrabitev se je vršila v torek popoldne okrog 13. ure. — Pet Rankovičevih oboroženih tolovajev ie s silo odvedlo nič hudega sluteče delavce. — Onstran demarkacijske črte je ča. kal miličnik z naperjeno brzostrelko. Ugrabljeni so delavci Delise, D’Este in Pizzamus«.
Tako torej kominformisti in fašisti. Sedaj pa poglejmo, kaj pravijo demalirirtjani v «Gior-nele dl Trieste« in «UMime No-ttrie«.
Včerajšnje »Ultime Notšrie«
enostavno molčijo, kar bi pomenilo pač, da je njih uredništvo prišlo do takšnegalc spoznanja; blasniraii smo se pač in bolje je. da molčimo, da »e ne bi še bolj...
«Giarrale dd Trie&te« pa še vedno noče do kraja popustiti
in sc spušča v sUemiko z »jugoslovanskim tiskom« ter c*tira in poskuša pobijati izjave, ki jih )e dal našemu dopisniku Pizzamus, ki smo jih predvčerajšnjim objavili. Seveda uredništvo tega Usta ni storilo tistega, kar je bilo najbolj naravno: da bi namreč poslalo svojega urednika do Pizzamu-sa, fci bi mu prav gotovo povedal tisto, kar je povedal naše-mu dopisniku in kar bi seveda spravilo vse dosedanje hujskanje tega lista dokončno na la*
Zato «Giomale di Trieste« pravi takole:
»Pizzamus naj bi govoril stvari, katerih on prav gotovo r.i rekel ali pa so mu bile iztrgane od Ozne, medtem ko »c je nahaja) na trgu v Kopru med titovskimi krvniki.«
Pri tem pa seveda «GiomeIe dd Trieste« ne psve, da so poročale «Ultime Notizie« že pred-včerajšnjim, da je Pizzamus poveden v glavnem isto, ko *o ga štiri ure zasliševali — ne krvniki in ne titovski tem-več angeljsko mili civilni policaji angloameriške cone A. Mar so mu tudi v rajski coni A »iztrgali« tiste »stvari«, fci zelo zgovorno pričajo, kako slabo znajo klerofašisti včasih lagati in na temelju teh laži zgraditi mednarodno važno afero.
Takemu (tfiisanjua pa »Glor-nale« to pot ni dal primernega naslova, ki bi se bil moral glasiti; »Gli sgherri titini hanno fatto dir e cose che egli certo non ha detto«. Toda očitno tudi samd ur&tn 'ki pri »Giomale di Trieste« svojemu lastnemu pisanju ne verjamejo in so zato rajši v naslovu ponižno vprašali: «/čaka j ju ne vrnejo?« Z manjšimi črkami pa je V naslovu zapisano: «Ugrabitpv milj-skih električarjev, — Neprisiljeni titovski tisk zatrjuje, da so trije delavci prekoračili mejo zaradi .dobrega kozarca vina’.«
No, o tem, zakaj ju ne vrnejo — namreč ostala dva delavca, ki sta begunca iz Izole in fci nista imela niti osebnih izkaznic, smo javili že večkrat, da sta zadržana zaradi nadaljnji h poizvedovanj, Sicer pa sam »Gior-nale« prani, da je bil eden izmed njih svoječasno obsojen s strani ljudskega sodišča v Istrskem okrožju. Verjetno je torej, da se preiskava glede obeh vrši v tej smeri. In čim bo zaključena, bomo o izidu poro-čaK.
Zato naj se klerofašisti tn
kominformisti ni( preveč ne razburjajo in rtaj počakajo kakor čaka n. pr, Riko Kocjančič sin Vincenca, star 20 let iz Ankarana štev. 23, katerega je are. tirala civilna pcMcija pred nekaj dnevi ter ga zaprla in ga Se ni izpustila.
No, zaradi tega se seveda »Giomhle«, »UitIme«, »VUnita* f« »Delo« prav nič ne razburjajo... To pač ne spada V preti-jugoslovansko gonjo.
Vpoklic rezervistov v Indokini
Francoska vlada obravnavala poročilo o položaju v Indokini - Vesli o spremembi vojaikih poveljnikov
SAJGON, 18. — Visoki komisar v Indokini je izdal zapoved o vpoklicu vseh rezervi-siov suhozemsKce vojske naslednjih kategorij: rezervni častniki vseh letnikov, podčastniki in vojaki od letnika 1935 do 1949. Vsi ti so vpoklicani pod orožje za 21 dni. Razglas pravi, da bodo vsakega rezervista, ki «e ne bo odzval, imeli za sposobnega, da lahko služi v bojnih eoini-cah in ga bodo vpoklicali takoj v vojsko. Rezerviste bodo vpoklicali v skupinah. Prvi kantin gent bo vpoklican 4. decembra.
Francosko poveljstvo je javilo, da so francoske in Baoda-jeve čete izpraznile postojanko Su, ki leži 20 km južno-zahod-no od Fulantuonga na glavni cesti št. 13.
Moskovski radio poroča, da so po 8-urnem ogorčenem boju Hočimir.hove sile uničile francosko kolor.o, močno 1500 mož. Ubitih »e bilo 209 vojakov, ranjenih 215. ujetih pa 63.
Na današnji jutranji seji francoske vlade so obravnavali skoraj izključno le zaključke poročila ministra Jeana Latour-neaja o položaju v Indokini. Uradno poročilo, izdano po seji, poudarja «voljo vlade in vojaškega poveljstva, da se zagotovi varnost Tonkina«, ter govori o ukrepih Mede pošiljanja vojaške pomoči na Daljni vzhod,
V zvezi s temi vojaškimi pošiljkami, ki so že na poti v In-dokino, je po seji glasnik vlade sporočil, da je vlada z zadovoljstvom sprejela na znanje vest o ukrepih, ki jih je sprejel ameriški zunanji minister Marshall, da se hitreje počlje letalska pomoč v Indijo. Me<j razgovori s francoskim ministrom za obrambo je Marshall obljubil, da borSo s Kareje poslali v Indokino 50 bombnikov «B 26», ki bodo v najkrajšem času tam.
Glasnik je zanikal vesti o domnevnih nasprotstvih med stališčem Mocha in Latourneauja. Kar se tiče sprememb med vojaškimi poveljniki v Ir.dokini, je glasnik izjavil, da na seji niso omenili morebitnega odhoda generala Carpentierja, niti ne drugih sprememb v upravni vojaški službi v Indokini. Glasnik je poudaril, da je vlada pozvala ministra Latourneauja, ki vodi francosko politiko v Indo-lctni, naj izvede vse ukrepe, ki se mu bodo zdeli potrebni. Poteg tega Pa bodo ministri za državno obrambo, javna dela ir.' drugi moreli bdtj na razpolago zahtevam ministra Latoumeau-j a in to v okviru vladne politik« v Indokini.
V zvezi z razgovori med generalom Koenigom, sedanjim glavrim inšpektorjem oboroženih si] v Severni Afriki, in predsednikom viade Plevenom
so se razširile govorice, da bo baje Koenig zamenjal generala Juina v Rabatu, kjer je glavni francoski namestnik, Juin pa naj bi postal načelnik glavnega štab® francoskih oboroženih siL List «Le Monde« piše, ca je Koeniggv obisk pri predsedniku Plevenu baje v zvezi z nameravanimi spremembami v vrstah francoskega poveljstva oboroženih sil. Vendar Da do teh sprememb ne bi že tako kipalu prišlo.
Sprememba odnosov med SZ in Iranom
TEHERAN, 18. — Prvič po dveh letih je uradni informacij-ski bilten iranske vlade omenil neko poročilo sovjetske tiskovne agencije Tass, Sklep iranske viade, da v uraonem biltenu objavlja Uidi sovjetska poročila, je posledica nove politike iranske vlade do SZ na področju propagande. Ta poli-Uka je v zvezi a sklenitvijo trgovinskega sporazuma med obema državama in začetkom obmejnih pogajanj. Nekateri krogi mislijo, da bo posledic* tega ohladitev odnosov med Irar.om in ZDA. Isti kro® omenjajo, da je v zadnjih tednih nekaj iranskih senatorjev in poslancev zavzelo odločno sta. hšče proti posojilu «Export-import banke« a 3.50odst. obresti. Parlamentarci so namreč izjavili, da tako posojilo bolj koristi ameriškemu izvozu kot pa iranskemu gospodarstvu.
V krajevnem tisku se tudi opaža ZDA nasprotno smer. čel da te skušajo spremeniti Iran v protisovjetsko bazo, medtem ko pa dejanske koristi Irana in zahodnih sil zahtevajo izboljša, nje odnosov a Sovjetsko zvezo. Uradni krogi pa trdijo le to, da si je Iran vedno želel dobrih odnosov * Sovjetsko zvezo in je zato z velikim zadoščenjem sprejel na znanje novo stališče s sovjetsko vlado.
Iransko - sovjetski sporazum niso preveč dobro sprejeli v Turčiji. Turški komentarji pravijo na *?lo*no, da se je Dar.-, željan miru, uklonil nekaterim sovjetskim zahtevam v zameno za gospodarske prednosti,
sarajevskih ariieolomn
BEOGRAD, 18. — Arheologi sarajevskega muzeja so nedavno odkrili ostanke velikega rimskega vojaškega taborišča blizu kraja Ljubuiki v Hercegovini. Taborišče je bilo zgrajeno za 15 tisoč vojakov. Nedavno so podobni dve taborišči odkrili blizu Grada y Boani.
				
u i	n	Šf wL ■ 'IMF jgp Timmlr i&n. Wiifrifn JEF -fjta tiTUIH ‘*Tt}|j|p M	P lip 7'-hB 1 '1 D|		i% p f i n
				
Vsi Križani složni proti krivici
Očitna krivica, ki jo je šol-S/ka oblast napravila Križanom z tiManovitv ijo nižje strokovne šole samo za italijanske učence, je rfttgibala članstvo OF, ki se je v doslej še neobičajnem številu zbralo v petek zvečer na vaškem sedežu OF na množičnem sestanku.
Na sestanku so podrobno obravnaval: prav to novo diskriminacijo, ki kaže, kako predrzni postajajo fašistični elementi, ki skušajo obnoviti nekdanje zatiranje Slovencev. Poročevalec je opisal dolgo borbo tržaških Slovencev za naš nti-rodni obstoj in doseženo zmago. V letu zmage smo praznovali stoletnico naše šole in tedaj vklesali v spominsko ploščo besede o veliki svobodi delovnega ljudstva. To svobodo smo razumel: dovolj široko, saj je svetokriški SIATJ dal šolski oblasti na razpolago imenik redkih italijanskih oitrok v Križu, da se je januarja 1947 odprla italijanska šola za štiri otroke. Dokazi te naše resnične št-rokosrčnosti so ohranjena pisma didaktičnega ravnatelja, ki priznava naše pošteno in demokratično ravnanje.
Todd italijanski šovinisti izrabljajo naše poštenje in skušajo italijansko šolo uporabiti v svoje raznarodovalne, imperialistične cilje. Tudi otvoritev italijanske strokovne šole spada, v vrsto akcij, ki jih z očitnim namenom zatiranja slovenstva izvajajo zlasti v našem obalnem pasu od Barkovelj do Stivana. Toda Križani se odločno upiramo takim obnovljenim fašističnim metodhm in Z gnusom odklanjamo makiavelistič-no sklicevanje profesorje v Ru-binija in Andrija na obstoj italijanskega avviamenta na osnovi zakonov v fašistični dobi.
Zborovalci so odobrili poročilo delegacij, ki so se oglasile pri šolskih oblasteh, in so sklenili, da bedo naslovili poseben protest tudi na novega g lavnega ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU. brigadnega generala Blancharda Ker so zborovalci ugotovili, da je ta najnovejša diskriminacija vzbudila obsodbo pri vseh poštenih Križanih ne glede na njihovo politično prepričanje, je članstvo pooblastilo odbor, da ukrene vse potrebne korake, da se vsi Križani združimo v enotno akcijo v obrambo naših pravi: in za iz-bojeuanje takojšnje ustanovitve slovenske nižje strokovne šole v Sv. Križu.
Sestanek
P. D. «Simon Jenko»
V petek je bilo kulturno predavanje za člane OF z Grete in Rojana in člane Prosvetnega društva «S. Jenko*. Predavatelj je v svojem govoru prikazal, kako je slovenska kultura na ozemlju cone A zapostavljena, napadana od reakcionarnega časopisja, reakcionarnih krogov in od tukajšnjih oblasti, katere kljub množičnim protestom slovenskega življa niso dale niti enkrat na razpolago gledališča «Verdi» za slovensko predstavo.
Nadalje je prikazal stanje Slovenske šole, za katero se moramo trdo boriti in pomanjkanje otroških vrtcev v centru mesta, kjer so najbolj potrebni. "
Po predavanju se je predvajal film o festivalu slovenske kulture v Trstu. Po filmu je tov. Boštjančič ob prikazovanju skioptičnih slik zanimivo razlagal narodne noše na našem ozemlju, na Koroškem, v Slovenski Benečiji in v Sloveniji. Za tem so se razdeljevali «Koledarii OF* članom, ki ga naročili. Nekateri, ki niso še bil) naročeni, so se takoj naročili. Žene so se domenile, da se prihodnji dan sestanejo za izdelovanje igrač v prid novoletne jelke.
PLODEN SESTANEK PROSVETNEGA DRUŠTVA
KULTURNI DOM V PLAVJAH bodo začeli v kratkem graditi
Tot. Karel Hrovatin odstopi zemljišče, kjer bodo lomili kamen, pa tudi ostali prebivalci bodo pomagali
V Plavjah so včeraj zvečer kar resno sklenili, da si postavijo kulturni dom. Bilo je na sestanku prosvetnega društva, kjer je bilo kot glavna točka na dnevnem redu prav vprašanje, kako si postaviti kulturni dom. Plavčari niso prišli k sestanku nepripravljeni, niti se niso šele lovili okoli vprašanja: bi ali ne bi. Kajti ko so sprejeli sklep, da si morajo dom postaviti, so že kar tudi sprejeli več predlogov, ki pomenijo že dober začetek za gradnjo kulturnega doma. Da si je treba zgraditi dom z lastnimi silami, z lastnimi sredstvi, z lastnim delom — to je bilo vsem Flavčanom že v naprej jasno. Toda ko so razpravljali, kje bi lomili kamen in na kakšen najbolj racionalen način, se je stvar močno pomaknila z mrtve točke tedaj, ko je tovariš Hrovatin Karel ponudil brezplačno svoje zemljišče, kjer je tudi najboljši kamen za gradnjo in najbolj primeren kraj za lomljenje.
S to svojo ponudbo je tov. Hrovatin na najbolj otipljiv način pokazal, kako globoko razume potrebo kulturnega središča v vasi in da je pripravljen dati v ta namen tako veliko izdatno materialno pomoč. Toda tudi ostali Plavčani niso hoteli zaostajati in so se prijavili, da bodo prostovoljno delali, da bodo dali na razpolago svoje orodje in druga sredstva in prispevali vsak po svojih močeh tudi ostalo, kar bo potreba. Izvolili so že tudi
delovno komisijo, ki bo vodila dela. 2e danes si bodo ogledali teren, kjer bodo lomili kamenje, v ponedeljek pa bo imela komisija že prvi sestanek, da sestavi načrt dela. Na čelu komisije je tov. Cvetko. Z delom pa bodo pričeli že kar takoj in sodelovala bo vsa vas.
Plavčani so dokazali, da je marsikaj mogoče, kjer je resna volja. Kjer se pa vdajajo mlačnim mislim: to je prete-žavna to je prevelika stvar in
predraga — tam gotovo ne bo-bo nikdar ničesar dosegli. Tudi naše narodne domove, ki so nam jih požgali fašisti, smo si bili Slovenci sami postavili. Plavčani so dali lepo pobudo, ko so pokazali, kako se je treba lotiti dela. Ne dvomimo, da bodo tudi znali pokazati, kako je treba s takim delom nadaljevati in ga uspešno dokončati. Drugod pa r.aj jim sledijo in sicer brez obotavljanja in čakanja!
Za obrambo kmeta - molk za laži in obrekovanje - krik
to je vloga tukajšnjega kominformovskega tiska
Ponovno se moramo vrniti na vprašanje zapore poti preko demarkacijske črte. Po tolikem pisanju in intervencijah Kmečke zveze ni od ZVU še nobenega resnega odgovora. Prizadeti nestrpno čakajo, ker trpijo veliko škodo zaradi tega.
Prvi in edini smo takoj dvignili glas in zahtevali ureditev tega vprašanja, ki zanima o-krog 300 kmečkih družin cone A,
Od druge strani niti besede. Ne bomo govorili o listih kot «11 Giornale di Trieste*, ker si od njih kaj takega ne upamo pričakovati. Poglejmo le ko-minformistični tisk «l’Unita»,
Zrušila seje šola
ki jo grade na Pesku
Za las so delavci ušli nesreči - Kdo je odgovoren ?
V nekaterih krajih našega ozemlja so oblasti končno le uvidele, da se šolski pouk ne more vršiti v majhnih in tesnih sobah privatnih stanovanj ter so odobrile določene vsote denarja za gradnjo slovenskih osnovnih šol. Tako smo še pred nedavnim z veseljem sprejeli vest, da so odprli novo šolo v Domju in da je v gradnji šola na Pesku za šoloobvezne otroke Peska, Gročane in Drage.
Gradnja slovenske osnovne šole na Pesku se je pričela pred kratkim. Pod vodstvom Tehničnega oddelka je prevzela delo tvrdka A. Fonti; proračun znaša okoli 10
Stanovanja na Opčinah je prodajal, ne da bi jih imel
Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je včeraj vršila razprava proti 24-letnemu Neapelj, čanu Giuseppeju Lamorgeseju, obtoženemu, da je vež ameriških vojakov osleparil za okoli
400.000	lir. Podjetni Neapeljčan je v Trstu v Ul. XXX. oktobra 31 odprl svoje «gradbeno» podjetje. ki naj bi mu služilo za nadaljnjo vabo pri njegovih velikopoteznih sleparijah. Sl«-parček je namreč odšel v «Litotecnico» v. Barkovlje in si dal napraviti načrt za gradnjo neke vile. S tem načrtom v rokah je nato odšel na Opčine, izbral primeren prostor zemije in v njo zasadil tablo, na kateri je razglašal, da bo gradbeno podjetje «Lamorges_e et comp.s na oni parceli sezidalo večstanovanjsko vilo, po-zivajoč reflektante za stanovanja, naj se javijo v pisarni podjetja. Na to vabo se je kmalu vjelo več ameriških vojakov, ki so mu izročili vsak po 70.000 lir predujma za dvomesečno najemnino.
Ko je tako nabral okoli 400 tisoč lir, jo je hotel nato v pravem trenutku pobrisati v Italijo, to njegovo namero pa ie en dan prej preprečila policija, do katere se je obrnil eden od ameriških vojakov, reflektantov na novo stanovanje. Bil 3e vendarle toliko nezaupljiv. da sj je hotel ogledati vilo, kjer naj bi v kratkem stanoval. Tako je začel po Opčinah iskati vilo, katere nikjer ni mogel najti.
Tudi policija je seveda za njo zaman stikala, zaradi česar je pričela iskati «gradbenega podjetnika* Lamorgeseja in ga končno našla in aretirala na njegovem stanovanju v Banah
51. V to zadevo je bila v začetku zapletena tudi njegova ljubimka Giordana Rocco iz Milana, katero pa je pozneje predsednik zavezniškega sodišča za določevanje narokov maj. Crabb oprostil od vsake obtožbe, sleparskega Neapelj-čana Lamorgeseja pa predal rednemu sodišču, ki ga, je včeraj obsodilo na JO mesecev zapora, 6666 lir globe ter na povrnitev škode. Vso kazen pa je sodišče izreklo pogojno brez vpisa v kazenski list.
Milijon lir ie poneveril
Po osvoboditvi leta 1945 je tukajšnja italijanska socialistična stranka za Julijsko krajino obudila v življenje svoj kulturno - študijski krožek, ustanovljen pred prvo svetovno vojno in zadušen od fašizma. Naloga včerajšnjega obtoženca Ramira Welcherja (sojen je bil v odsotnosti) je bila skrbeti za razne predavatelje, dramske skupine itd. V ta namen mu je bila izročena precejšnja vsota denarja. Pri pregledu računov pa so opazili, da manjka nič manj kot 1 milijon lir, katere je Ramiro Welcher uporabil za svoje potrebe. Seveda ga je vodstvo stranke prijavilo na policiji, ta pa javnemu tožilstvu, ki je proti njemu pričelo s preiskovalnim postopkom, v katerem je nepošteni Ramiro priznal, da je denar poneveril in ušel v Italijo.
Tako se je včeraj v njegovi odsotnosti vršila razprava, na zaključku katere ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo pogojno na ! leto zapora, 40,Q00 lir globe in na povrnitev škode.
milijonov lir. Pri delu je stalno zaposlenih od 10 do 12 delavcev in zidarjev, ki so v dveh mesecih dvignili sta\bo do prvega nadstropja, tako di se je zdelo, da bo nova šola iz. ročena svojemu namenu do božiča letošnjega leta. Delovodja in zidarji so večinoma tujci, domačini pa «malovarji».
Toda nepričakovan dogodek, ki bi lahko pos'al tudi usoden, je prekrižal načrte, v petek kmalu potem ko so delavci in zidarji pričeli z delom, je str p šole pričel sumljivo škripati. Pod stropom je bilo v tistem trenutku devet delavcev. Škripanje ie postalo vedno močnejše, nobeden se ni zavedel, Za kaj pravzaprav gre. Toda ni bilo časa misliti in gledati. Delavci so naenkrat poskakali skozi okna tn vrata na prosto, ravno v zadnjem trenutku, kajti takoj nato se je strop s hruščem in ropotom zrušil in zavij, v oblak prahu preplašene delavce, ki so le za las ušli smrti ali vsaj dolgotrajnemu ležanju v tržaški bolnici.
Strop stavbe je bil napravljen po sistemu «Varese» j to j e po novem načinu, ki ga šele zadnje leto uporabljajo pri gradnji poslopij. Kakor je videti, pa je bil preveč obtežen; ker je bil zaradi dežja prepojen z vodo in se je seveda moral
Tat v bolnišnici
Bolničarka tukajšnje glavne bolnišnice '40-letna Livija Furlan iz Ul. Campanelle 293 je včeraj na glavni policijski postaji prijavila tatvino, ki se je v njeno škodo dogodila v glavni bolnišnici. Iz skupne sla. čilnice ji je neznan tat izmaknil denarnico, v kateri je imela 700 lir, zapestno uro in r šeb-ne dokumente. Vsa škoda, ki jo je tako utrpela, znaša okoli
19.000	lir.
Neka 42-letna Ema Sonce pa je na policiji prijavila, da je v Ul. Molino a Vento izgubila bankovec za 10.000 lir.
Razne nesreče
Včeraj ob 10.15 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II- kirurški oddelek, 16-letnega električarskega vajenca Francesca Mirello, ki se je malo prej pri delu v tovarni Sv. Marka tako poškodoval, da bo moral najmanj 10 dni ostati v bolniški oskrbi. Ob 11.15 je bila vrata n^i 62-letnem Josipu Daviču iz Se-sljana 48, ki je po stopnicah svojega doma tako nesrečno padel, da si je poškodoval čelo, levo lice, prsa in zgornjo ustnico, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 25 dni.
zrušiti. Včeraj -je prišla komisija, vendar ne vemo, kakšne zaključke so napravili jn komu pripisali krivdo. Dejstvo je, da se bo delo zavleklo v.aj za dva meseca, medtem pa bodo morali otroci še nadalje ždeti v sobi, ki jo imenujejo «šola».
Čeprav nismo strokovnjaki gradbene stroke, se nefn zdi, da je šola zidana bolj na osnovi večjega dobička kakor na dobrih temeljih in dobrem materialu. Tenke stene, prožen pod, ki se skoraj ziblje pod teboj jn seveda porušen strop nam to potrjujejo. Pomislimo samo, kaj bi se zgedi, lo, če bi bili delavci spodaj, v trenutku, ko se je strop zrušil.   _______________________________
Prosvetna konferenca v Padričah
za prosvetna društva iz Bazovice, Padrič, Cropade in Trebč bo danes 19. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani Prosvetnega društva (Slovan* v Padričah. Vabimo vse odbornike omenjenih društev, da s« konference gotovo udeležijo.
ali pa če.bi se to zgodilo dva meseca pozneje, ko bi bil razred poln otrok. Zdi se, da nekateri v lovu za čim večjim dobičkom pozabljajo na take stvari in postavljajo stavbe, ki bodo nekoč postale usodne za prebivalce.
Motorist jo Je podrl
Ko je hotela včeraj 53-letna Helena Palusa iz Rocola 681 na Sener.em trgu, kjer je izstopila s filobusa «0», prekoračiti cesto, je mimo privozil neznan motorist ter jo podrl. Pri padcu še je na srečo le laže poškodovala ter bo v osmih dneh zopet popolnoma zdrava. Približno enaka nesreča pa se je v Ul. Guardia pripetila 26-let-ni Mariji Polojos iz Ul. Media 27. Pri prekoračenju ceste jo je podrl neznan kolesar, zaradi ne preveč hudih poškodb p-se bo morala kot Helena Palusa zdraviti okoli 8 dni.
V TOREK POLPRAZNIH
V torek 21. t. m. bo polprazni*.
zato ne bo za ta dan napovedane seje občinskega sveta, temveč bo naslednja seja v petek 24. nov. ob 17.30.
* * *
M. Jean Filliol, novi politični predstavnik Francije v Trstu, je včeraj dopoldne napravil uradni obisk pri predsedniku cone.
Nekoč je živela ljubka deklica, ki jo je imel rad. kdor koli jo je le videl a najrajši jo je imela babica. Iz same ljubezni je podarila deklici kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako dobro pristajala, da so jo ljudje klicali Rdeča kapica ....
Tako se začenja pravljica o Rdeči kapici. Ze 8. t. m. smo brali v Primorskem dnevniku, da bo Rdeča kapica obiskala naše male. Da razodenemo čisto resnico, naj povemo, da bi doživeli naši mali veliko razočaranje, ie bi čakali doma, da jih Rdeča kapica zares obišče. Kakor v pravljici bo ona obiskala le svojo babico v gozdu. Naši mali naj obiščejo njo in
Se o „Rdeči kapici"
(Ob današnji premieri in reprizi v Skednju)
babico v Skednju danes ob 10. ali IS. uri.
Ker bosta ta dan dve predstavi, naj se naši mali in mamice zmenijo tako, da ne bodo tiščali vsi k prvi ali vsi k drugi predstavi. To bi rodilo nova razočaranja, kakor lani pri uSneguljčicie. Razdelijo naj se približno nq polovico, če znajo; to tudi zato. da ostane še kak prostorček za tiste odrasle, ki bi se radi vsaj enkrat v
J
PJUZOR IZ TRETJBGA DEJANJA (RDEČE KAPICE*.
letu pošteno pootročili in bodo tudi silili p dvorano. Sicer bo pozneje še tretja predstava, a mnogi so pač hudo neučakljivi. Vsem priporočamo med predstavo popolno tišino.
Čeprav ne bo železne zavese ali pregraje med odrom in ob-Činštvom naj se naši mali ne bojijo ne volka ne drugih zveri. Volk požre samo babico in Rdečo kapico. Gledalcev se ne bo lotil čeprav bi morda ta ali oni to zaslužil; sicer pa bodo nastavljene dobro oborožene straže, ki lahko na mah užene, jo vsako zver. Včasih se je gledališka uprava na vse krip-Ije otresala zunanje pomoči pri predstavah, češ da lahko vse sama opravi. V nedeljo pa ji bo pomoč dobrodošla. Kdor ima opravka Z divjimi zvermi, pa ni izkušen cirkuški krotilec, ta hialežno sprejme oboroženo pomoč.
Koliko krvavih žrtev je bilo treba, da smo prišli do današnjega občuta vsaj približne osebne varnosti! Pod fašizmom je tulilo po naših krajih toliko črnih volkov, da mamice niso vedele, kam bi skrile pred njimi svoj naraščaj. In prav mladine so se lotevali ljuti voleje najrajši. Prav nedolžno deco so trgali materam iz naročja in jo silili, naj pozabi na starše, babice in dede in naj z njimi
odreče svojemu jeziku in se z njimi vnema za krvave tuje smotre.
Veliki črm volk se tedaj ni zadovoljil z eno samo babico in eno vnučico. Vse Primorce in vse Primorke, več ko pol milijona ljudi, si je hotel strpati skozi požrešni goltanec v nenasitni trebuh. In ko se je ta južni v<dk pobratil s severnim in sta vkup sklenila, da požreta vse Slovence in Slovenke in si razdelita njih dežele — koli! o lovcev in borcev je bilo treba iz naših in tujih dežel, koliko žrtev in trpljenja, koliko naporov in krvi, preden sta bila oba volka tako ugnana, da sta izpustila svoj plen in je zavladala svoboda!
Veliki črni volk je mrtev. Ostali pa so volčiči, ki še popadajo in še hlastajo po naših malih, da bi jih iztrgali in izneverili materam A tudi lovci so še na straži in ni verjetno, da se bodio volčiči lahko vdajali svojim skominam.
«Rdečo kapico* je pripravil za oder Danilo Gorinšek. Gorinšek je menda zato, ker živi tam gori, na severu Slovenije, v Mariboru. Danilo pa zato. ker se mu je v domišljiji že večkrat uspešno danilo, ko je skladal prelepe nesmi in zabavne igre. Videli smo ga lani,
tuli zoper svoje domače, naj se ko je tržaško gledališče gosto-
valo v Mariboru. Na oko je precejšen licemerec. Zdi se resen in slovesen, kakor bi prikrival, kako se mu v duši vse iskri in smeje. Spada med najboljše lovce, ki pazijo na severu, da bi tam volčiči ne vdirali v slovenske staje in trgali naše male.
Ce imate doma pravljico «Rdeča kapica», preberite si jo še enkrat pred p>'edstavo, da boste lahko primerjali, ali se je mariborskemu Danilu ‘ prav danilo, ko je pisal svojo igro, ali se «’ morda preveč razmahnil, ko je povabil vanjo botra Rodeča, strica Matica, naglušno strino Mino, žabe, lisico, medveda in vse drugo, kar boste gledali. Videli boste, da zna več ko hruške peči, če si je iz treh strani pravljice nacedil več ko trideset strani Živahnih prizorov in razgibanih razgovorov.
Da bi vas Rdeča kapica obiskala na domu, pa nikar ne čakajte in pridite kar v Skedenj. Rdeča kapica ima zdaj druge skrbi, ker jo vsak dan enkrat volk požre, včasih tudi dvakrat ali trikrat, če se prvič ne posreči tako, kakor je ukazal naš prezgodaj umrli Milan Košič. Se hujše skrbi tarejo volka. Vsak dan mu lovec vsaj enkrat, včasih pa večkrat, razpara trebuh in natrija kamenja vanj. To niso mačje solze niti za hudega volka, če vsak dan enkrat ali večkrat Po,,ine naslednji dan pa spet čilo in podjetno požira babico in Rdečo kapico.
Pridite! Ne bo vam žal.
01.	B.
«11 Lavoratore* in «Delo». Kot kužki v kotu molčijo o zadevi. Zalajali pa so in močno dvignili svoj glas do Varšave in Pariza, ko so si izmislili obre-kovalno laž o ((ugrabitvi* treh delavcev. Le zaradi tega namišljenega dogodka, ki so ga skuhali v svojih puhlih glavah, so zahtevali, naj ZVU postavi policijske postojanke ob demarkacijski črti.
Za dejanske potrebe kmetov dvolastnikov iz Miljskih hribov njim ni mar. Izbrati jih hočejo le za svojo politiko sovraštva in blatenja ljudske oblasti, le za svoje umazane politične namene.
Ko so obstajale nekaj časa poleti res objektivne težave in je morda kakšnemu kmetu o-stal na drevju kakšen kilogram smokev, tedaj so se tako «l’Unita» kot «11 Lavoratore* in «Delo» zelo razburjali in pljuvali na oblasti cone B, pretiravali vso zadevo in kričali na vse vetrove. Toda vsa zadeva je bila v kratkem času rešena v zadovoljstvo kmetov. Zdaj pa. ko gre za milijonsko škodo, ko kmetje ne morejo peljteti na svoje njive gnoja, semen, ko ne morejo preko s plugi, ko si ne morejo pripeljati domov drv za zimo, zdaj kričači pri kominformističnem tisku ne najdejo besede v obrambo interesov prizadetih kmetov.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob deveti obletnici smrti svojega brata Edija Rustja daruje sestra Anica z možem 500
lir za Dijaško matico.
***
Namesto cvetja na grob pok. prijatelja Milana Košiča daruje družina Simonič 1000 lir za SNG.
***
Ob 251etnici poroke Alberta in Karle Petkovšek darujejo otroci 1000 lir za Dijaško matico.
«««
Ob spominu na sina Danila, njegovo ženo Marijo in hčerko Jasno darujejo starši iz Ric-n>anj 300 lir za Dijaško matico in 200 lir za novoletno jelko. a»*
Za venec padlim borcem pri počastitvi 1. novembra so prispevali Justina Furlan 100, Angela Žerjal 150, Draga Lovriha 100 lir.
» * »
Genovefa in Marija Muskovič darujeta 1.000 lir za Dijaško Matico.
KINO
Rossetti. 15.30: «Figaro sem...‘ Fi-garo tja*, Toto, Isa Barzizza. Escelsior. 15.00: «Kristus med zidarji*, Lea Padovani,
Fenice. 14.30:	«Zlati	močerad*.
Trevor Hovvard.
Filodrammatico. 14.00:	«Tokio
Joe*, H. Bogart.
Alabarda. 13.30: ((Konjeniki s Se-verozapada*, John Ford.
Armonia. 14.00: »Mestne sužnje*, Ginger Rogers.
Armonia. 14.00: «Otok slave*.
Ideale. 14.30: «Gospa v hermelinu*, B. Grable.
Impero. 14.30:	«Stari	morski
volk*.
Italia. 14,30: «Pisma trem ženam*, J. Crain, L. Darnell.
Kino ob morju. 14.30: «Višina», M. Girotti.
Savona. 15.00: «Nora ženska*.
Viale. 14.30: «....in življenje teče dalje*. C. Colbert.
Vittorio Veneto. 16.00:	#Hotel
Berlin*, F. Emerson. '
Adua. 14.00: «Roparji iz džungle*, Richmond.
Azzurro. 14.00: «Rdeči čeveljčki*, A. VValbrook.
Belvedere. 14.00: «Prokleti rod*.
Granger.
Marconi. 14.30: «Gozdni potepuh*, L. Young.
Massimo. 13,00: «Pomlad», Jeanet-te Mac Donald,
Novo cine. 14.30:	«Dvoboj	pod
soncem*.
Odeon. 14.00: «Otok siren*.
na Mangano.
Vittoria, 16.00: ((Patricija in diktator*, Vivien Leigh.
Sv. Vid. 15.30:	«Vražja vojna*,
Nino Taranto.
Venezla: «Kako sem odkril Ameriko*, Macario.
m\ RADIO IIIB
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc> NEDELJA 19. 11. 1990.
7.00: Jutranja glaSDa; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoveu časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.00; Operetna glasba; 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Iz Mozartovih del; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Oddaja za Bujščino (hrv.); 10.45; Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45:	Našim ženam
(slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Skladbe za mladino; 13.15: Pionirska ura: Živali na preži (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.); -•.30: Zaključek.
17.00: Oddaja za podeželje: Po-govgr _y narečju; Aleksander Ser-gelevič Puškin: Dunja, poštarjeva hči; Reportaža o predvolivnem zborovanju v Dekanih; 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila v”hrva. ščini; 19,00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45:	Slovenske narodne
pesmi; 20.00: Chopin: Koncert za klavir in orkester v e-molu, nato lahka glasba; 20.45; Politični pre. gled (ital.); 22.10: Večerni glasbeni spored; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Plesna glasba.
KOLEDAR
- 'Jladia
Nedelja 19. novembra
Elizabeta, Imica
Sonce vzide ob 7.09, z^on.e ^ 16.33. Dolžina dneva 9.88. Lima vzide ob 14.13. zatone ob i.vu
Jutri ponedeljek 2». novembra
Feliks, Edmundi
SPOMINSKI DNEVI
1808 se je rodil v Kranju Janez Bleitveis.
1944 maršal Tito je bil razglašen za narodnega heroja.
1942 pričetek zgodovinske ofenzive RA pred Stalingrad dom.
II. osrednje predavanje
V četrtek 23. t. m. bo v dvorani na stadionu (Prvi maj* II. osrednje predavanje, ki ga prireja odsek za ljudsko prosveto SHPZ: «EKONOMSKI IN GEOGRAFSKI ORIS JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE*.
Predaval bo tov.
PROF. CENE MALOVRH univerzitetni docent iz Ljubljane.
Pričetek predavanja bo točno ob 20.30.
OF
Danes bo ob 8.30 v Nabreži ni seja okrajnega odbora OF
za nabrežinski okraj.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pevski zbor (Ivan Cankar*
javlja, da bo zaradi bližnjega nastopa v torek 21. t. m. skupna vaja moškega in mešanega zbora, m**
Seja odbora Prosvetnega dru. štva v Barkovljah bo jutri, 20. t. m. ob 20.30 na sedežu društva. Ker je dnevni red seje zelo važen, naj se je vsi odborniki gotovo udeleže.
Poročila ste se tov. RUDOLF PERTOT f in tov. KLARA
Prav prisrčno jim če-	H
stitajo člani športnega	=
društva «Mladost» iz	H
Nabrežine.	=
•iiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiimimiiiiiiiiiTi
Vodstvo turnirja ' za namizni ter.is poziva vse one igralce, ki niso odigrali vseh tekem,	da
jih odigrajo v torek ob 20. uri na stadionu «Prvi maj*, sicer se smatra, kot da so jih izgubili.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV bo v soboto 25. no. vembra ob 8. uri v Ul. R. Manna 29. Vabljeni so vsi člani društva.
iihiililliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiil
MALI OGLASI
GREM KRPAT IN LIKAT na
dom. Naslov na upravi lista.
NAJNOVEJSI IN NAJHITREJSI STROJ «Union» za popravljanje nogavic - 17.000 lir: Trst, Ul. Commerciale 3, dnevno od 10. do 12.
MLAD ZAKONSKI PAR ISC-: PRAZNO SOBO v centru ali oko. lici. Naslov na upravi lista.
URE NAJBOLJŠIH ZNAMK prodam. Naslov na upravi pod «Prodam».
MODISTKA izdeluje, modernizira klobuke po zmernih cenah. Trg Goldoni ll-III.
PISALNE STROJE prodam, izreci, na prilika. Ul. Corridoni 6. III., Batagelj.
MOŠKO PERILO izdeluje pridna šivilja. Naslov na upravi lista.
HITRA IN VESTNA TIPKARICA sprejema delo na dom. Naslov na upravi list3.
PRAZNO SOBO ISCEM. Naslov
na upravi lista, Ul. Sv. Frančiška št. 20.
KUHINJE, SPALNICE, SPREJEMNICE dobite po najnižjih cenah v Ul. XX. septembra št. 53,
Trst.
PISALNE, ŠIVALNE IN PLETILNE STROJE POPRAVLJAM. Naslov na upravi lista.
MLAD ŠOFER ISCE ZAPOSLITVE. Naslov na upravi lista. Ul. sv. Frančiška 20,
NOV ŠIVALNI STROJ PRODAM.
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
MESTNA PEKARNA V RADOVLJICI sprejme takoj pekovskega pomočnika.
ISCEMO POŠTENO IN PRIDNO DEKLE za vsa gospodinjska dela. Naslov Jugoreklam, Ljubljana Tyrševa ul. 11.
AOEX - iz&eti
10 DECEMBRA t, 1. bo izlet
V POSTOJNO, ROVINJ in TOLMIN
Prijave sprejema do 25. novembra nADRI A-EXPRESSt>. IJl. F. Severo Sb, tel. 29-243.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
n^n_r<j_u^ri_nu_ _  _____ ^ ^	i*«1'1
PREMIERA
DANES 19. NOVEMBRA OB 10. URI
repriza
DANES 19. NOVEMBRA OB 18. URI
OBAKRAT V SKEDENJSKI DVORANI
,,‘Jldeča, tofUca*
Vesela prav ljica v treh dejanjih.
Spisal: D. GORINŠEK. — Režiser: pok. MILAN KOSIČ.
Inscenator: JOŽE CESAR.
Pri premieri igra Rdečo kapico ELZA BARBICEVA» pri reprizi pa TEA STARČEVA.	.	j
VSTOPNINA - Sedeži: za odrasle 200 lir, za otroke 100 lir Stojišča: n «	100	lir,	»	»	50	11
Prodaja vstopnic za obe predstavi bo pri blagajni kih® v Skednju eno uro pred predstava^^^^^
V torek 21. t. m. ob 18. uri gostovanje v kinodvorani » NABREŽINI z Gorinškovo veselo pravljico
RDEČA KAPICA"
»»
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindik lov v T? ; bo imela redni občni zbor danes ob 9. uri v VI. Ruggero Manna 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročila odbornikov:
a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
č) referenta za posamezne odseke,
d) poročilo nadzor, odbora.
4. Predlogi, dostavljeni odboru pred občnim zborom.
5. Volitve.
6. Razno.
Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže.
Slikarska razstava RUDOLFA SAKSIDE v
Razstava slikarja galeriji «Skorpijon» bo 0 le še danes do 13- ure in ^. nedeljek ob običajnih ur • od 9. do 13 io od 16 do
Kdor si razstave še ni dal. naj se podviza, da ne mudi izrednega ume* užitka.
PEVOVODJE-
Napovedano predavarl^vej pevovodje ne bo danes ^ prihodnjo nedeljo 26. t.
Mladinski odsek P|anin^ <ja društva obvešča svoje bodo volitve novega n ^ skega odbora na sedežu ^ (Piazza Cornelia Romana I.) v sredo ob 20. uri.
V Mariboru je 12. t. m. umrl v 72. letu starci
Matija Grgič
rojen v Padričah pri Trstu, ki je po prvi svetov01 vojni odšel v Jugoslavijo. Naj mu bo lahka sV°’ bodna zemlja.
Družina GRGIČ Maribor - Ljubljana, 19. novembra 1950.
SE A If_y A L. A
Ob izgubi naše matere
Frančiške Ban
iz Lokve št. 81, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom i*0 mačirjom ki so ji pomagali v hudi bolezni.
Sin Pepi, žena Zora, sin in hčerka Marjučka
Opčine, Konkbnejska ul. št. 55
do-
m mi.__________________________
Oglejte si j dobite po konkurenčnihcefld1 brezobvezno | v Jjs{u \Jl yasari št. 6
PRO
Zaradi PREUREDITVE NASIPI SKLADISC IN ŠTOROV smo pričeli z
razprodajo celotne za!o<Je z izrednim popusto**1
10 do 30 °/o
na dosedanje cene, ne glede na dejstvo, os 30 cer>e stilijam v zadnjem času narasle. Na ta način r-u svojim cenjenim odjemalcem izredno priliko, da si
po u gr o d n lihi cenah
nabavijo naše priznano blago, vse dokler traja zaloga. Prosimo Vas. da si ogledate naše izložbe!
NUGAZZI DEL GORSO
Trst - €orso 1 - (*alleri» I*r°
tti
SLOV. POROČEVALEC LJUDSKA PRAVICA
BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in rovijo
io n plodnii
V GLAVNIH RAZPBopAJ^ij NIGAH ČASOPISOv v rB
«OMSE O
F0KHK4
OKU4TMANO')
'd
IZ ZADNJIH DOGODKOV V DEŽELI POD HIMALAJO
PREVRAT V NEPALU
Nepal je samostojna država, ki leži med tarajškim pasom, in osrednjim himalajskim masivom. Na površini okoli 140.000 kv. km živi 5,600.000 prebivalcev, ki se pečajo večinoma z živinorejo, poljedelstvom in trgovino. Dežela se deli na dve pokrajini: severno in južno. Severni, gorski predel je zelo reven, južni pa, k% meji na indijsko ravnino, je bogat s tropskim rastlinstvom in je tudi precej obljuden.Prebivalci so se 12 stoletjih menjali. Sedanji Nepalci so potomci Nevarov, Hindu-stancev, Magalov, Bhotov itd. Prebivalci se prištevajo k Tibetancem, država sama pa se naslanja na Indijo. Ker so prometne zveze s Tibetom neprimerno slabše kot pa z jugom, se je trgovina razvijala v io smer. Z Indijo veže Nepal več železniških prog, zgrajenih z angleškim kapitalom.
Nepal ima precej močno in moderno opremljeno armado, urejeno po indijskem vzorcu. V pretekli vojni to. .je Nepal udeležil vojne na strani zavezniških sil. Po vojni raste v deželi vpliv Indije.
Mnogi predstavniki nepalske stranke kongresa stalno prebivajo v Indiji in javno poudarjajo, da je njihov cilj: priključitev Nepala k Indiji. Za Indijo predstavlja Nepal vmesno — tamponsko — državo med njo in Tibetom. Njegov pomen se je še povečal, ker vse kaže, da bodo sedanje stražarje na južnih tibetanskih mejah — vojščake budističnih menihov — v kratkem zamenjali vojaki Mao Ce Tungove vojske. Indijski u-radni predstavniki izjavljajo, da ne priznavajo sprememb, do katerih je prišlo v Nepalu. In-
’*V prvih dneh novembra je v Nepalu — po dlje časa tra-„ lajočem sporu med nepalskim “Uljem in njegovim vsemogočnim ministrskim predsednikom maharadžo Mohan Sumšere Jung Bataurom iz družine Ra-Ila’ ki ima v Nepalu dedno predsedstvo vlade in povelj-s;vn vojske ter je pravzaprav ^spodar dežele — kralj Trib-avana Bir Bikram šah Dev s Prestolonaslednikom in njegovim prvim sinom zapustil kra-Jev° Palačo v Kaunanduju in Peiskal zavetje na indijskem Poslaništvu Ministrski predsed-P* ie nato dai v naglici sklica-1 nepalski «parlament», v kaditi sedi nepalsko plemstvo ® nekaj drugih odličnikov dele, na izredno z- oranje. Po mijšl debati je ta parlament •glasno odločil, da se jg kralj svojo družino s tem,: da je ^Pustil kraljevo palačo odreci vsem pravicam do prestola, *v skladu z nepalskimi zakoni.
t^aji in ustavo«. Parlament J" še sklenil, zato «da zagoto-n mir v kraljestvu« razglasiti a kralja prestolor.as e.laikove-®a drugega sina. triletnega Di-a!° Gianendra Bir Bikram šah °eva».
^ako približno so se glasila Prva uradna spor milo o zadnjih ,°o°dkih v deželi pol Himala-i- v Prestolnici ped najvišjo
sveta — Mont Everestom. °vice, ki so prišle za prvimi. J* kažejo, da je želja nepalske-Parlamenta po zagotovitvi jj — ali je bila iskrena ali a’Pustimo ob strani --ni iz-“sflila. Pravi nuniti so se šele Hceli.
^ajprej nekaj kronike. Ne-^‘ski kralj z družino je kma-temi dogodki z dvema le-uma, ki ju je poslala v Kat-' ar,du indijska vlada, odpoto-aJ v Nevv Delhi v Indiji. Sko-ai hkrati je kraljeva stranka, ko imenovana stranka kon-, esa, dala raztrositi po deže-r.letske, v katerih poziva pre-kValstvo, naj nastopi proti se-aniemu predsedniku vlade in ■■ Sovim pristašem. Na tisoče ,r°stoljcev kraljeve stranke ^ngresa, oboroženih s strojni-fj iii in puškami, je iz južnega P®la začelo prodirati v notra-°st dežele, zasedlo mesto Bir. jtt J' ki ima 11.000 prebivalcev sv ie 5 km oddaljeno od indij-- nepalske meje. Sedaj ti OStovol
Ul
Ptedi
»la
•ljci v treh kolonah na-
dijci, ki so bili zaskrbljeni za položaj na svojih severnih mejah že ob tibetanskih dogodkih, so zaradi nepalskih nemirov še bolj v skrbeh.
Trditve, da je predsednik nepalske vlade Mohun Samšera iz družine Rana, ki je lastnik vse plodne zemlje v Nepalu, kitajski agent, ne bi mogli podpreti z dokazi. Vsiljuje pa se domneva, da je med tibetanskimi in nepalskimi dogodki neka vzroč-na zveza. Časovna je vsekakor. Predsednik je za svoj upor izbral trenutek, ko so bile kitajske čete že na več krajih
globoko v Tibetu, malo prej pa je pekinški radio ostro napadel Nepal in ga označil kot vazalno državo imperializma, v kateri se zbirajo ameriški in angleški vojaki in častniki, ki pripravljajo napad na južne kitajske oz. tibetanske meje. Te izjave so predstavniki angleške in ameriške pa tudi indijske vlade odločno zanikali.
Na mnogih koncih Azije divja nevaren vihar. Spričo nj-.ga so nepalski dogodki sami po sebi precej brezpomembui pa vendar značilni.
N. K.
Izšel je Koledar Osvobodilne fronte za leto 1951. Za razliko od lanskega leta ima letošnji koledar živahnejšo zunanjo in notranjo opremo, za kar je poskrbel prof. Bogdan Grom,
BEATIFIKACIJA VOJNEGA HUJSKAČA
SVETOST Pl J A X- SARTA
IN ZGODOVINSKA RESNICA
Sedanji papež je povzdignil do "slave oltarja,, nerazgledanega nasilneža in sovražnika Slovanov, ki nosi dobršen del odgovornosti za nastanek prve svetovne vojne
Dal ‘u^ei° proti prestolnici Ne-8o a Katmanduju, od katere
^ oddaljeni le še okoli 80 km.
Srpani0 ie tucii industrijsko km Btratnagar, k; leži 250 Paj^2hodn° od Birganjaje. Ne-stav■ stranka kongresa je se-Ua y Birganjaju tudi novo {eaasno vlado. Odpor vladnih
šib u* bil skorai P°vsod zel° ak- Sele zadnje čase poroča-jn ° Prvih resnejših spopadih brvih porazih upornikov. ako se bo vsa zadeva kon-{jJ*’. bo verjetno kmalu jasno. iwan° Pa je pravo ozadje teh c ‘Irov, je še vedno težko z Sojj.V.osti° trditi. Svetovno čada v javnem omenja le, se Prišlo do spopada, ker so UBr®.r*staši predsednika vlade Ve ! kameram kralja in njego-hek f nIce’ ki sta hotela izvesti Ma * ?re demokratične reforme da °?a <*ei?tva pa kažejo na to, Spr a'So nepalskih dogodkov in j	notranja	vprašanja
cijo»a v° v to “dvorsko revolu-n°Var r	^ahko	“n6-
To sveto leto ,je v znamenju mnogih slovesnosti, med katerimi je bila tudi ona o proglasitvi dbgme Marijinega vnebovzetja.
Nočemo naštevati ostale vrste novih svetnikov ir: blaženih, ki so bili proglašeni v tem svetem letu. Tu je oela vrsta prince z, grofic, častitih sester in očetov najrazličnejših narodnosti.
Med’ njimi je na prvem mestu Pij X. To je or.i papež, ki se je pisal Sarto in je vladal cerkev’ od 1903. do 1914. leita.
Dekret o proglasitvi za blažene našteva, kaj je napravil za cerkev in vero. Naglasa njegovo borbo proti modernizmu v cerkvi, ki ga je smatral za «kugo». Uvedel je največjo disciplino y duhovniških in redovniških vrstah irj že za njegovega življenja je šel sloves o njegovi svetosti. Njegova svetost se v dekretu dokazuje ta-ko-le;
«V začetku vojne v Evropi, ki pa jo je hotel z vsemi sredstvi preprečiti, je dal svojo dušo Bogu. Bil je zlomljen bolj duševno kot zaradi let.«
Zato, ker je bil tak, to se pravi tako svet, je «Sveti kardinalski kolegij« dai iniciativo za njegovo beatifikacijo.
Njegovo reakcionarnost v cerkvenem okviru nas ne zanima, toda podčrtati hočemo samo to, da jo vstopal v cerkveno zgodovino kot največji mrafi njak in fanatik, ki je hotel vrniti cerkev v dobo srednjega veka. Bolj pa kot verski fanatizem irj cerkvena tiranija Pija X. nas zanima njegova ((svetost« v mednarodnih odnosih, ki se odraža prav na naši u-sodi. V knjigi «La Papaute com-temparaine« (Pariz 1946) piše univerzitetni profesor Henry Mare-Bonnet;
«1903. leta je bil izvoljen za papeža kardinal Sarto in dobil
tu
Je
sile.
Posredno zapletene tudi
dokazuje to, da nj nikoli šel na potovanje v inozemstvo in aa fjj razen italijanskega poznal nobenega drugega jezika. V dobi, ko je zapletenost poslov zahtevala sposobnega diplomata' in tamkovidnega in sposobnega politika, je dobila cerkev človeka, ki je ignoriral ves sodobni svet to katerega so zanašala , kruta avtoritativna načela. S temi svojimi načeli je izzval povsod konfli!kl;g ne le. med' verniki, temveč tudi med’ državami. Od vsega^ začetka so ga smatrali, in to frltorez vzroka, za papeža «Trojrig zveze« (Avstroogrske, Nemčije, in Italije).
Zaradi svoje cerkvene politike je .pretrgal odnose s Francijo, Zaradi Poljske' je bil v slabih odnosih z Rusijo: Zaradi Irske se je sprl z Anglijo. Sprl se je z Ameriko im ni sprejel ameriškega predsednika Theodora Roosevelta, samo zaradi tega, ker ie ob svojem obisku v Rimu obiskal neko metodistično cerkev. Ker je pretrgal s Francijo, se je povezal z Avstroogrsko, kj je postala glavni steber katolicizma. Avsf.rija je bila konservativna katoliška‘država, v kateri se je po papeževem okusu gojila hierarhija in disciplina. Ta francoski pisec poudarja;
«Avstroogrska ekspanzija na račun pravoslavnih Slovanov je prijala papeževi politiki.«
V resnici je Slovane sovražil ne glede na to, ali so ali niso pravoslavni, V vsakem pogledu je podpiral protislovan-sko dunajsko politiko. V njegovi dobi je bil slovenski in hrvatsbi epa skopat direktna ekspozitura ne le rimskega, temveč tudj dunajskega proti-slovanskega kurza in cerkev je postala zavora za osvoboditev Hrvatov in Slovencev..
Papež Pij K. Sarto, dolgoletni beneški patriarh, je imel tudi glede Istre in Dalmacije itali
je ime Pij x- K njegovi izvo-1 jamske težnje. Pod’ njegovim
ldtvl je pripomogla Avstroogr-ska, ki se je borila proti drugemu najvažnejšemu kardinalu Rampolliju, bivšemu sekretarju papeža Brona XIII. Sarto je bil siromašnega porekla to kot župnik silno skromen. Tudi pozneje je ostal tak, kar nam
vplivom je Dunaj podpiral v teh krajih italianizacijo. Gla golica in staroslovensko bogoslužje je bilo tu eno izmed sredstev v borbi proti raznaro. dovanju. Pij X. jie načelno uničeval te alc-doVp nacionalnega življenja in kulturne tradicije.
® Znrl
Pitni bienali v Benetkah, o kateri smo pred kratkim obširno poročali, je med dru-sicflri -^^slovanskimi likovniki razstavljal tudi kipar Franjo Krši nič, član Jugoslovanske ■ije znanosti in umetnosti. Kršinič se je doslej udeležil malone vseh pomembnejših razstav, doma in v tujini in bil deležen številnih, laskavih priznanj
Svetoletno malikovanje
1904. leta je pisal Stepam Radič y «Hrvaitski misli«, da je Pij X. po svojem srcu in vzgoji dober Italijan. HrvatsJki, da nočs pomagati, keT meni, da bi okrepljena in povečana delala r.eprilike njegovi domovini. «Iz Rima ni torej za nas nobene pomoči, kaj šele rešitev. Jemljejo nam še tisto malo pravic, ki smo si jih ohranili. Slovansko bogoslužje preganjajo iz župnij, kjer se sliši maš narodni slovanski posvečeni jezik.«
Pij X. je bil torej italijahski nacionalist, ki je dal pobudo za trozvezo Avstrije, Nemčije in Italije. Tedaj je podpiral Dunaj Italijane v Dalmaciji in Istri, papež pa je v korist Avstrije podpiral na Hrvafckem klerikalizem.
Čeprav je že to dovolj, da bi se moglo oporekati njegovi beatifikaciji vendar še ni vse, V njegovem življenjepisu so še večje im hujše stvari, ki zadevajo priprave na prvo svetovno vojno. Hujskal je Dunaj proti Srbiji, osebno se je trudil da bi se prelila kri stotisočev, da bi se uničilo pravoslavje in razširilo gospostvo katoličan stva.
Franc Jožef, avstrijski cesar in ogrski kralj, je napovedal Srbiji vojno šele tedaj, ko je od njega dobil privolitev. Av-stroograki poslanik v Rimu grof Moritz Palffy, je poslal 29. junija 1914. leta na Dunaj brzojavko;
Ko sem pred dvema dnevoma obiskal državnega sekretarja, kardinala Merry del Vala, se je pogovor povsem naravno zasukal na probleme, s katerimi se ukvarja sodobna Evropa. Res je, da je ultimat Srbiji označil kot ester, toda odobril ga je brez vsake pripombe. Po njegovem mnenju bi se marala Srbija zmanjšati že mnogo poprej, ker bi se to tedaj lahke izvedlo brez večjih nevarnosti. Njegova izjava se strinja Z mišljenjem papeža. V poslednjih letih je njegova Svetost večkrat izrazila obžalovanje, da ni Avsfroogrska že prej kaznovala svoje nevarne donavske sosede.«
| Lahko bi se. vprašali, zakaj
je katoliška cerkev tako vojno-hujskaška v času, ko ji načeluje poglavar, ki je pravi svetnik in ves prežet z apostolskimi idejami. Odgovor je zelo preprost. V Srbiji je videla ono zavratno bolezen, ki je po malem grizla Avstroogrsko. Av-stroogrska pa je bila najtrdnejši steber katoliške cerkve.
Baron Ritter, bavarski poslanik pri Vatikanu, jie y svojem brzojavil tri dni pred Palffy-, jevim brzpjavom napisal;
•Papež se strinja s ta», <«uje Avstrija ostro nastopila proti Srbiji. V primeru vojne proti Nemčiji ne ceini ruske .to francoske armade. Kardinal, držav ni sekretar, upa, dla to pot Avstrija ne bo popustila in da bo, če bo potrebno, tudi z vojsko zaprla tujo agitacijo, ki je pripeljala do umora prestolona-sledhiika in ki resno preiti njenemu obstoju. Vse to potrjuje, kako se kurija boji panslavizma.« (Citiral V, «Ma@nu-m Cri-me-n« V. Novak).
Ti dokumenti so bili Vatikanu neljubi in skušajo dokazati, da niso avtentični. Njihovo avtentičnost pa ne dokazujejo samo službeni arhivi Dunaja in Muenchena, temveč tudi ugledni zgodovinarji. Pa tudi grof Carlo Sforza, današnji italijanski minister za zunanje zadeve in De Gasperijeva desna roka, citira v svoji knjigi «Graddtelji sodobne Evrope« Palffyjev brzojav, da bi dokazal vojno huijskaštvo Pija X. To knjigo je pisal v begunstvu za časa fašizma, ko ni sanjal, da bo sodeloval v klerikalni vladi. Za sedanjo beatifikacijo Pija X. je Sforzovo dokazovanje, da ni Pij X. niti malo svet, temveč povsem obratno, zelo neprijetno.
Zanimivo je, kar pravi grof
Sforza:
((Legenda prikazuje Pija- X., kako prosi boga. da ne bi prišlo d0 vojne. Ze sama misel, da bi se krščanski svet razdelil na dva sovražna tabora, mu je bila grozna.«
«Videi je V nemškem pohodu «Nach Pariš« samo kazen za to najsta-rejšo hčer cerkve, ki mu je za njegovega papeževa-nja zadala največje * bolečine. V intimnem krogu jo je imenoval ((vražjo trojico prostozidarjev, krščanskih demokratov in tjiodcrnistov«. Nič hudega ni je “
ki je poleg naslovne strani z nežnimi ilustracijami poudaril tudi značilne posebnosti mesecev, kakor je že od nekdaj navada pri slovenskih koledarjih. Na 232 straneh bogate vsebine bo vsak naročnik našel nekaj, kar bo odgovarjalo njegovim zahtevam, zakaj mnogovrstni prispevki upoštevajo v glavnem krajevne razmere in z njimi zvezana aktualna vprašanja, najsi so ta prerešetana strokovno ali pa obdelana z literarne strani. Zanimive sestavke poživi'ato številne ilustracije, prav tako vzete iz dogajanj v našem ožjem kulturnem in socialnem življenju.
Poleg čisto koledarskih podatkov, vremenskih rekov, pregovorov in vremenskega ključa v obsežni knjigi kajpada ne manjka nekaj zabavnih strani s šaljivo kroniko in ugankarskimi zankami ki obl i.ubljato reševalcem tudi primerne nagrade. Torej za vsakega nekaj, kakor se pač spodobi tovrstni obletni publikaciji.
Toda letošnji Koledar OF prinaša s seboj še troje zanimivih knjig, vrednih, da si jih vsak prebere in jih uvrsti v svojo knjižno omaro. Imena kakor Tolstoj, Iljin in Kranjec jamčijo za resno in všečno čtivo, ki bo seznanilo bralce s tem, »kako je človek postal velikan«, z življenjem ljudi «pod zvezdo« in »drugimi povestmi«.
Štiri knjige, brez katerih naj nihče ne ostane, zlasti še, ker se njihova vrednost ne da primerjati z naravnost malenkostno ceno
ASTON PAVLOVIČ,
onjblii p'iiimeli
Upokojenega generalmajorja Buldjejeva so zalboleli zobje. Iz-mivai si je usta z žganjem, s konjakom, dajal na bolni zob tobačno žlindro, opij, terpentin, petrolej, si mazal lice z jodom, v ušesih je nosil v špiritu namočeno vato, pa vse to mu ni pomagalo in mu je bilo celo od tega slabo. Prišel je zdravnik. Pobrskaj je malo po zobu ter predpisal kinin. Pa tudi to ni pomagalo. Izdreti zoba pa ni pustil. Vsi domači — žena, otroci, posli — in celo mali kuhar-ček Petka So mu svetovali vsak svoje zdravilo. Med drugimi je prišel k njemu tudi njegov oskrbnik Ivan Jevsejič ter svetoval, kako. naj odpravi bolečine v zobu z zagovorom.
«Pred desetimi leti, vaša ekscelenca, je živel v naši občini davkar Jakob Vasiljevič,« mu je pripovedoval Ivan Jevsejič. ((Imenitno je zagovarjal zobne bolečine. Obrnil se je kar k oknu, malo pomrmral, popljuval in mahrjii z roko. Bil je močan...«
«Kjč pa sedaj živi?«
«Ko so ga upokojili, se ie preselil k svoji tašči. Sedaj živi samo od zagovarjanja. Ljudje hodijo k njemu in on jim pomaga: celo. iz daljnih krajev ga kličejo brzojavno. Kar brzojavite ponj. Vaša ekscelenca, to mu potožite, da vas bole zobje in da naj se potrudi k vam. Denar mu pošljite po pošti.«
((Neumnost! Pobalinstvo!«
((Poskusiti je treba, ekscelenca! Res je, rgd ima žganje, ne živi skupaj z ženo, ampak ; z neko Nemko, rad se prepira, sicer pa je jako imeniten gospod.«
«Pa pošlji, Aljoša,« ga je prigovarjala žena. «Ti sicer r.e veruješ v zagovarjanje, jaz pa sem se sama prepričala o tem. Četudi ne verjameš, saj te nič ne stane, ako pošlješ? Ne pade ti zaradi tega krona z glave!«
«Naj bo!« je pristavil končno Buldjejev. «V. takem primeru ne brzojaviš samo po davkarja, ampak po samega vraga... Oh, moči me že zapuščajo! No, kje pa živi tvoj davkar? Kako naj mu pišem?«
General se je usedel za mizo to vzel pero v roke.
«V Saratovu ga pozna, že vsak Pes,« mu je rekel oskrbnik. ((Izvolite kar pisati v mesto Saratov... velespoštovanemu gospodu Jakobu Vasiljeviču... Vasiljeviču...«
«No?»
»Vasiljeviču...- Jakobu -Vasi-
Ijbviču... a priimek... za vraga! Priimek sem pa pozabil! Vasiljeviču... Hudiča, kako to že imenuje? Ko sem šel prej semkaj, šem ;še vedel. Dovolite...«
Ivan Jevsejič je pogledal navzgor ib nagubančil čelo. Buldjejev in žena sta nestrpno pričakovala.
((Torej, kako vendar? Misli hitreje!«
«Takoj! Vasiljiču... Jakobu Vasiljiču... Pozabil sem. Pa tako preprost priimek je... zdi se mi, da spominja na konja. Ko-bilkin. Ne, rae.»
«Ne, tudi Zerebcev ni. Vem, da je konjski priimek, a kakšen, mi je iz glave ušlo.«
((Žerebjatrikov?!«
«Ne, ne! Počakajte... Kobili-cin... Kobiljatnikov... Kobeljev... (Kobelj —: mlad psiček.) To pa je že prej pasji priimek, ne pa konjski.: Mogoče je pa Zerefoči-kov?«
«Ne, tudi Zetrebčikov ni!--. L°-šadinim.. (Lošad — kionj.) Loša-kov..., 2erebkin... Ne, tudi ne!«
«Torej, kako naj mu pišem, pomisli vendar!«
((Takoj! Lošadtoin... Kobilkin... Korenoj.« (Korenoj — srednji kon: v trojki.)
((Korenilcov?!« —‘je vprašala generalova žena.
«Ne, tudi ne! Vprežkin... Ne, ne tako! O, pozabil sem!«
' «Zakaj te pa potem Vrag sem nosi z nasveti, če si pozabil?« — se je razsrdil general. — ((Poberi se od tod!«
Ivan Jevsejič je počasi, odšel, a general se je zagrabil za lice in pričel hoditi po sobi gor in dol.
«0, batjuški!« je kričal. — »O, matuški! O, saj svetlobe ne vidim več!«
Oskrbnik je šel. na vrt, povzdignil oči k nebu in začel iskati v spominu davkarjev priimek.
«2erebčikov... Zerebkovski... Zereberko, Ne, ne! Ne ujema se! Lošadinski... Lošadevič... in Zerebkovič... Kobilja-nski...«
Malo pozneje ga je general zopet poklical k sebi.
«Ali si se spomnil?« — ga je Vprašal general.
«Ne, Vaša ekscelenca!«
»Mogoče' Pa Konjavski? Lo-šadnikov? Ali ne?«
In v hiši so si zopet začeli izmišljevati priimke. Pretresli so vse starosti, 'spole in plemena konj, spomnili so se na gri-Vo, kopita, uzdo. V. hiši,-na vrtu, v sprejemni sobi,.v kuhinji, pbVsodij so hodili ljudje in ene-
zato, da je V nemških protestantskih četah videl orožje, ki ga je sam bog izbral za to, da kaznuje Francijo.
Bil je prepričan , da ne more nobena stvar adfvmiti njenega popolnega poraza. Govoril je: ((Samo tako bodo razumeli, da morajo zopet postati pokorni sinovi cerkve....»
Jasno je torej, da Pij X. ni bil nikak svetnik, temveč človek, ki je bil zelo usoden za človeštvo. Današnji papež Pij XII. Pacelli ga je dvignil do «sdave oltarja«. Morda zato, ker je imel od ranega detinstva do svoje smrti nad posteljo sliko blažene device Marije, ker je gojil njen kult, ker je hodil k obhajilu, ker je bil v vsem skromen tako v kulturi in znanju jezikov in književnosti, da so o njem vedno govorili, da je ostal preprost kmet do smrti. Po svojih delih pa, v kolikor so se nanašala na človeštvo in na naše narode, je bil zli duh in soodgovoren Za začetek prve svetovne vojne. Postavljati takega svetnika na oltar, se pravi storiti novo provokacijo proti nam.
.
20. novembra 1910 (po starem ruskem koledarju 7, novembra) je v. sobi železniškega načelnika v Astapovem pri Rjazanu umrl za pljučnico — potem ko je za vedno zbežal iz svojega plemiškega gnezda — Lev Nikolajevič Tolstoj, Tako se je bila končala dolgoletna življenjska drama, ki se je odigrala, p duši velikega ruskega genija, misleca in pisatelja.
Maksim Gorki je v. «Spominih na sodobnike« zapisalt
«Leu Tolstoj je mrtev. — Prejel sem brzojavko, ki jpra-vi s čisto navadnimi besedami: Umrl je. Zadelo me je v srce, da sem glasno jokal od jeze in žalosti. Zdaj mislim na pol brezumen nanj, kakršnega sem ga poznal in videl, in čutim mučno potrebo govoriti z njim. Predstavljam si ga v krsti: leži kakor gladek kamen na dnu reke in nedvomno igra p njegovi bradi kradoma njegov skrivnostni, zamaknjeni smehljaj. Njegove roke so se zdaj mimo sklenile dovršile so svoje težko, trdo delo! — Spominjam se njegovih ostrih oči, ki so v vsaki stvari videle do dna, gibov njegovih prstov, ki so bili, kakor da nenehno nekaj gnetejo iz zraka, njegovih besed, njegovih šal, njegovih kmeeko-robar tih priljubljenih izrazov, njegovega, nekoliko nedoločnega-glasu. In vidim, koliko življenja je imel ta mož v sebi, kako nečloveško umen je bil, kako — neznanski.s
ga konca v drugega, se držali za čelo in iskali davkarjev priimek.
Oskrbnika so klicali vedno znova V hišo.
«Tabunov?» (Tabun — čreda konj.) so ga povpraševali,,«Ko-pi-tin?. Zerebkovski?«
((Ne, nikakor ne!« je odgovaav jal Ivan Jevsejič, povzdignil oči k nebu in glasno premišljeval; ((Kanjenko, Končenko... Zere» bejev... Kobiljejev.., , .
«Papa,» 50 kričali otroci iz otroške sobe. ((Trojkin?... Uzdeč. kin?«	,
Razburila se je vsa naselbina. Nešfrpmi in izmučeni general, je obljubil, da podari P®t rubljev tistemu, ki pride na pravi priimek. Ivana Jevsejiča
so oblegale cele trume.
«Rjavec?» so mu govorili. «Dirkač? Konjski?«
Pričelo se' je večeriti, a priimka se še niso domislili. Legli sp spat, ne da bi poslali brzojavko.
General ni mogel spati vso noč. Hodil je iz kota'v kot in stokal od bolečin Ob treh zjutraj je šel iz hiše in potrkal na oskrbnikovo okno.
»Mogoče pa priimek ni konjski?« ga je vprašal z jokajočim glasom general.
«Pri moji veri, ekscelenca; konjaki priimek je. Pomnim zelo dobra«
»Kako si vendar pozabljiv* Zdii se mi, da je zame sedaj ta priimek najdiražji na sveta. Grozno trpim«.
Zjutraj je poslal general zopet po zdravnika. Odločil se je, d® si da 'izrfctot! zob, ker ni mogel več prenašati bolečin.
Prišel 3e zdravnik In mu izdrl bolni z<5b. Kar so preneha}# vs« bolečine ih general se je pomiril. Ko je zdravnik izvršil svoje delo in prejel za trud zasluženo plačilo, se je usedel v ko čijo in se odpeljal domov. Zunaj na polju je srečal Ivana Jevsejiča. Oskrbnik je stal kraj pota, gledal nepremično sebi pod noge in na nekaj mislil. Sodeč po gubah na čelu in po izrazu v očeh, je imel oskrbnik težke mučne misli.
Lisec?.., Komatov?... je' mrmral. Jermenov?... Lošadski?.;: «Ivan Jevsejič,« ga je ogovoril zdravnik. «Ali ni mogoče kupiti pri vas pet četrti ovsa? Kupoval sem ga pri naših mužikih, pa je res tako slab, da...«
Ivan Jevsejič je debelo pogledal zdravnika in se čudno nasmehnil.	Brez odgovora
zdravniku je zbežal oskrbnik na generalovo posestvo s tabci hitrostjo, kakor da ga podi stekel pes.
«Domislil sem se, vaša ekscelenca!« je zakričal veselo s hripavim glasom, fco jg vstopil v generalovo sobo. — ((Domislil sem se! Daj Bog zdravje zdravniku'! Ovsov! Ovnov se paše davkar Ovsov, vaša ekscelenca! Pošljite brzojavko Ovsovu«.
«Pojdi se solit s svojim konjskim priimkom!« mu je rekel general prezirljivo in mu pomolil dve figi pod nos.
«Kurentin smrt»
Nova pesniška zbirka Fr. Kosmača
Mladinska knjiga v Ljubljenj je izdala novo pesniško zbirko Franceta Kosmača «Kurent in smrt«.
To je druga zbirka iz njegove pesniške žetve povojnih let. Prva «Podobe našega pohoda» je izšla 1946 leta. V njej je obdelal motive iz partizanstva, ki jih prikazuje bolj v reportažni obliki, v katero neprisiljeno vnaša svoje notranje razpoloženje. Bila je sprejeta zelo toplo in k njeni učinkovitosti so tudi pripomogli Jakčevi lesorezi. Njegova druga pesniška zbirka «Kurent in smrt» v marsičem zaostaja za njo, čeprav je vsebinsko’ obsežnejša in po motiviki bolj . bogata. Kot ostalemu našemu novemu pesniškemi^ rodu se tudi Kosmaču pozna, da ni pregnetel .v sebi tega, kar so nam . dali ustvarjalci med dvema voj nama.
Pozornost priteguje Sonetni venec z akrostihom «za suobo-do zlgton, ki sicer zaostaja za sonetnimi venci, ki jih doslej poznamo. Bljzu nam je njegova realistična vsebina in partizanska motivika, čeprav je ob-dflana precej abstraktno. Zbirko ,zaključuje pesem «Kaj pa je meni najdražje na svetu«, kjer pravi pesnik, da mu bo laže živeti, ako bo primaknil le eno samo zrno, le en stih, kot prispevek k veselejšemu življenju na tem planetu.
PRIMORSKI DNEVNIK
18. novembra 1950
DOPIS IZ NEW YORKA
Slikoviti nasadi mamila in zdravila
Na prvem osrednjem predavanju SHPZ smo zvedeli marsikaj zanimivega o Makedoniji, zlasti o obsežnih nasadih maka, iz katerega pridobivajo opij. Spretna dekleta obirajo makova zrna, namenjena predelavi v izključno zdravstvene namene
Asociacije k vprašanju oktobrske revolucije
leta Dleta iz liuiane
piše v Am
sLubi zlati, dobri moj nečak Lipe!
Nar ta prej Te lepu pozdravm in Ti želim velik božiga žepna, ki naj Ti desetkrat požegna vse amerikanske dobrote. Tukej pr nas je strašno živlene. Pravi teror, kot pravjo gespud župnk. Vera je preganana in zaposta-vlna. Pred fleokajnarsko cerkvi, jo stoji noč in dan. policaj. Pravjo scer, da dela promet, ampak mi vemo, da sam špekulira., kdo hod v cerku. Mene je zadnč skor fratalo. Po Miklošičev cest je prpelu en avto, jest vsa zavervana v rožni vene pa še preplašena od polcaja, ki zmer tam'na križišč stoji, sem Od prepozn zagledala, joj, skor sem z nosom butnla vajnga. Ze je polcaj kot sam zlodej letu prot men, o božja martra, zdej je pa konec z meno, sm si mislla, — pa me je sam čudež todrešu. Ta čudeš je bla naša dobra soseda Franca, ki me je zgrabla od zadej in me hitr po šiengah odvlekla v cerku. — Ce bi me takrat polcaj dobil, bi dons najbrž že za pete visela na kakšnih gavgah.
Lipček, Tvojo fotografijo mam dffjgro spravleno p mgšnjh. bukvah. Se v cerku, jo v čas pogledam. Saj to ni greh. Tak-, šen zal domobranski feldbebel, si bil, Piši no večkrat in sporoč, kdaj pride nazaj vaša junaška vojska in nas odreši?. Kaj pa kralj Petrček? Alt imaš kakšne cajtenge, kjer kej piše o nem? Pošli no, saj soseda Franca zna nemški, gospud župnk pa taljan-sko. Vesela bom tud, če se me spet kmalu spomniš s kkšnim pakelčkom, ker dragač bom od lakote in strahu umrla. Vse, karkol pošleš, od mokce do cti-krčka, mi bo pi'Ov prišlo, tudi amerikansk kloset papir je gotov dost bolš od našga.
Sto tavžentkrat Te pozdravlja teta Meta».
SARAJEVO, 14, — Azlik — »Civ.crHiski vestnik«, glasilo bosenskih in kordunskih junaških borcev zoper tito-lasistiene zločince, roparic, vohune in krvosese, poroča, da se organizira v goratih pokrajinah Jugoslavije zelo širokopotezno gibanje v naj. večjem obsegu. To gibanje uživa simpatije ogromne večine prebivalstva po vsej državi in izven nje, posebno v anglo-ameriškem pasu Tržaškega ozemlja in po. vsej Italiji. Borci so že začeli veliko in odločilno borbo pro-■ti titofašističnim krvosesom, vohunom, roparjem in zločincem.
Gveriljsko vrhovno poveljstvo razpolaga z neizčrpnimi človeškimi silami pod vodstvom generala Carlosa Vitala d’ Espagna Nueva. Gverilja se širi z-bliskovito naglico po vseh predelih Ju-goslavije, tako da Tito, krvo. ses jugoslovanskih narodov, ne more postaviti v prvo bojno črto vseh svojih razpoložljivih sil, ki bi jih potreboval za odločilni spopad. Zaradi tega mora biti pripravljen na vse. Možna je nagla Titova ali ie bolj nagla'Carlosova zmaga. Lahko se pn tudi zgodi, da si bodo sledile ostre ofenzive in še ostrejše protiofenzive. Ves razvoj je seveda tesno povezan s političnim položajem, ki bo prej ali slej vplival na potek operacij, Obe vojski sta sl zelo blizu ir; zato bi moral sledili neizbežen spo. pad.
Glavni funkcionar KZNZZ (Komisariata za neprodir-nost železne zavese) je danes javil, da ni došio nobeno potrdilo prejšnjega poročila, po katerem naj bi bili med akcijo ubiti trije jugoslovanski ministri po novem sistemu «ščeder;jske strategije* (po tem sistemu se pri slavnostih gveriljski prostovoljci pomešajo med občinstvo, se zakade v ministrov avtomobil in ga s pomočjo navdušenega občinstva prevrnejo, da si minister polomi rebra in zgori pod avtomobilom). Kljub temu se po drugih verodostojnih virih potrjuje, da se je to zgodilo v nekem že ne imenovanem kraju, kjer je bila napovedana važna vojaška konferenca med titofaši stičnimi krvosesi in ameriškimi ljudožrei.
Iz Trsta nam prihaja zakasnela vest, da so tam pro-tltitovski bojevniki, kakor hitro so v svojem glasilu prebrali poročilo, da so krvosesu Titu dnevi šteti navalili na uredništvo ir; viharno zahtevali, da Se jim takoj pove, koliko je teh štetih dni, pet. osem, šestnajst ali devetdeset. Uredniki so se izmikali, da je to vojaška tajnost, da pa je štetih dni vsekakor silno, silno malo. Nestrpni bojevniki so vdrli v prostore in vse razbili. Uredniki so se rešili s. tem, da So v naglici posta, vili nekakšne spovednice in v njih povedali vsakemu bojevniku na uho. kateri bo poslednji dan od Titovih štetih dni. Ukajcč s<’ bojevniki in bojevnice stekli v orožar. no in iz nje v novih bojnih opravah po znanih podtalnih prehodih v bosenske gozdove, Tu so se v zadnjem trenutku nemudoma pridružili neštetim gveriljskhn četam.
Med bitkami zbirajo bojevnice podpise za itokholm-sko mirovno izjavo. Doslej so nabrale med jugoslovan. skimi narodi več kot dvajset milijonov podpisov. Med bojevniki je precej tržaških mestnih svetnikov raznih smeri. Vsi že znajo slovenski. Sklenili so, da pozovejo tržaškega, miljskega in dolinskega župana, naj govorijo z Italijani čisto Italijanščino, s Slovenci pa čisto slovenščino, in da bodo govorili poslej v občinskih svetih vsak v svojem jeziku.
Vse te vesti še niso potr-jene.^ Pričakovati pa je, da jih v najkrajšem času do. končno potrdi AZLIK (Agencija za laži in klevet*).
A. B.
Izkušeni posredovalec
Sž»iagaiTB!-.TiiwbiiHiiBa: anmiifri
uj,.	  -
1.'.
»Dovolite mi, gospodična Kina, da vam predstavim tega uglednega gospoda...*
GLAS STAŠIH ČITATELJEV
več; v sedanjem času, ko se nam grmadi tisoč in tisoč najrazličnejših problemov, je postalo celo potrebno. Kako toplo, kako pristno se zrcalijo velike, umetniške »like, resnica, besede in pesniške podobe klasikov sovjetske književnosti Kako svetla, prodorna, plameneča globoka in resnična je preroška Leninova revolucionarna misel. Koliko resnice in poezije, a poezija in resnica Sta nerazdružnl v klasičnih književnih delih in klasičnih delih Lenina.
In takoj nato se poraja druga asociacija: ni lj do sedanje trohnobe v možganih sovjetske birokratske kaste, do današnje dekadence in vpadanja sovjetske književnosti, do revizionizma in izdajstva na vsej črti prišlo, ker ao se Izneverili resnici, ker n h izneverili poeziji?
Ob pryl obletnici oktobrske revolucije je rekel Lenin v svojem govoru: #Vedn0 smo se zavedali: ako pride kdaj do tega, da začnemo z revolucijo, se to ne bo zgodilo zaradi nekih posebnih zaslug ruskega proletariata ali zaradi tega, ker bi on stopil pred druge odrede. Ravno nasprotno. Prav izredna zaostalost kapitalizma Irj težak vojnoetrateški položaj sta pripo mogla, da smo zaradi toka dogodkov zavzeli mesto pred drugimi odredi in čakali, da ti krenejo na pot in se dvignejo*.
Kako ae ujema * temi Leninovimi besedami kontrarevolucionarna teorija o prvenstvu ruskega naroda in sovjetske države? Kako se ujema teorija današnjega sovjetskega vodstva o državi in revoluciji z osnovnimi Leninovimi načeli, ki Jih je objavil v svojem klasičnem delu «Država in revolucija*? Ali ima kakšno zvezo z marksizmom in leninizmom s svetlimi internacicmallstlčnimi idejami Marxa, Engelsa in Lenina današnje politično in e-
Tihonov, Ehrenburg, Mdlvani in drugi, ki so včeraj pisali o herojski borbi jugoslovanskih narodov, a jih zdaj skušajo na ukaz blatiti? Ali naj jih nadaljuje Fadejev, tisti Fadejev, ki je napisal «Poraz» in se zdaj s svojim postopkom sam odpoveduje svoji lastni resnici in svojemu lastnemu delu?
Ce 1918, leta je rekel Lenin, da so morali začeti revolucijo v tako težkih pogojih, v kakršnih ne bo več nobene delavske revolucije. Moram reči, da mi v današnjih težkih pogojih zveni ta Leninova misel kakor sarkazem. Namesto v lažjih pogojih, o katerih je govoril Lenin, je danes revolucija narodov Jugoslavije v neprimerno težjem položaju. To pa zaradi hegemonističnega in brezobzirnega delovanja, ne imperializma, temveč Sovjetske zveze.
Q triintridesetletnici oktobrske revolucije so moskovski li-oemerci poslali sledeče čestitke in pozdrave: «Pozdrav narodom Jugoslavije, ki vodijo osvobodita) borbo proti fašističnemu režimu Titove klike, proti lakajem imperializma)). T0 je sedma parola med. parolami VKP(b), bržkone zato, da na$ spominja na parole, s katerimi so za časa vojne pozdravljali našo borbo proti fašizmu.
Kolikor besed, toliko laži! Kolikor lepih želja, toliko licemerstva!
Kakšnih asociacij je še treba na vprašanje oktobrske revolucije? Človek bi jih lahko naštel na desetine in stotine. Resnica pa je tako otipljiva in tako očitna, da sama Po sebi dovolj govori.
Stvar je v nedvomnem in neizpodbitnem izdajstvu mar-ksizma-leninizma, znanosti, literature, resnice in poezije. Stvar je v izdajstvu oktobrske revolucije.
TANASIJE MLADENOVIČ i	Književna	riovtae	.
Po razkolu v naših demokratičnih vrstah, ki ga je izzval Kominform, se y nabrežinskem okraju krepi načrtno naseljevanje italijanskega življa, in Sicer najbolj strupenega in naši narodni bitnosli skrajno sovražnega.
Od Stivana, tega staroslovanskega zgodovinskega naselja, ob Devinu, Sesjjanu, skozi Nabrežino in Sv. Križ — in to med glavno cesto in obalo — to je interesna sfera v programu »italianissime*.
V ta namen je reakcionarna uprava zgradila ribiško naselje V Stivanu, začela z gradnjo stanovanj v Devinu, Sesljanu, Nabrežini in v Sv. Križu (barake). Z nakupom terena za stavbišča od strani občine, za kar je obvezana po nekem fašističnem zakonu pa razlaščajo našo zemljo.
Posebno skrbno zabijajo klin v naie narodno telo v Sesljanu z nakupovanjem zemljišč v gradbene namene, s trgovino in gostinstvom, da tako izolirajo in narodno ohromijo seve-rozapadni del te zemlje.
Vzporedno s tem gre tudi šolska politika.
Temu pojavu moramo posvečati vso pozornost. Je res, da demokratične množice — in še posebej slovenske — ne razpolagajo z najbolj učinkovitimi sredstvi, t.j. s ključnimi gospo, daiskimi pozicijami, (z industrijo, veletrgovino, prometom, bankarstvom) niti z oblastjo, kar vse ovira in večkrat onemogoča uspešno obrambo naših gospodarskih, narodnih in ostalih interesov. Vendar ni s tem rečeno, da se moramo prepustiti vetrom usode, marveč je naša dolžnost, da se temu upiramo z vsemi sredstvi in ukrenemo, kolikor nam dopuščajo naše finančne moči.
V težki borbi Za obstanek se naše gospodarsko In moralno osiromašeno ljudstvo kaj rado nagne k pasivni vlogi, v brezbrižnost in otopelosti lo je
toliko bolj nevarno pri nas, kjer nosijo delavsko - kmečke množice pečat fašistične raz-krajevadnp morale y večji meri kot drugje in so v svoji politični okorelosti zelo dostopne raznim političnim demagoškim pjišepetalcem.
Ob tem poglavju naj s posebnim poudarkom opozorim na kmečki živelj, ki zavzema tu-di v našem okraju znaten odstotek socialnega sestava, a je v našem gibanju precej suha veja. Ce se vprašamo po vzroku, si moramo priznati, da nismo pristopili k reševanju vprašanj iz njegovega interesnega območja.
Kakor se moramo pri delavstvu ukvarjati z vprašanjem mezd, nezaposlenosti, stanovanj, konsuma, zdravstva, s prebujanjem in. utrjevanjem lazredno-sindikalne in nacionalne zavesti itd., ne smemo biti pasivni ob mnogih vprašanjih kmečko * gospodarskega značaja.
Pristopiti je treba k vprašanju preusmeritve, t.j. prilagoditve tega gospodarstva novim razmeram, oziroma k proučitvi mnogih s tem zvezanih poglavij in k sestavi temu primernega življenjskega delovnega programa, da se ne bo — kot je te dni dejal neki napredni kmet — naše delo zdelo dema-goško.
To spada sedaj v delokrog KZ, a ni izključno njena, ampak je naloga vsega kolektiva OF, ki naj si medsebojno pomaga. Vzporedno s tem moramo opozarjati naše ljudstvo z živo, torej neposredno in tiska, no besedo na nevarnost in hude posledice prej omenjenega vrinjanja v našo zemljo.
Tako in z očitovanjem naše narodne bltnosti ter z okrepitvijo narodne zavesti z ojačenimi kulturno-prosvetnimi prireditvami bo naša fronta žela med politično zbeganimi delavskimi množicami večji, čeprav še vedno skromen uspeh.
Ocenjevalna komisija stalne- vil pri tej svoji prvi komediji, ga natečaju Italijanske unije na marveč pripravlja še dva na-Reki je pred kratkim pregleda- daljnjl deli. Pietro Guerrinl pa la dvoje novih del, in »leer ko- pripoveduje v »Tončiču* zgod. medijo v treh dejanjih Osvalda \30i jfj j0 je gvtoi doživel v Ramovša »Izredna izdaja* in Italiji med vojno v podtalni povest Pietra Guerrlnija »Ton- borbi, Čeprav delo ne predstav, člč*. Komisija je soglasno skle- |ja vrednejše umetniške »tvarit-nlla. da obe predloženi deli po ve, j^že vsekakor, pisateljevo svoji umetniški vrednosti za slu- nadarjenost, žita nagrado in tako je bila komedija «Izredna izdaja* nagrajena z 20 tisoč dinarji, pripovedno delo Pietra Guerrinl-j* pa z 2000 dinarji. Posebno pozornost je vzbudilo delo O-svalda Ramovša ne le zaradi zanimive leme, marveč tudi zaradi odličnega dialoga in dobre karakterizacije tipov.
Novo delo režiserja italijanske drame reškega narodnega gledališča Je nedvomno najboljša dramaturška in literarna stvaritev, ki je doslej Izšla izpod peresa pripadnika italijanske narodnostne manjšine v Jugoslaviji. Komedija Je že prevedena v srbohrvaščino in bo kmalu objavljena v izvirniku In prevodu. Italijanska drama reškega gledališča bo komedijo vključila v letošnjo gledališko sezono, vendar bodo tudi druga gledališča postavile to delo ns »voj repertoar.
Sama komedij* je vestno zgrajena, brez praznin, liva in interesantno obdelana.
Kakor poroča »Riječkl list*, se Osvaldo Ramovš ne bo usta-
TA NESREČNI KOMINFORM
rodov, morajo odločno dvigniti glas v obrambo miru in podpreti kampanjo za po-blranje podpisov v prid stockholmskemu pozivu*.
Besede Kalatasova so bite namenjene Charlle Chaplinu, Laurence Oltvieru, WH-llamu VVtlerJu, Bette Davisovi, Wilile Lay in Dud-ley Nicholsu.
Verjetno ne bo trajalo dolgo, ko bo sovjetski tisk napadel vse te Igralce kot Ideoloike reakcionarje in predstavnike malomeščanske umetnosti, bržkone pa tudi ne bo dolgo, ko se bo Chaplin Kominformu oddolžil z zafrkljivim filmom.
Sovjetski kinematografski režiser Kalataeov j* na nedavnem filmskem festivalu v Karlovih Varih obsodil vrsto znanih filmskih Igralcev, ker niso podpisali stock. holmske resolucije. Sklicujoč se na te obtožbe, poudarja revija sPolitica Inter-nazionsles, da sl sovjetski pacifisti neupravičeno laste pravico govoriti v imenu narodov. katerim tl umetniki pripadajo.
Sovjetski režiser Kalata-sov je namreč ob oni priliki dejal: »Prišel je čas odločne akcije. Naprej ne moremo več molčati, Ako hočejo biti vredni svojih na-
...in še mani pred škilavi
PRIMORSKI dnevnik
— 5 —
19. novembra 1950
• - .A
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico lflL nadst, - 2 elejon 11-32
tepe besede hrez vsebine
Jiekaj Iz frazeologije govorniških tirad ob proslavah 4. novembra
0 proslavah 4. novembra smc našem listu precej obširno pi-
Poudarili smo šovinistični ^»sei govorov italijanskih adrih predstavnikov tako \ polju kot v Gorici in
, y Pričujočem članku pa bj se ®takniij druge strani tistih go-ov. Zato pustimo ob strani zjav€ same in poglejmo ma-® na izraze, ki jih veliki itali-Sovornik; najčešče upo-^‘jajo ob takih prilikah.
Zadnja številka literarne re-Ne «Ii Monoo«, z dne 18. 31. hvJ. zavzema nekako levo pcralno smer. je objavila za-jj^v člančič, ki po vsebini ni
1 člančič, ampak samo zbirka “?3colj rabljenih besed ob vetu proslavah 4. novembra.
"Zvija našteva sledeče besede;
t&naso (nasilstvo), diktat iktat). jnfame diktat (sramo-• diktat), i nastri morti (naši .. vi), eroici morti glorificati blaški poveličani mrtvi), vwti indicano la strada (mrt-t kažejo pot), destrtd (usode), ®Pe (pleme), mamto (opo-J?', stranieri (tujci), indefet-“C (neminljiv), culto (češče-rito, (obred), soecorio (cb-
»»),
• rinunciatari
(renegati), iskrni (odločitve), l’ora del-^ndi decisiorji storiche (čas l 'h zgodovinskih odločit'
^ (zastave), vess
Pttriflcazfone (očiščevanje). Ib faccia (pljunki v ot-
nih letnih časih. Tečajniki bodo lahko zasledovali razvoj sadnih dreves v treh različnih razvojnih fazah. Posebno paž-njo bodo na tem tečaju polagali vzgoji najvažnejših vrst sadja, kakor breskvi, hruški, Češnji, jablani, marelicam in slivam. Lekcije bodo po možnosti v sadovnjakih in tečajniki bodo obiskali tudi najboljše sadjarje v naši pokrajini.
Tega tečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci od 17. do 40. leta starosti. Za vpis je treba predložiti prošnjo na navadnem papirju naslovljeno na pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo najkasneje do 30. novembra. V prošnji je treba navesti priimek, ime. očetovstvo, starost, dovršene šole in bivališče.	I
Nov sedež DFS
Demokratična fronta Slovencev v Italiji javlja, da je prenesla svoj sedež iz Ul. Monte-santo 42 v Ul. S. Pellico 1, II. nadstropje.
Totovi v kurniku
Pred dnevi so se neznani tatovi ponoči vtihotapili v kur-nik Arriga Munghevlija in odnesli 20 kokoši in enega purana. Ko je zjutraj Mungherli vstal in s košaro koruze v roki odprl kurnik, da bi nakrmit svojo perutnino, je takoj opazil, da je kurnik prazen. Prijazen klic, ki je vabil kokoši na dvorišče, je V trenutku zamrl na njegovih ustih. Cim si je pa opomogel od presenečenja, je stekel na bližnjo orožniško postajo in prijavil tatvino, Orožniki so že pričeli, z za-..iedovanjem predrznih ‘atov. Kokoši in puran so bili skupno vredni približno 15 tisoč lir.
V spremstvu izgonskega lista, ki mu ga je izdala tukajšnja policija, je moral včeraj v svoj rojstni kraj 291etni Jožef Vosiila iz Vidma.
NOVI FILMI
Jutri bo prepozno
V povojni dobi je filmska industrija, tako v Evropi kakor v Ameriki, posvetila več svojih del mladini in njenim problemom. Med temi je film. «Zgodilo se je v Evropb), ki prikazuje male brezdomce v povojnih letih na Ogrskem; dalje imamo vrsto ameriških filmov, v katerih nastopa Spencer Traču s svojimi malimi-prijatelji, V Italiji je posvetil mladini največ pažnje De Sica in znan je njegov film sTatovi koles«.
Film k J utri bo prepozno» tudi prikazuje mladino, predvsem pa njeno mladeniško dobo in nastopa v njem tudi De Sica v vlogi profesorja. Francoski režiser ukrajinskega pokolenja Leonide Moguy, ki je režiral ta film, je že znan izpred vojne po drugih svojih delih, kot so: ((Sončni žarek«. ((Jetniki brez rešetk«. «Kcmflikt», «Na gibljivih sipinah» in ((Blodnja«.
V tem svojem delu, o katerem naj mimogrede omenimo, da je dobilo na XI. festivalu v Benetkah nagrado predsedstva
vlade za najboljši italijanski film, nam je režiser pokazal zle posledice ki lahko nastanejo spričo napačne in neživljenjske vzgoje v njihovi mladeniški dobi. Nastopajoči umetnik i so Italijani in tudi dejanje se vrši v rimskem mestnem ambientu. Vlogo dozorevajoče mladenke Mirelle je zelo dobro podala Maria Pierangeli. pa, tudi drugi glavni igralci odgovarjajo. De Sicov vpliv Se vidi zlasti pri skupinskih nastopih dečkov in deklic, ki so cesto zelo učinkoviti.
Delo je posvečeno: «Otroku, temu neznancu, in pa tistim staršem, ki so pozabili, da so bili nekdaj tudi sami otroci«. To je zgodba dečka in deklice (Franco in Mirella), ki se imata rada in že samo zaradi tega mislita, da sta grešila. V tem ju še potrdijo vzgojitelji z zastarelimi nazori o spolni vzgoji in tako se hoče Mirella že zaradi enega samega poljuba usmrtiti. Zato opominja avtor, da je treba pravočasno. začeti
s spolno vzgojo mladoletnikov, ker: ((Jutri bo prepozno«.
V filmu imamo precej lepih in učinkovitih scen, predvsem v gozdu, ob jezeru, v samotni gozdni kapeli itd. Vendar pa se nam zdii, da se režiser preveč tesno drži svoje osnove, ko bi lahko vzporedno povedal in pokazal še več zanimivosti iz mladinskega življenja. Prav tako bi film pridobil, če bi bilo v njem manj dialogov in manj naivnosti. V nekaterih delih se nam zdi tudi premalo logičen, kakor n. pr. je težko verjetno, da bi bil 15-leten dečko, ki živi v Rimu, še tako naiven v spolnih vprašanjih, posebno še, ko prebira erotično literaturo in že hodi z zrelim dekletom.
Na splošno film ugaja občinstvu. čeprav ni v njem običajnih detektivskih zgodb, umorov in ljubezenskih spletk. To pomeni, da se ljudje zanimajo tudi za druge stvari, če jih znajo režiser in igralci pravilno prikazati in da jih zanima ne samo neko dejanje, ampak tudi njegova vzročnost. To dejstvo je najbolje pokazal Moguy v tem svojem delu in mu ga moramo šteti v nemajhno zaslugo.
I. M.
Danes vsi na v Pevmo
Prosvetno društvo v Pevmi ponovi danes 19 t. m. ob 4. uri popoldne Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Priporočamo vsem, ki so zamudili prvo predstavo, da si to zanimivo komedijo ogledajo.
Zaplemba revije
Na ukaz državnega pravdni-štva iz Rima je goriška policija včeraj zaplenila v raznih časopisnih prodajalnah vse izvode zadnje številke revije «Sele-zione medica«.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Za popravilo ceste v Štandrežu je občinska ponudba prenizka
KINO
VERDI, 15: Jutri bo prepozno«, M. Pierangeli.
VITTORIA, 15: «Kadeti iz Ga-scogne«. W. Chiari.
CENTRALE, 15: «Crna celina«, barvr.i film.
MODERNO, 15: «Sveta nečast«, E. Parvo.
EDEN. 14.30: «Tbto na krožni dirki po Italiji«, I. Barzizza.
Pretekli četrtek zvečer se je sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Na tej seji 60 odborniki najprej poslušali poročilo zastopnika občinskega tehničnega urada inž. Glessija o napredovanju gradnje nove strokovne šole v Ul. Boschetto. V tej zvezi so odborniki izrazili zaskrbljenost in odločili, da je treba to stavbo dogradili vsaj do prihodnjega šolskega leta 1951-52. Natančno so nadalje proučili sedanje stanje te zgradbe in nujnost finansiranja del deloma z državnim prispevkom, deloma pa s posojili. Razpravo o tem vprašanju so zaključili s sklepom, da bedo čimprej napravili vse potrebne korake za finansiranje te gradnje, ki mora biti dokončana vsaj do prihodnjega šolskega leta.
Pred zaključkom seje so odborniki sprejeli še nekaj sklepov upravnega značaja in odobrili novo najemnino za občinska kmečka poslopja. Nato so vzeli na znanje še neuspeh zakupa del za popravilo ceste v Štandrežu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA:	Loreta	Filotto,
Pavel Borghi, Daša Maureni, Mirella Menon, Anamarija Sta-
ta, Marija Mervič, Martin Mar* vin, Silvij Pelicon, Bruna Marega, Aloj Presenji.
SMRTI: 541etna nuna Marija Avgusta Bellese, 511etni delavec Karel Vechicet, 391etna go. spodinja Lucija Valentini por, Valentini, 661etni upokojeneo Julijan Culaut, 911etna gospodi, nja Evgenija Nadaja vd. Stra-dolin, 381etni mehanik Rihard Buttignon, 671etni delavec Osvald Craighero, 821etna gospodinja Ana Marija Medeot vd. Toros, 571etni sluga Ivan Jordan, 6Uetni zidar Jeremija Vižintin, 521etni trgovec Acjuili-no Zandomeni.
VKNJI2ENE POROKE: elefc tricist Jožef Boškin in gospodinja Marija Humar, agent javne varnosti Pasquale Camparo-ne in gospodinja Nicolina Fe-, dele, podčastnik ameriške vojske Wiiliams David Franklin in uradnica Ana Zaina, podčastnik finance Franko Polini in gospodinja Pia Gri.
POROKE: industrijec Jurij Osbat in uradnica Tonon Franka, čevljar Izidor Jerman in zasebnica Libera Zonzin, slikar Dominik Rizzardo in go spodinja Amalija Gasparin, podčastnik italijanske vojske Lovrenc Santillo in gospodinja Marija Gabrielli.
Gradbeni
v šoli in na terenu
o\r),
lili
K "T”1'). inperserittibile (ne-0 biten), sacrificio (žrtev), -andejli dj čeme (koščki me-
%uti raz)
N°, revija rj varčevala z be-
bi\6ndar b!	z	ueše straži	^Polniti z besedami.
B-v, i n’s<) uporabljali samo cb glavah 4. novembra, ampak VjJ* s Pridem uporabljajo ob j0	Priliki, čim se le spomni-
,	vzhodnega soseda in r.-a
Vr	....
^19 o;
le. ki so jih morali kot pre-j zapustiti, h ?rka besed bi se pomnožili Če bi list objavil še nekake zemljepisna imena, kot so JJ*. Reka, Zadar, Pula, Dal-Julijska krajina, «ma-fi„ bostrum« ter besede «i sa-^‘.čonfini Bella Patria (sveti (.efr-:ki domovine), giustizia ,'av'ica), liberta (svoboda) ^ itd.
J^ričo tolikega ponavljanja besefi, in to tudi takrat, ko nai'°'v° uporabljanje ni niti nhmanj na mestu, spravlja v '>aSVnost smcšrio luč njihove etle. Zd!i se, kot da vse sku-
Počenjajo zaito, ker jim h ]2l!,lrai diktirajo tako linijo; te LS"ne?a nagiba prav gotovo že < I5*« kričali }n ponavljali j,lSokrat izgovorjene in ob-besede.
tia: f to konec koncev niti ni c-- mejše. Treba je veliko
da to vsaj nekaj ostalo.
Vsa povojna leta smo občutili veliko pomanjkanje strokovnih gradbenih delavcev, zidarjev, delovodij in stavbenikov. To pomanjkanje je bilo tembolj občutno, ker je bila naša dejavnost usmerjena predvsem v številne gradnje, potre Dne zaradi vojnih posledic. obnove vasi in mest na eni strani in na drugi strani za splošen gospodarski razvoj okrožja.
Glede na to je ljudska oblast ravno v namenu, da pomnoži delovne siie v tem področju, organizirala že v letu 1949 gradbeni tečaj, ki je pokazal vidne uspehe. Tako smo s prvim tečajem v Semedeli vzgojili 50 novih zidarskih vajencev, ki so svoje sposobnosti uveljavili t.akoj po končanem učenju.
Letos julija meseca je pričel delovati prav tako v Semedeli že drug tak tečaj, ki bo trajal do konca decembra t. 1. Tečaj obiskuje nadaljnjih 29 mladincev. Slovencev in Hrvatov iz našega okrožja, pri čemer so v pretežni večini Slovenci. Naj omenim že r.a tem mestu, da je pri nas povprečen odstotek mladincev, ki so se odločili za zidarski poklic, razmeroma višji kot je v tem pogiedu odstotek novih zidarskih vajencev v Sloveniji. Kakor lani, tako je tudi le-
ki jih rodi vsako novo delo odnosno vsaka nova ustanova.
Tudi letošnji tečajniki so se izkazali pri praktičnem vežba-nju in so tudi pokazali veliko iniciativnost. Pomagali so namreč na raznih gradnjah kot na primer pri gradnji zadružnih domov. Zaradi pomanjkanja sile v stavbinski stroki pa so gojerx:i sedanjega tečaja naravnost prevzeli gradnjo stanovanjskih hiš v Kopru. Tu delajo prav vsi v svojem prostem casu popoldne.
Po dobljenih informacijah je med njimi nekaj izredno nadarjenih za zidarski poklic, ki jih bo v prihodnjosti usposobil za izvedbo delovodskih r.a-log. Tečajnikom se vidi, da so pod dobnm in pravilnim vodstvom. Posebno priznanje gre njihovemu delovodji, (od Edi-lita), ki posveča vso pažnjo vzgoji tega kadra bodočih zidarjev s tem. da jim . daje na razpolago vse svoje znanje in izkustva.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - / elefon 70
m Pohorskega Minin v Hrano
DIHI HM M MlHsMi .Dlll*
Kominformistični tednik «DELO» je 4. t. m. objavil pod naslovom «Tako skrbijo titofašisti za bedeče kadre. Lakota in pomanjkanje v Pomorskem tehnikumu v Piranu« niz napadov na ta zavod.
Med drugim trdi, da živijo dijaki Pomorskega teh-nikuma v pomanjkanju in nesnagi, da prejemajo premalo kruha, da jim servirajo vedno mrzlo juho, da prejemajo nesladkano kavo, da dijaki v svo. jih spalnicah nimajo žimnic in da na splošno vlada v šoli nesnaga.
Dijaški dom v Portorožu
  ____________ tos dobil tečaj svojo streho v
iamska šovinistična reakci- udobnih barakah gradbenega
na	na veliko kričanje,
osn0y<'<st' i® vs • brez vsebine in -■ bledo in prazno.
Miklavž prihaja
V Gov«sk° planinsko društvo lt|a ,nci 3e te dni prejelo Mi-tos *,ev° obvestilo, da ga bo le-skalPo dolgem času spet obi-h0cl ,s Rošem daril. Svoj pri-peril,le javil za četrtek 7. de-D°t.a,ra 2večer. Na člane bo 9ev al v društveni dvorani v Dien *' Gospodarju SPD, Cer-v6Hi lru iz Korna je že poku M <<bero>> daril. Predsednike v andetu pa je zaupal, da
!kliu
naj ga počakajo doma.
*eN za sadjarje
Mi-a'wnski inšpektorat za
Nnot 0 b“ 51 biižnji Pri‘ letm * L or8aruziral zimskopo-stVa praktičnega sadjar-^kci ^em tečaju bo samo 20 hrjJ Za specializacijo sad-jarstVav različnih strokah sad-
bel5cije bodo v treh različ-
izij, Pevmski dvorar.i obdaril ^tali n° člane SPD' Vsi
KI NUDI VSAKO LETO ZATOČIŠČE NOVIM IN NOVIM DIJAKOM BODOČI DELOVNI INTELIGENCI V 'SLUŽBI SKUPNOSTI.
podjetja v Semedeli, kjer imajo gojenci hkrati stanovanje in vso ostalo oskrbo, tako da bivajo v nekem internatu. V tečaju poučujejo strokovnjaki iz gradbene stroke in iz strok splošnih predmetov. Tako prejemajo ti gojenci teoretični pouk, ki naj bo osnova za »r.-ji-novo bodoče znanje in s tem pravilnost in preciznost njihovega bodočega zidarskega in gradbenega dela. Poleg teoretičnih predavanj imajo tečajniki tudi praktične vaje.
Ze iz uspehov tečaja iz leta 1949 smo spoznali, da so si tedanji gojenci pridobili mnogo pozitivnega znanja, kar so ne-kater od njih že pokazali pri raznih gradr.jah. Lahko celo trdimo, da so zidarski gojenci tega tečaja dosegli sposobnosti, ki jih ne opažamo pri ostalih kvalificiranih delavcih. Iz tega sledi, da prispeva solidno teoretično znanje mnogo k vzgoji mladih kadrov v zidarski stroki. Letošnji tečajniki so še toliko na boljšem, ker uživajo vsa izkustva lanskega tečaja s tem, da so odpadli letos vsi
nedostatki in pomanjkljivosti,
  .........................................
POGLED NA DOLINb ROKAVE. V OZADJU f.ECJOLSKE SOLINE.
Poleg tega, da pisec v svojem napadu ne loči Pomorskega tehnikuma kot šole in ustanove od dijaškega doma, v katerem so dijaki nastanjeni, sloni ves napad na popolni laži. Kakor hitro so dijaki Pomorskega tehnikuma zvedeli za ta toapad, je njihova mladinska organizacija ■ sklicala takoj sestanek, na katerem so dijaki sprejeli protestno resolucijo, v kateri obsojajo natolcevanje ‘ «DELA» in označujejo ta napad kot napad na ljudsko oblast in njene ustanove. Nato nadaljuje resolucija dobesedno:
«Stvarno stanje je popolnoma nasprotno, kot ga navaja člankar v DELU. Hrana v dijaškem domu je dobra in vsakomur zagotovljena. Kruh dobi vsak dijak pri vsakem obroku hrane, kava pa je vsak dan bela, zadostno sladkana in nepokvarjena.
Dijaški dom se redno in dnevno čisti, vsi dijaki pa imajo žimnice. O k osu ni ne duha ne sledu in šolski pouk poteka že Peto leto v popolnem redu. Od ljudske oblasti uživamo največjo podporo v obliki štipendij in drugih ugodnostih. Za vso brigo smo mi dijaki hvaležni edinole ljudski oblasti, ne pa- kominformi-stičnemu DELU ali kateremukoli od naših sovražnikov!
Vprašamo pisca inkriminiranega članka, kaj nudi državna oblast dijakom v coni A STO in v Italiji? Vemo prav dobro, da morajo dijaki navtične šole v Trstu prav drago plačati vse, kar jim nudi šola. Po končanem študiju so pa prepuščeni sami sebi. Nasprotno pa pod ljudsko oblastjo tega ni! Vsi naši tovariši, ki so končali študij na Pomorskem tehnikumu v Piranu so ali v službi na ladjah ali redni slušatelji na visokih šolah v Jugoslaviji. Zato vabimo «objektivnega» avtorja navedenega članka, naj si ogleda naš šolski zavod in dijaški dom, naše delo, pomoč naših tovarišev profesorjev, ki nam jo vsakodnevno nudijo naj si ogleda rast in delo naše šole, da se tu prepriča o neresničnosti vsebine članka v «DELU».
Enodušno izjavljamo, da se bomo mi mladi pomorščaki ne glede na taka in podobna obrekovanja vzgajali še naprej v duhu pridobitev NOB in zasta-
vili vse svoje telesne in umstvene moči, da se bo Pomorski tehnikum v Piranu razvijal, rastel in krepil.
V Piranu, 13. nov. 1950.
Podpisani 103 dijaki PT v Piranu
Upniki počitniških kolonij zglasite se!
Centralni odbor za počitniške kolonije poziva vse upnike k; imajo iz katerega koli pravnega razloga proti njemu terjatve, naj jih 'priglasijo najkasneje do 30. novembra t. 1. na okrajni LO v Kopru pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. V lastno korist paz te na rok, ki ne bo več podaljšan!
Izdajanje
živilskih nakaznic
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec december 1950 bo pri Istrski banki d. d. Koper od 21. XI. do vključno 2*. XI. t. 1. po Easlednjem vrstnem redu:
1. dne 21. in 22. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zabtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Kopru;
2. dne 23. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljndskera odboru v Izoli;
3. dne 24. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zabtevnice pri mestnib ljudskih odborih v Pira. nu in Portorožu.
4. dne 25., 26., 27. t.m. za predlagatelje, ki so vložili zabtevnice pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim se bo postopalo.
Vsi predlagatelji zahtevnic morajo dostaviti pooblastilo upravičenca za dviganje potrošniških nakaznic.
Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname potrošnikov nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic.
Tajništvo Istrske banke d. d. v Kopru
Kul lurno-doknmeniarni film
„SlGuensHo Primorje"
V ponedeljek in torek bodo predvajali v kinu v Kopru v sklopu Tedna slovenske kulture dokumentarni film ((Slovensko Primorje«. Film zajema dobo od propada fevdalne dobe do osvoboditve Slovenskega Primorja leta 1S45. Prikazuje v samem početku ruševine fevdalnih gradov kot tudi še obstoječa kolonska posestva. Režiser Badjura nas spretno vodi iz kraja v kraj ter nam prikazuje našo Slovensko Primorje iz takega zornega kota, kot nam ga more prikazati le dovršen filmsko operater umetnik. Vodi od izvira Soče iz Trente do okolice Pirana ter nam v krasnih umetniških slikah pripoveduje zgodovino naših krajev in ljudi vse do osvoboditve. Pove nam vse kot je naše ljudstvo trpelo pod raznimi osvajalci in izkoriščevalci■ Gledalec se čudi kako se je moglo v takih krasnih krajih dogajati toliko gorja. Pove nam tudi v sliki, da so naši pesniki kakor Gregorčič in Kosovel prekorovali osvo-bojenje ter heroji kot Vojko in ostali osvoboditev tudi dosegli. Pokaže nam ogromni delovni elan naše mladine na prostovoljnem delu, kjer se gradi nova velika socialistična Jugoslavija.
Ko vse to gledalec gleda mu je žal, da je film prekratek. Drugega res ne moremo zameriti tov. režiserju in snemalcu Badjuri.
Ta film bo na programu v Kopru v ponedeljek in torek, v Izoli v sredo in četrtek, v Piranu v petek, soboto in nedeljo. Film toplo priporočamo, posebno naši mladini.
Boni za drva
Okrajni odbor Enotnih sindikatov v Kopru preklicuje in razglaša za neveljavne vse dosedanje bone za drva. Istočasno obvešča in poziva vse sindikalne podružnice v koprskem okraju, naj do 25. novembra t. 1. pošljejo imenik vseh poglavarjev družin, ki imajo po veljavnih zakonitih določil pravico do dviga bonov za drva v količini 200 kg mesečno.
Nove prodafalnice strah špeknlantov
Nedavno je bila v Kopru | jali na primer jajca, maslo,
ustanovljena prodajalnica, v kateri kupuje lahko vsakdo živila jn ostalo trgovsko blago za metrolire. To je dalo italijanskemu tržaškemu reakcionarnemu tisku povod za napade na organe naše ljudske oblasti. Po drugi strani pa so tudi naši domači nasprotniki začeli šušljati, češ da je la način trgovanja škodljiv interesom ljudskih množic.
Zato Lo prav, da sg seznanimo s tem vprašanjem. Predvsem se moramo zavedati, da je italijanska lira pri nas poleg dinarja še vedno zakonito plačilno sredstvo. Istočasno prihaja v poštev tudi kot devizna valuta, ki jo rabimo v trgovini s Trstom. S tem v zvezi je postala italijanska lira sredstvo špekulacije, od katerega ima del našega prebivalstva precejšnjo škodo. Tako smo naleteli na ljudi, ki so vsa ta leta in ki še danes špekulirajo z zamenjavo lire, dinarja, s prinašanjem blaga, cenami, itd.
Organi naše oblasti so smatrali za umestno, da napravijo konec temu izkoriščanju, ter uvedejo način trgovanja, s pomočjo katerega bo prišel lahko vsakdo do zaželenega blaga, pač do vsega, kar so mnogokrat nakupovali od prekupčevalcev in na črni borzi. S tem bodi konec stanju, da se bodo tisti, ki jmajo italijanske lire, okoriščali na račun tistih, ki jih nimajo, in da bodo prišli samo ti privilegiranci, (ki imajo lire) do blaga, ki ga trenutno že ni dovolj na našem trgu.
S posredovanjem na novo uvedenih prodajalnic, ki pred' stavljajo decentralizacijo ne' kake devizne trgovine, bo vsakdo lahko prinesel v odkup ali zamenjavo one pridelke in blago, ki bodisi ni podvrženo oddaji, bodisi da preostaja producentu od že izvršene oddaje. Naj navedemo za primer. Kmet, ki je po oddaji vinskega pridelka pridržal zase in svoje družinske člane določeno količino vina, ali drugih pridelkov, bo lahko prodal devizni trgovini — novi pro-dajalnici za devizne bone, s katerimi si bo nakupil prav v tej novi trgovini vse kar bo želel.' Isto velja na primer za kmete, ki so do sedaj proda-
kuretino in podobno na prostem trgu. Tudi za to blago bodo lahko dobili devizne bone.
Organi ljudske oblasti bodo s tem poskrbeli našim ljudem italijanske lire V bonih, s katerimi si bodo lahko nakupili zaželene predmete. Z blagom, ki ga bodo producenti oddali novi prodajalnici pa bo ljudska oblast razpolagala tako, da ga bo deloma oddala za obvezno preskrbo, deloma pa ga bo vrgla na trg v prosto prodajo. Na ta način bodo prišli delavci, nameščenci, obrtniki in sploh vsakdo, do stvari, ki so jim bile do sedaj ravno zaradi tega, ker niso imeli lir, odtegnjene. Organi ljudske oblasti pa bodo istočasno pove-čalj svoj devizni fond, kar bo prav tako vplivalo ugodno na razvoj naše trgovine s Trstom, odnosno z inozemstvom.
Iz tega tudi razvidimo, da je brez podlage podtikanje, češ da bo v novih prodajalnicah lahko kupil blago samo tisti,'ki ima lire. Lastnikom lir bo ta trgovina prav tako odprta, hkrati pa tudi vsem producentom, ki bodo imeli karkoli za prodajo odnosno zamenjavo.
Iste ugodnosti bo imel lahko vsak obrtnik, odnosno rokodelec, ki bo svoje izdelke na enak način in pod istimi pogoji prodal novi prodajalnici in prejel tudi devizne bone.
Praksa bo pokazala koristi tega načina trgovanja, s katerim bo poleg zgoraj navedenega zadan najhujši udarec dosedanjim špekulantom z metro-lirami. Prepričani smo, da bodo uspehi tega trgovanja pospešili ustanovitev podobnih trgovin tudi v drugih krajih — zlasti v mestih našega okrožja.
Jutri v Kopru predavanje
Društvo inženirjev in tehnikov v Kopru priredi jutri 20. t. m. ob 20. uri v mal; dvorani koprskega gledališča predavanje, ki ga bo imel tov. docent dr. Stojan Pretnar.
Predava) bo «0 pravicah In ugodnostih iznajditeljev, nova-torjev in racionalizatorjev v FLR Jugoslaviji«.
Zaradi važnestj jn aktualnosti — sodobnosti predmeta priporočamo predavanje zlasti še članom sindikalnih organizacij.
u dvetotmi uAffM
i
pHEVKI»KL PROF. »H. FRAS * U Fr TRI RAL 1>R. ROBERT
Sve^k podpisal Bretschneiderjevo ovadbo in tale
da, r Se zgoraj navedene obdolžitve proti meni so osnovane
‘esiiicj
Josef Svejk-
01 ie podpisal, se je obrnil k strogemu gospodu:
*lutrajl naj P°dPiS€m še kaj? Ali pa naj pridem Sele jutri
dQbli Ut^1 zjutraj vas odvedejo h odgovor.
bradač HIAVAIV
kazenskemu sodišču,« je
tygk°reJ. gospod? Da bi morda ne zaspal, Jezesmarija« 5ttar,< n, je danes že vdrugič zarjovelo na Svejka z druge
rani
v Vr pred katero je stal.
vejij ajQl' se v svoje novo zamreženo stanovanje, je rekel 'Tu !iafnlku' ki ga je spremljal.
reCe vse gladko in hitro, kakor da mažeš.*
Bržko so se za njim zaprla vrata, so ga njegovi sojetniki obsuli z raznimi vprašanji, na katera je Svejk odgovoril jasno: «Pravkar sem priznal, da sem ubil nadvojvodo Ferdinanda.*
Sest mož se je prestrašeno stisnilo pod ušive odeje, samo Bosanec je rekel:
»Dobrodošli !>
Svejk Je lezel na posteljo in rekel:
«To Je neumno, da nimamo tukaj budilke.*
Toda zjutraj so ga zbudili tudi brez budilke in natanko ob šestih so peljali Svejka v czelenem Henriku* na deželno kazensko sodišče-
«Rana ura zlata ura,* je dejal Svejk svojim sopotnikom, ko Je »zeleni Henrik* zavil iz vrat policijskega ravnateljstva.
SVEJK PRED SODNIMI ZDRAVNIKI
Ciste prijazne sobice deželnega «kot kazenskega* sodišča so napravile na Svejka najugodnejši vtis. Pobeljene stene, črno pobarvane mreže in debeli gospod Demartini, višji paznik v preiskovalnem zaporu z vijoličastimi našitki in z vijoličastim robom na erami čepici. Vijoličasta barva je predpisana ne samo tukaj, temveč tudi pri verskih obredih na pepelnično sredo in na veliki petek.
Vračala se je slavna historija rimskega gospostva nad Jeruzalemom. Jetnike so vodili in jih postavljali pred Pilate leta tisočdevetstoštirinajstega spodaj v pritličju- In preiskovalni sodniki, Pilati novega časa, namesto da bi si pošteno umivali
roke, so si pošiljali po slanino s papriko in po plzenjsko pivo k Teissigu ter predajali nove in nove tožbe državnemu tožilstvu Tu je po večini ginila vsaka logika in je zmagoval §, davil §, norel §, prskal I, se smejal §, grozil § in ni odpuščal. To so bili žonglerji zakonov, oboževatelji črk v zakonih, požiralci obtožencev, tigri avstrijske džungle, ki so merili svoj skok na obto ženca po številu paragrafov.
' Izjema so bili samo nekateri' gospodje (prav tako kakor tudi na policijskem ravnateljstvu), ki zakona niso jemali tako resno, zakaj povsod se najde pšenica med kokoljem.
K nekemu takemu gospodu so privedli Svejka na zaslišanje Starejši gospod dobrohotne zunanjosti, ki nekoč, ko je zasliševal znanega morilca Valeša, ni nikoli pozabil reči: «Prosim. sedite, gospod Valeš, tukaj je ravno prazen stol *
Ko so privedli Svejka, ga je s prirojeno ljubeznivostjo pozval, naj sede, rekoč.
»Tak vi ste torej tisti gospod Svejk?*
»Mislim, da sem,* je odgovoril Svejk. «da moram biti, ker je tudi moj oče bil Svejk in moja mama gospa Svejkova. Ne morem jima prizadeti taksne sramote, da bi tajil svoje ime.* Prijazen nasmeh je spreletel obraz preiskovalnega sodnega .-.vetnika:
«Ampak lepe reči ste zoneg&vili. Veliko imate na vesti.* »Jaz imam zmerom veliko na vesti,* je dejal Svejk in se smehljal še bolj ljubeznivo kakor, gospod sodni svetnik; «jaz imam morebiti še več na vesti, kakor račite imeti vi, gospod.* «To se vidi iz protokola, ki ste ga podpisali,* je prav tako ljubeznivo rekel sodni svetnik, «ali nisi« podpisali morda pod pritiskom na policiji?*
«Kaj še, gospod! Sam sem jih vprašal, ali naj podpišem in ko so rekli, naj podpišem, sem jim ustregel. Saj se vendar ne bom z njimi pričkal zavoljo svojega lastnega podpisa. S tem bi si gotovo ne koristil. Red mora biti *
«Ali se čutite, gospod Svejk, popolnoma zdravega?* «Popolnoma zdravega ravno ne, gospod svetnik. Revmo imam in se mažem z opodeldokom.*
Stari gospod se je spet prijazno nasmehnil. «Kaj bi rekli, če bi vas dali mi pregledati po sodnih zdravnikih?*
»Mislim, da še ni tako hudo z menoj, da bi ti gospodje po nepotrebnem tratili čas z menoj. Pregledal me je že neki doktor na policijskem ravnateljstvu, nimam li kapavice*
«Veste kaj, gospod Svejk, poskusili bomo vendarle s temi gospodi sodnimi zdravniki. Lepo bomo sestavili komisijo, dali vas bomo v preiskovalni zapor in se boste medtem lepo odpočili. Zdaj pa še eno vprašanje: po zapisniku ste baje razglašali in razširjali, da bo zdaj zdaj nastala vojna?*
»Da, prosim, blagorodje, gospod svetnik, vojna bo v najbližjem času.*
«Pa nimate kdaj pa kdaj kakšnih napadov?*
»Teh, prosim, nimam, samo enkrat bi bil malone padel pod avtomobil na Karlovem trgu, toda tega je že precej let.* S tem je bilo zasliševanje končano. Svejk je segel gospodu sodnemu svetniku v roko in, vrnivši se v svojo sobico, rekel svojim sosedom:
«Tak me bodo zaradi umora gospoda nadvojvode Ferdinanda pregledali sodni zdravniki.*
(Nadaljevanje sledi.)
Telefon št* 96
Eskimi - jedci
sureveša
DALEČ NA SEVERU KANADE PREBIVAJO ZADOVOLJNI ESKIMI ALI 1NU1T, KI ŽIVIJO KOT JE MORAL ŽIVETI ČLOVEK 4000 LET PRED NAMI
Eskimi so zelo samozavestni, pogumni in ponosni lovci, izredno iznajdljivi in spretni. Prišli so iz severne Azije v Severno Ameriko po zadnji pole-denitvi, po nekaterih sodbah pred ne več kakor 4—5 tisoč leti, po drugih največ pred 20.000 leti. Prepluli so Beringov preliv iti se razširili po vsej arktični pokrajini Severne Amerike od Alaske do New Foundlanda, zasedli so tudi Grenland na vzhodu in prišli nekoč na jug v širine današnjega New Yorka. Pozimi so potovali le Po zamrznjenih rekah in jezerih, lovili so ribe skozi luknje v ledu. Ko so od indijanskega plemena Atapaskan (ali Dene), ki je prišlo v Ameriko še za Eskimi, prevzeli snežne krplje, so bili v svojem gibanju tudi po prhkem, še neuležanem snegu bolj prosti. V glavnem potujejo kopenski Eskimi, ki se preživljajo skoraj izključno s kanadskim severnim jelenom (karibu), s sanmi lestvičaste oblike, ki jih Vlečejo polarni psi, vpreženi v
obliki pahljače z vodilnim psom na čelu. Te sani so prav zanimive kot dokaz iznajdljivosti Eskimov, vi deli so med seboj vezani le z živalskimi kitami, da so sani čimbolj prožne in do se ne lazlete ob često hudih udarcih na ledu. Inuit do prihoda belcev niso pozn ili k ivin in so si pač drugače pomagali. Da bi na primer sanske smuči gladko tekle, jih polijejo z vodo, da dobe ledeno prevleko Tudi iglu, koča iz snežne «opeke». velika včasih v premeru do 10 m in visoka do 8 m, je dokaz njihove iznajdljivosti, da ne govorimo o kajaku. Kajak je preko lahkega ogrodja s kožo prevlečen čolnič za enega lovca, dolg nekako 3—5 m, zelo okreten in lahek. Kakor vsa obleka, je tudi kajakova prevleka sešita le z živalskimi kitami, ki v vlagi nabreknejo in tako zamašč vodne luknjice. S kajaki si upajo Inuit na morje med plavajoče ledene gore na lov na kite. Za lovsko orodje jim služi koščena harpuna (danes kovin-
Za morski lov imajo Eskimi doma izdelane čotne-kajake. O-grodje je med seboj povezano z živalskimi kitami, ves kajak pa je prevlečen z živalsko kožo. Slika nam kaže dva kajaka med ledenimi gorami
ska), privezana z dolgo vrvjo na kajak. Zadeti kil lahko vleče kajak kilometre daleč z veliko naglico za seboj; če pa se potopi v globino, mora pogumni lovec brž presekati vrv, da bi ga kit s kajakom vred ne potegnil za seboj.
Ce se zavedamo, da so Eskimi vso svojo bogato tehniko in kulturo razvili samo s pomočjo kamenitega in koščenega orodja, jih moramo pač občudovati. Kajak n. pr. ni kar si bodi! Obdelava kož je sicer le mehanska kakor v ledeni dobi, toda ustreza zahtevam. Obleka, Izprva vsa iz živalskih surovin, je prav tako ustrezna; sestavljena je iz zgornjega dela (jope), hlač (za oba spola), vrhnjega plašča s kapuco in mehkih škornjev, ki jih krasijo vezenine ali žive barve. Za nošenje dojenčkov imajo žene v plašču na hrbtu posebno vre. čo, pod katero je plašč prepa-san, da otrok ne more zdrkniti ali pasti na tla. Sicer pa je otrok v tej vreči nag na golem materinem hrbtu, da se ohrani toplota. Ce je otroku treba na stran, ga mati tudi v najhujšem
V borbi z naravo so Eskimi zelo iznajdljivi. Slika nam pokar zuje, kako si je Eskim zavaroval oči pred močnim bliščem snežnih in ledenih planjav
KRATKE Z VSEGA SVETA
RAK NALEZLJIVA BOLEZEN?
Na zdravniškem kongresu v Buffalu (ZDA) sta dva kanadska znanstvenika poskušala v svojem poročilu dokazati, da je rak nalezljiva bolezen, ki jo povzroča doslej neznani virus.
Uspeh sodobne fotografije
Pretekle dni so francoska letala fotografirala za geografski institut določene dele Pirene-jev. Po podrobnem opazovanju fotografij so odkrili na 2300 m visokem Port-de-Sioude neznano truplo. Obvestili so orožni-štvo v L’Ariegeu, ki je takoj poslalo reševalno ekspedicijo. Mislijo, da gre za truplo planinca Mirepoixa, ki je preteklo leto izginil v teh gorah.
Uranova ležišča
v Franciji
Blizu vasi La Gruzie v okraju Limone na Francoskem so zasledili izredno obsežna ležišča uranove rude. Majhno jezero in vodni izviri blizu omenjene vasi so po svojih različnih radioaktivnih znakih že dlje vzbujali pozornost. Ali vseeno se je zanimanje šele v zadnjem času osredotočilo na to odkritje. Kakor vse države, ki se pečajo z atomsko energijo, išče tudi Francija z vso vnemo ura-
novo rudo. Njeni dosedanji viri so bili sila revni in domala vso rudo je morala ta dežela uvažati iz kolonij, predvsem pa z Madagaskarja. Kakor se poroča, vsebuje ruda iz bližine vasi La Gruzie veliko urana; saj ima samo voda omenjenega jezera 28 odst. radioaktivnih e-lementov
Jezero izginilo
Srebrno jezero Y francoskih Alpah je izginilo. To sta prvi odkrili dve mladi planinki, ki sta si prišli ogledat to priljubljeno prirodno lepoto. Skupina gorskih vodnikov in geologov, je nato odkrila, da si je voda izdolbla pot do ogromne podzemne votline, v katero se je izteklo jezero. Srebrno jezero je bilo 500 m dolgo in 300 m široko. Ležalo je na višini 2000 m, tik pod ledenikom Mont Blanca.
mrazu potegne iz vreče in nikoli se menda še ni zgodilo, da bi otrok zaradi tega zbolel ali umrl.
Inuit so zelo utrjeni. V svojih igldjih se pred spanjem slečejo do golega, preden zlezejo pod spalne kožuhe. Res je. da imajo Inuit precej debelo podkožno tolščo, podobno kakor jo pogostoma najdemo pri Fuegi-nih; razerj tega si kožo stalno mažejo z živalsko mastjo. Osebna čistoča je na zelo nizki stopnji. Vobče so Inuit bolj majhni, moški okoli 160 cm veliki, krepke široke postave, ženske prav okrogle — seveda kadar ni lakote. Zobje so zelo krepki, prav tako žvekalne mišice; zaradi njih je lični rob širok irj široke so tudi spodnje čeljust-nice, lobanja pa je nekoliko strešasta. Večkrat najdemo tudi pri mlajših ljudeh, zlasti na ženskah, že zelo obrabljene, to. da zdrave zobe. To je posledica hrane, pa tudi žvečenja usnja, da ostane mehko in prožno.
O družbeni ureditvi Eskimov še vedno nimamo jasne slike; družina je osnovna edinica in rod, se zdi. je višja družbena enota. Danes je še okoli 40.000 Eskimov irj zanimivo je, da go.
vore vsi isti jezik, od Azije do Grenlanda, torej na obsežnem ozemlju. Jezik je aglutinirajoč, za nas zelo težak. Verujejo v duše (animizem), častijo zlasti medveda, pozivajo čarovnike (šamane) in zdravnike — coprnike, poznajo zakon prepovedi (tabu), kar pomeni, da je n. pr. kopenskim Eskimom tjulenj-tabu, to je; prepovedana žival; ali da je izgovarjava imena ranjkega tabu, da bi se ne vznemirila njegova duša. Morda se je v dolgih zimskih mesecih v iglujih razvila bogata fantazija, ki se kaže v eskimskih legendah, v mitologiji in poeziji.
Trk eskimske kulture z belo zlasti še s kapitalističnim izko-riščevanjem lova na polarne lisice, z zadolževanjem, z alkoholom in boleznimi, zlasti tuberkulozo in gripo, prej neznanim, naglo uničuje samosvojo kulturo in ljudi. Rojstna bilanca je zelo šibka, navadno je umrljivost večja od rodnosti. Toda upati je, da so razne znanstvene ekspedicije vendar dvignile zanimanje sveta za Eskime, ki so pokazali v vsej svoji težki zgodovini toliko sposobnosti.
B. ŠKERLJ
Kras v jesenskem času
IZVOLJEN NOV ODBOR NAOBCNEM ZBORU TELOVADNEGA ODSEKA ZDTV
Telovadba dviga samozavest
in proži zdrave misli
Ob velikem številu prisotnih delegatov telovadnih odsekov vseh naših društev, vključno onih Istrskega okrožja, je bil včeraj popoldne na stadionu ePrvi majs občni zbor telovadnega odseka ZDTV, p o otvoritvi in pozdravnem govoru delegata ZDTV. tov. Turka Danila " Joca so sledili izredno zanimivi referati (katere pa bomo zaradi pomanjkanja prostor ra objavili kasneje.
Po referatu načelnika tov. Miloša Stergarja je sledil referat tajnika odseka tov. Podbr-ščka, nakar je tov. Olga Gorjup v kratkih in jedrnatih besedah obrazložila telovadni nastop 1. maja 1951. leta in priprave zanj. Posebno zanimiv referat pa je imela tov. Karmen Zorč, katerega tema je bila «Množična telovadba in telovadba na vasi». Sledil je končni referat o orodni telovadbi, nakar se je začela diskusija v kateri so sodelovali tov. Joco s predlogom, da bi se telovadni odbor zanimal pri tukajšnjih oblasteh za dodelitev. dvorane. Zg redno telovadbo, tov. Janovsky o položaju v Istrskem okrožju. Tov. Počkar Rožica pa je pozvala mladino, da se. z vsemi silami že sedaj vrže na delo Za bodoči 1. maj. Tov. Lavrenčičev® Pa je predlagala, da bi se takoj začelo z
vadbo. Tov. Gombač je predlagal, da bi telovadni odsek še tesneje sodeloval z odborom ZAM, tov. Janovskv pa je obrazložil problem in razliko vadbe prostih vaj od splošne
telesne vzgoje. Tov. Bajec se je dotaknil še orodne telovadbe, medtem ko je. tov. Gruden na koncu debate predlagal uvedbo skupnih izletov v bližnjo okolico, kjer naj bi telo-
DANAŠNJI TEKMI ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Ker bo danes občni zbor ZDTV, odpadejo vse tekme za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja. Odigrani pa bosta dve tefkmi, ki sta v preteklih kolih izostali iz tehničnih razlogov.
M-ontebello je favorit v današnji tekmi z Olimpijo, iti mu bo lahko sicer dobro branila, vendar pa bo morala kljub vsem kloniti. To je sicer samo na papirju, kajti videli smo že, da favoriti včasih propadejo prgv v borb; s slabšimi na sprotniki. Toda Montebello rabi točke in bo zato skušal zma-gaiti ter si bo s tem še bolj utr-dil položaj na prvem mestu lestvice.
Opčine pa bodo imele kaj
lahko delo z enajstarico Nabrežine. 2e v začetku prvenstva smo pričakovali močne ir.' borbene Nabrežince, ki so se posebno izkazali v tekmah za K raški polkal, katerega so si tudi priborili, ver.dar smo ostali razočarani. Nabrežin&ka enajsterica je podvržena stalnim porazom in tudi toči golov, kot se je zgodilo v nedeljo po zaslugi Sv. Justa. Upajmo pa, da se bo sčasoma nekoliko ojačila in si tako zopet pridobila izgubljeni ugled.
Spored tekem je sledeč:
Na Opčinah ob 14.30 MONTEBELLO — OLIMPIJA Na stadionu «Prvi maj» ob 14.30 OPČINE — NABREŽINA
Električna preproga
V ZDA je bila patentirana e-lektrično greta preproga. Narejena je tako, da so za osnovo električne žice, na katerih je tkan izolacijski material, kot na primer stekleno tkivo. Pravijo, da bodo te vrste preproge izpodrinile vse dosedanje vr. ste peči.
OBČNI ZBOR ZDTV
danes ob 8.30
V smislu člena 1Q društvenih pravil bo DANES OB 8.30 NA STADIONU »PRVI MAJ», Vrdielska cesta 7 OBČNI ZBOR ZVEZE DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO
DNEVNI RED JE SLEDECi L Otvoritev
2. Volitve overovateljev zapisnika
3. Volitve treh članov votivne komisije.
4. Poročilo predsednika
5. Organizacijsko poročilo
*■ Poročilo posameznih odsekov ZDTV.
7. Diskusija
8- Poročilo upravnega odbora 9. Poročilo razsodišča 11. Volitve novega odbora
11. Sprememba statuta ZDTV.
12. Razno.
vadei izvedli propagandne nastope.
Sledile so volitve, ki so dale sledeč izid: načelnik; MILOŠ STERGAR, podnačelnik za cono A: MARIJAN DOLGAN, podnačelnik za Istrsko okrožje: VLADI JANOVSKY, načelnica: OLGA GORJUP, podnačelnica za cono A: KARMEN ZORC, podnačelnica za Istrsko okrožje: DANICA JANOVSKY, tajnik: VLADI PODBRSCEK, blagajnik; STANKO BABIC, ekonom: ENIJ REINHARDT, člani odbora: MARIJAN ŽERJAL, NERONE OLIVIERI, MILAN BABIC, MAKS GRUDEN, DEVANA LAVRENČIČ, ROŽICA POCKAR, SILVESTER ŠKABAR, in BREDA KRAJGHER.
Nogometno moštvo Jugoslavije odpotovalo včeraj v London
Nogometno moštvo Jugoslavije, ki bo odigralo 22. t. m. tekmo z reprezentanco Anglije, je včeraj 18, t. m. odpotovalo
v London. Moštvo sestavljajo igralci Beara, Stankovič, Colič, Čajkovski I, Horvat, Djajič,
Ognjanec, Mitič, Živanovič, Bobek in Vukas. Rezervo sestavljajo Broketa, Mrkušič, Rukšec, Valek, Herceg in Jovanovič.
XI. kolo
italijanskega nogometnega prvenstva
Triestina — Atalanta Com« — Juventus Initer — Palermo Lucchese — Udtoese Novara — Lazio Padova — Milan Rome — Napo It Sampdoria — Fiorentina Torino — Genoa
NORVEŠKI ŠPORTNI LISTI UGOTAVLJAJO, da Je bilo go-»tovanje nogometašev moskovskega Spartaka na Norveškem, najdražje, kar so jih Imeli kdaj koli v svoji državi. Sovjetski nogometaši, ki so igrali sam« s člani druge lige, so bili v svojih zahtevah neugnani, kar se je izražalo v računih hotelov. Norvežani so se morali zaradi tega obrniti na sovjetskega predstavnika v Oslu z zahtevo povrnitve pretiranih stroškov.
* * *
STOCKHOLM. Trije švedski nogometaši, Kalle Palmer (ude* leženec svetovnega prvenstva v Riu), Lenart Samuelsson in Goe-sta Lind bodo odslej igrali v Italiji kot profesionalci. Njihov odhod bo zelo oslabil švedsko državno moštvo.
. * » *
Madžarski nogometaši, ki (Ive
v emigraciji v Franciji, želijo Imeti svoje moštvo, ki ga sestavlja znani nogometaš Zsengeler, vendar Jim francoska nogometna federacija nasprotuje, ker bi s ten. večina klubov izgubila svoje najboljše Igralce.
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOL1DNEJE MIZARSKA DELAVNICA
Pupls Krnil
TRST UL. TORRICELLI, št. 6. :: Tudi na obroke ::
Mizarji I Deske tmre
podjetniki
f .	1	• I snove m trdih
kmetovalci: leso«, tr«™
vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
TRST vialeSonnino24 Tel. 04419
PLETILJA
izdeluje ženske obleke, Jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Krojaška
delavnica
TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
IVAN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST — UL. G. GOZZI št. 1, vogal Ul. Pauliana
Šivalne stroje in štedilnike
PRODAM.
NASLOV NA UPRAVI LISTA.
Dr. IUNGO
zobozdravnik
Izdeluje
PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI. Največja garancija.
Sprejema od 10-12 in od 15-19.
(Govorj slovenski).
TRST, UL. TORREBIANCA 43, vogaj Ul. Carducci.
Dospela nam je
velika pošiljka jesenskih ženskih in moških čevljev
Hi
TRST, Ul'm Ge Vasari 10
TRGOVINA IN POPRAVLJALNO ČEVLJEV
TRST
Trg tra i Rivi 2 ROJAN
Postrežba točna Cene smerne-Za dijake in dolarje lO odst. popusta!
Nova zaloga modemih čev-Ijev za male in odrasle - Veli• ka izbira telovadnih in navadnih copat najboljših znamk
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
fiiofauie jiM rtioMd
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
P.
TRST
MEHANIČNA
DELAVNICA
99
TRST
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odtoči cevi ter instalira vodo in
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVHSTNA GRADBENA DELA-"" OBNAVLJA STANOVANJA, THGOVINE, SPHEJEmA TUDI- VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN
NAČRT®
CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančič
Jakob Perhauc
TRGOVINA DESERTNIH VIN, LIKERJEV, ŽGANJA IN SIRUPOV
Ustanovljena leta 1881
TRST - Ulica Xldla« 6
IIHFDNISTVO- ULICA MONTECCHI. St. 6, III. nad. — Telefon Štev. #3-*0S In »4-63*. — Poštni predal 562. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA i? M-Telefonska št!13-38. OGLASI: od 8 30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno-‘ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battisti 301a-|, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mesečno	,
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega	^gT
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.