66. itevtlt
I lMH|nt, i tmk, 21. Mm
XLIX. leto.
.Slovenski Narod" rdja ▼ IJ*blfa«i
na dom dostavljen:
ee!c lete naprej » • • • K 24*—
pol *cta     s • 12*—
fctrt leta    „ . fr-
«a mesec   . • • # . ■ .   _ 2"—
t upravništvu prejcman: četo leto uaprcj • 9 • • K 22-—
poi leta četrt leta na mesec
• • •
11--5-50 1*90
Dopfs! na} se frankirajo. Rokopisi se ne vrača)* B?e(2B&iYO: KaaUOTa allCft it S (v pritličju levoj teUfos it 34.
I*fca$a taak dam zvcter isTttoUl ned«I|« lat
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vui. za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud,
to je administrativne stvari.
___—   Posamezna itovilk« vclj« 10 -rlsarfov. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85.
.Slovenski Narod" velja pO postit
za Avstro-Ogrsko:
. K 25--
ee!o !eio skupaj naprej
Sil leta      m m trt leta   . m na mesec   m m
13-—
650 230
za Nemčijo* celo Teto naprej      ... K 39"« za Amerika in vse drage dežele: celo leto naprej  •  • «  • -K 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica atl Tnamka« Oprarvnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nllea št 5, telefon ttLSS*
Novi uspehi na soški fronti.
naše Čete so zavojev ale sovražne pozicije pred pevmo in na rombonu ter odbile vse italijanske napade.
Dunaj, 20. marca. (Kor. urad.) I'radno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Ob goriškem mostišču smo včeraj dopoldne zažgali sovražne pozicije pred severnim delom višine pri Podgori. Popoldne je naša artiljerija silno obstreljevala sovražno fronto pred mostiščem. Ponoči smo pregnali sovražnika iz nekega jarka pred Fcvmo.
Boji ob tolminskem mostišču trajajo. Zavzete pozicije so ostale trdno v naših rokah. Število tu vjetih Italijanom se je zvišalo na 925, število vpIenjerJh strojnih pušk na 7.
Več sovražnih napadov na Mrzli vrh in Krn se je razbilo.
Tudi na Rombonu so zavzele naše Če »e neko pozicijo. Pri tem so v jele 145 Italijanov in ugrabile 2 strojni puški.
Živahno delovanje na koroški fronti traja. V tirolski obmejni pokrajini je sovražnik obstreljeval s topovi odsek Col di Lana in nekaj točk na južni front7.
NcmesteBi   načelnika generalnega štaba pi H 6 f e r, f ml.
Prestolonaslednik   na   soški fronti.
Dtiaaj, 20. marca. (Kor. urad.) Iz vojncporočevalskega stana: Prestolonaslednik fml. in viceadmiral nadvojvoda Karol Fran Josip je porabil zadnje dni za podrobno pregledovanje etapnih naprav na soški fronti. Prestolonaslednik si je dal vsestransko natančno vse razložiti in je pohvalil večkrat brezhibno in primerno funkcioniranje vseh naprav etapne službe. Obiskal je tudi več bolnic, v katerih je nadvojvoda nagovoril bolne in ranjene in Jih tolažil in Vspodbujal.
Naš uspeh ob gorenji Soči.
Ko Italijani ob goriškem mostišču in na Kraški planoti dosegajo samo izgube, izboljšujejo avstro-ogrske čete svoje pozicije ob tolminskem mostišču in jih utrjujejo. Že v
prvi polovici marca se je pripravljala tukaj njihova delna ofenziva z artiljerijskim napadom južno - zapadno odseka mostišča, kjer slej ko prej c. in kr. čete na zapadnem soškem bregu drže skalnati hrib Sv. Lucije in Sv. Marije. Strahovito učinkovanje koncentriranega topovskega ognja je prisililo bersaliere na raztrganih skalnatih pobočjih, da so se umaknili in pustili za seboj nad 400 mrtvih. Avstro - ogrske čete so mogle izkoristiti ta uspeh in bistveno zboljšati svojo pozicijo. Potem pa so naperili ogenj svojih baterij na severni odsek v prostoru pri Volčah. Sledeči infanternskt napad je vrgel sovražnika iz njegove močno utrjene pozicije. Plen tega uspešnega delnega napada, ki pomeni nadaljnje izboljšanje avstro - odrske pozicije ob tolminskem mostišču, znaša 16 oficirjev in 433 mož vjetnikov in tri strojne puške ter eno metalo min.
NaŠ uspeh se vidi v Še toliko lepši luči. ako se pomisli, da so bili napori Italijanov v dosedanjih soških bitkah naperjeni v posebni meri na tolminsko mostišče, kjer se nahaja del naših pozicij od začetka vojne z Italijo na desnem soškem bregu, pa Italijani kljub vsemu vztrajnemu delovaniu niso mogli nič škodovati tem našim pozicijam. Njihova artiljerija je pomagala infanteriji. strašno je divjala in razbila Tolmin in Sv. Lucijo, ali uspehov Italijani niso dosegli nikakih. In sedaj so naši vojaki še popravili tolminsko črto. njihovi uspehi so torej res izrednega pomena.
Boji ob italijanski fronti.
Preko Curiha poočap, da je italijansko armadno vodstvo baje sporočilo vladi, da nadaljevanje ofenzive na soški fronti v sedanjem času in ob sedanjih razmerah pomeni zapravljanje najboljših moči. Cacior-na je baje izjavil, da ne sprejme več odgovornosti in je naprosil, da ko se vztraja pri nadaljevanju napa lov, naj se ga odstavi od vodstva. Nato je bilo zaukazano, da se ofenziva takoj ustavi. — »Temps« pravi, da na novejša italijanska ofenziva ni prav nič ovirala Avstro - Ogrske pri pomoči Nemčiji pri Verdunu. Niti govora ni o tem. Morda je hotel Cador-na doseči, da bi Avstrija ne poslala
močnejšega števila čet pred Valono, sicer na je italijanska ofenziva zopet zadela na mrtvo točko. — ^Secolu« se poroča s soške fronte: Prihaja pomlad in bliža se čas velikih operacij, dede akcije zadnjih dni se more govoriti samo o razdelilnih bojih in ne o kaki ofenzivi. Kar se je zgodilo zadnje dni, pomeni otvoritev velike akcije, ki se bo vršila počasi, gotovo in po dobri pripravi, brez vsakega prenagljenja. Sedaj smo šele pri začetnih epizodah, ki se niso razvile še v- bitko.
Italijanske laži.
Iz vojnoporečevalskega stana: Italijansko uradno poročilo z dne 9. marca trdi, da so Italijani svoje črte med prvim in drugim vrhom Tofane potisnili malo aaprej in da so dosegli v dolini srejje Soče nekaj uspehov. V času. na feteri se nanašajo te italijanske trditve, pa ni bilo v omenjenih odsekih sploh nikakih bojeviti se nahajajo naše pozicije tam prej ko slej neizpremenjene v naši pose-
sti. Ravnotako neresnično je italijansko poročilo z dne 15. marca o dobljenem prostoru v odseku Rombona. I udi italijanski poročilo z dne 17. marca vsebuje poročila o nam neznanih italijanskih uspehih. Tu omenjeni boji na Kraški planot!, se reducirajo na dejstvo, da se italijanska infanterija po odbitih napadih dne 13. marca pri Sv. Martinu, ni zganila več. dočim so naše čete italijanske oddelke, ki so h:h" vdrli v tri male dele jarkov, obkolile, nakar jih je obstreljevala lastna artiljerija, v nastopnih nočeh pa so bili ali pobiti ali vjeti. Po tem boju dne 15. marca, ni niti enega Italijana v naših pozicijah na Krasu. Italijanska poročila o dozdevno velikih izgubah naših čet, so naravnost izmišljena.
Cadorna v Parizu. Pariz, 20. marca.    (Kor. urad.) General Cadorna je dospel v Pariz. Sešel se je z generalom Joffreiem in Roquesom.
Vojna z R
NAŠE ĆETE SO ZAPUSTILE MOSTNI OKOP PRI UŠĆIJEĆKU. SIJAJEN POHOD SKOZI SOVRAŽNE CRTE. Drnai, 20. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Včeraj zvečer smo po šestmesečni hrabri obrambi zapustili v razvaline sestreljen5 mostni okop seve-rozspadno od Uščiječka. Dasiravno se je bilo Rusom že v prvih jutranjih urah posrečilo napraviti 300 m široko vrze!, je vendar vztrajala posadka, ki jo je napadla osemkratna premoč, kljub vsem izgubam še sedem ur v najhujšem artilerijskem in infanteriiskem ognju. Šele ob 5. popoldne se ie odločil poveljnik, polkovnik Planckh, zapustiti popolnoma razdejani okop. Manjši oddelki in ranjenci so dospeli na čolnih na južni breg Dnjestra, kmalu pa smo morali vsled koncentričnega ruskega ognja opustiti prevažanje in hrabri četi, sestavljeni !z cesarskih dragoncev in saperjev, ni preostaialo, če se ni hotela dati vjeti, drugega, kakor edino ta pot: Na severnem bregu Dnjestra se je morala prebiti skozi močno, od sovražnika zasedeni kraj Usčiječko,
da dospe do naših čet, ki so se bile severno od Zaleščikov na višinah vgnezdHe. Pohod sredi skozi sovražne čete se ie posrečil. Pod zaščito noči ie nePal polkovnik Planckh svojo junaško četo k našim sprednjim stražam severo-zapadno Zaleščikov, kamor je dospela danes. Boji za mostni okop pri Uščiječku bodo osiah za vse čase s Javni v zgodovini naše brambne s?!e.
Namestnik načelnika generalnega štaba pf. H 6 f e r, itn!.
RUSI     NADALJUJEJO SVOJE BREZUSPEŠNE     NAPADE NA HINDENBURGOVO ARMADO.
Berolin, 20. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Brez ozira na zelo velike izgube so nas Rusi tudi včeraj opeto-vanonapadli z močnimi siiaminaobeh straneh Postav ter med Naroškim in Vjesnjevškim jezerom. Napadi so bili popolnoma brezuspešni. V okolici Vidsov so nemške čete izvršile sunek ter so vrgle sovražne oddelke nazaj, ki so se po včeraj zjutraj iz-
vršenem napadu skušali držati pred našo fronto. Pri tem smo vieSi 1 častnika ter 289 mož od mnogih raznih regimentov.
Vrhovno armadno vodstvo *
BITKA PRI UŠČIJEČKU.
Povodom junaških bojev za mostni okop pri Uščrječku, je izdal armadni poveljnik general konjenice baron Pflanzer - Baltin to - le armadno povelje:
Dnjestrski okop ne eksistira več; Rusi so ga pognali v zrak. Mesece že je poskušal sovražnik, zavzeti ga v naskoku, a ni se mu posrečilo. Moral ga je najprej uničiti, predno je mogel stopiti prvi Rus na tla. ki so posvečena vsled junaštva naših čet. Cesarski dragonci so dali včeraj sijajen vzgled zvestobe cesarju in vrli saperji so vztrajali na njih strani zvesti do smrti. Sedem ur po razstrelitvi se je junaška posadka borila naprej proti osemkratni premoči in šele na povelje je zapustila razvaline okopa, ki je bil samo še junaški grob. Ostanki posadke so se potem pod vodstvom svojega hrabrega poveljnika v drznem ponočnem pohodu sredi skozi sovražnika, z Dnjestrom v hrbtu, odtegnili neizogibnemu vjetništvu. Dnjestrski okop je za našo armado ponosen spomin, za Ruse pa svarilen vrzgled, da velja pri nas za vsak korak zemlje le ena cena: Smrt. Zahvaljujem se poveljniku posadke polkovniku Planckhu. častnikom in vsemu moštvu v imenu VII. armade. Pflanzer - Baltin, general kavalerije. Vpoklici v Rusiji.
Iz Petrograda poročajo: Vsi dijaki, rojeni leta 1895., ki niso bili nabrani ter v letih 1895. in 1896. rojeni delavci Putilovih tovarn ter letnfka 1915 in 1916 opolčenja, so bili vpoklicani.
Putilove tovarne.
Putilove tovarne v Petrogradu so prišle v državno upravo.
Pomoto bltHo
pred Flandrsko oholo
POMORSKA BITKA PRED FLANDRSKO OBALO.
Berolin, 20. marca. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča:
Pred flandrsko obalo se ie vršil dne 20. marca zjutraj za nas uspešen boj   med tremi nemškimi torpedov-
LISTEK.
„Tešera."
Marija Kmet.
Zadnjič smo bili nekje v Trstu in smo naročih nekaj. a kruha ni bilo še.
Gospodična — kruha prosim J« Imate tešero?« Kaj vraga! se razjezi gospod, -kaj je to?«
I no, tešero, če imate izkaznico za kruh.
»Saj plačam vendar!« »Kaj denar!   —   Tešera. to je prvo!«
In res je tako.
Kaj denar, tešera, tešera! To ti je kraljica zdaj, vsegamočna vladarica, ki ji moramo biti pokorni vsi brez izjeme. Edino ona se šopiri med nami, ne zmeni se za vojsko in politiko, ne za denar, ne za bogastvo in uboštvo, ona, samo ona in le ona -t tešera!
Oj, da bi te, ošabni ca tešera! i^elo kljukast in špičast nos moraš *meti, da ga vtikaš v vsako stvar. Pa brez zamere, tešera!
Človek se odpravi na pot in pride na kolodvor. Stopi k blagajni in zahteva vozni listek za tja in tja. Ze ima pripravljen denar, kar neho-toma in tako iz navade pomoli roko, da bi vzel vozni listek — pa ne!
»Tešera?«
»Te postaje ne poznam.« »Saj ni postaja, da bi vas! — Dovoljenje, če imate?« »O. vraga!«
In ni — nič ni z vožnjo — kar oditi mora človek z dolgim nosom. Pot mu je preprečila ona, gospa tešera.
In kam povsod se je spravila ta sitnica! Pri kruhu ima prvo besedo. Ne dobiš ga, niti drobtinice ga ne dobiš, če ti ne dovolijo premilostna gospa tešera. Tudi krompir je prišel v njene kremplje — ah pardon! — Saj gospe nimajo krempljev — kaj mislhn vendar! — ie pač vojska in ni čuda. da človek zmeša pojme m izraze. Torej — da — tudi krompir ima v svoji oblasti.
In ta nadloga, da ne morem reči lepše, kaj mislite, da si ni prisvojila celo moke?
Da, da, ne čudite se! — Vse vrste moke, bela, črna, koruzna In tako dajje sp klanjajo nje], tešeri. Bret
njenega dovoljenja — niti ne sanjaj ne o moki. niti o osminki kilograma ne!
Fižol. riž. testenine, vse, vse se pokori njej, tešeri! Kaj, da se ni katera izmed teh stvari uprla, kaj, da se klanja vse le njej? Bog ve. zakaj, seveda, vojska je.
Človek se ne more ne napiti in ne najesti, ne da bi mu dovolila tešera. Kakor mačka se priplazi do človeka in — hop! — že je na tebi! »Ne boš kaše pihal — brez mene — nobene stvari ne!« Na — pa imaš.
Še tole povem, pa ne smete praviti dalje, ker je še velika tajnost. Namreč — pst — namreč še nekaj hujšega pride. Gospa tešera niso zadovoljni: še več oblasti hočejo imeti — tudi, tudi dihati ne bomo smeli odslej — ne da bi vprašali tešero!
Ho, ho, kaj?!
Pa ne praviti, prosim, drugim!
Po vseh potih nas spremlja tešera. Takole i£ šole v šolo, to že še smemo. Ali vun iz mesta, malo dalje na izprehod, na izlet, o, kaj še! — Tešera.
Pa vse bi že še bilo, a da spravlja gospa tešera svoj lastni spol takole v sramoto, svoj lastni, ženski spol? Ne, tega ji pa ne odpustimo
vse ženske našega mesta ne; nikoli ne!
Še ne veste? Pa povem: vsaka ženska mora imeti pri nas tešero, če hoče zvečer na cesto. Če ni gospa z nami — nič — doma moramo biti ubožice. (Res, kar solze mi silijo v oči, prav gotovo.)
»Pa doma sedi!« pravijo gospa — in kaj hočem? Moram se je oprijeti in iti z njo po mestu. Z njo, katero vse tako črti! Pa roko v roki, ali, če je sitna, jo moram deti celo v muf.
O, kako bo gorela na dnu pekla!
Ves svet se je spravil nad nas, nad te uboge ženske. Kajpa, zavidajo nam, da smo doma, da nismo v vojski. Pa nas pošljite tja — ampak, da je vse čez nas, to je pa že res grdo. In tešera. namesto da bi nas branila, ker ima tako važno, kaj važno! — prvo besedo ima zdaj — pa gre in potegne — z nasprotniki! Saj vendar ni še stara ta gospa tešera, pa je tako sitna. (Pa — kdove, če bi se smelo pljuniti brez tešere? Kdove!)
Radovedna sem prav zares, če imajo italijanski zrakoplovci tešero, ko prihajajo k nam. Kaj menite? Jaz
bi rekla, da jo imajo. Zakaj, gospa vtikajo povsod svoj nos — gotovo ga tudi v zrak.
To pa prav gotovo vem, da zdaj nihče ne more v nebesa, kdor umrje. Zakaj ne? Kaj res ne uganete? I, tešere nimajo. Da bi pa gospa ne imela prve besede v nebesih? Gotovo jo ima. In tako odpre morda sv. Peter nebeška vrata in hoče spremiti dušo v rajsko dvorano in ...
Ej, to se vreze!
Brž prišumi gospa tešera.
»Peter — zdaj imam jaz besedo! Počakaj! Pokliči dušo nazaj!«
»I, i...« Sv. Peter se izgovarja, a prav gladko mu ne teče beseda — ne zna se zoperstaviti taki gospe. I, star je že in ves nadložen; pa se umakne gospej.
»Ti, duša, imaš dovoljenje?«
»Imam.«
»Pokaži!« Tedaj se nasmehne strupeno in pravi: »Č, ta ne velja več. Ta je od spovednika. Zdaj sem jaz gospodarica. Alo v vfce!«
loj, joj, prejoj!
In duša mora v vice.
In sv. Peter se sramu in strahu prekriža in gre k Bogu in mu potoži, kar je slišal in videl.
»Peter, ka] hočeš, vojska; Jet
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 21. marca 1916.
66. Štev.
/ - - ■
Eamt In dhrtzOo petth angleških ra-šflcev. Sovražnik le prekinil bo| in jodbful s polno paro ter izginil. Na naši strani samo popolnoma brezpomembne poškodbe.
Šef mornariškega admiralskega štaba.
Protest Rdečega križa radi torpediran ja »L k-k tre«.
Dunaj. 20. marca. (Kor. urad.) Zvezno vodstvo avstrijskega društva Rdečega križa je povodom tor-pediranja svoje hospitalske ladje »Elektra« sklenilo protestno izjavo m jo naslovilo na internacionalni komite Rdečega križa v Genovi.
NIZOZEMSKA   NOTA GLEDE »TUBANTIJE«.
Amsterdam, 20. marca. (Kor. u.) »Nieuwe van den Dag« je danes zjutraj sporočil, da je nizozemska vlada poslala jako ostro noto v zadevi ^Tubantie^ nemški vladi. Poluradno se razglaša iz Haa^a, da zunanjemu ministrstvu ni o tem nič znano.
»Tubantia«.
Reuterjev urad poroča; Z ozi-rmn na uradno nemško izjavo, da ^Tubantia« ni bila potopljena niti od kakega podmorskega čolna, niti od nemške mine, je konštatiral tajnik angleške admiralitete, da ▼ onem času. ko sc je »Tnbantia« potopila, ni bil v bližini noben angleški podmorski čoln.
»Renaudm«.
Torpedni rušilec »Renaudin« je bh" 78 rn dol?, 78 m širok in je segal 2*9 m globoko. Prostora je imel za S00 ton ter vozil M milj na uro. Posadka je štela 83 mož in je bil oborožen z 2 topoma kalibra 10 cm in 4 topovi kalibra 6*5 cm.
Usoda parnika Paremlang«.
London, 19. marca. (Kot. urad.) Reuter objavlja naslednje posebno poročilo: Kapitan parnika »Paremlang« se ni hotel izjaviti, ali je bila ladja zadeta od torpeda ali od mine. Večina moštva pa trdi. da parnik ni
mogel zadeti kar na tri mine hi da
zlasti tretja eksplozija nikakor ni bHa povzročena po mini. Ko se je parnik
ustavil, so šli kapitan in moštvo v čolne. Neka angleška torpedovka jih !e vzela na svoj krov. Prvi častnik je izjavil, da je bila prva eksplozija lahka, druga težka, tretja pa da ie bila nepopisno silna. Parnik je skoro popolnoma mirno stal, ko se je zgodila druga eksplozija, pri tretit pa se gotovo ni prav nič premikal. Tretja eksplozija se ni zgodila morda vsled tega, ker bi brli počili kotli. Eksplozije so se zgodile ob 11. uri 25 minut in ob 11. uri 32 minut. Ladja se je potopila ob 11. uri 37 minut dopoldne.
Potopljeni parniki.
Angleški parnik »Citv of Exeder« je dospel s 33 možmi posad-se angleškega parnika »Masunde*«, ki je bil 28. februarja v Sredozemskem morju torpediran, v Marseille. Angleška ladja »VVillie« se je ob irski obali potopila. Moštvo }e rešeno.
Ruski parnik Novaja Sloboda« je bil 9. marca v severnem delu atlantskega oceana od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran. Podmorski čoln je lanciral dva torpeda: 15 mož ie poginilo.
Od 1. do IS. marca t. t. je bilo 19 sovražnih ladij z okroglo 40.000 tonami bruto potopljenih.
N rvi ang'eški parnik »CeciU se je dne 16. marca v bi rž »ni Redcarja razbil ob pečin ali.
London, 20. marca. (Kor. urad.)
Angleški parnik »Port Dalhousie«« in norveški parnik -Langeli« sta bila potopljena, danski parnik »Skoda-bofg< je pogreznil. Posadke so rešene, deloma jih pogrešajo.
Nemške mine.
Iz M al moja poročajo, da nove nemške mine ob južnem vhodu Sun-da pomorskeca nrometa ne ovirajo, marveč se morajo ladje samo javiti pri nemških stražnih ladjah. Dva švedska parnika so oiposlali v Svi-aciuinde. V Severnem morju je videti mnogo plavajočih min.
lil m
BOMBE NA DOVER.
Beroiin, 20. marca. (Kor. urad J \Voiffov urad pojoča:
Florida naših mornariških letal je izdatno metala včeraj popoldne kljub silnemu eb^tre "evanju s strani baterij na kopnem in s sovražnih letal bombe na vojaške naprave v Dovru, Dealu in Ramsgatu. Opazovali ie bilo. da so bombe na mnogo krajih dobro zadele. Vsa letala so se v dobrem stanju vrnila.
Šef admiralskega štaba mornarice.
m •
Angleško   uradno poročilo o napadu nemških hidroplanov.
Lodon, 20. marca. OCor. urad.) ;Voini urad sporoča: £tiri nemška mornariška letala so preletela S/zhodni Kent ter vrgla skupaj 4S bomb na pristanišče in mesto Dover. Deal. Ramsgate. Morgate in West-gate. Posedaj ie 9 oseb ubitih ter 31 ranjenih. Materijalna škoda je bila povzročena na nekaterih hišah m delavskih kočah. Neki naš letalski častnik ie zasledoval eno letalo če/ morje: prišlo je do boja. v katerem ie bilo nemško letalo zadeto tako, da se je moralo spustiti na tla. Opazovalec ie bil ubit.
BREZUSPEŠNI   FRANCOSKI NAPADI  PRI DOUAUMONTU IN NA VAS VAUX. — NEMŠKI USPEHI V ZRAČNIH BOJIH.
Berolm, 20. marca. (Kor. urad.) Wofffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Vsled dobrih opazovalnih razmer olajšano je bilo delovanje artiljerije in letalcev na obeh straneh zelo živahno.
V pokrajini ob Masi m t ravnmi Woevre so bili artiljerijski boji tudi včeraj posebno ljuti. Da preprečijo naše nadafine predpriprave proti so-▼raž. obrambnim napravam v okolici utrdbe Douaumont in vasi Vaux so Francozi z oddelki neke na novo pripeljane divizije brezuspešno napadli vas Vaux. Bili so s težkimi izgubami odbiti.
V zračnem boju je sestrelil poročnik baron Altkaus nad sovražno črto zapadno Liholsa svoje četrto, poročnik Bolke nad gozdom na levem bregu Mase pa svoje dvanajsto sovražno letalo. Razentega je izgubil sovražnik še tri letala, eno v zračnem boju pri Cuisv (zapadno gozda), ostali dve pa vsled ognja neših obrambnih topov; eno izmed teh dveh Je padlo goneče m na nrtlfrim-
su. drugo pa se večkrat prekucnivši v okolic! Ban de Ser* tik za sovražno
črto.
Vrhovno arniadno vodstvo.
Za fort Douaumont.
Stotnik Hatipt in nadporočnik v. Brandis. ki sta nrva s svojima stot-nijama vdrla v fort Douaumont, sta bila odlikovana z redom *Pour le
merite*.
Za francosko fronto.
Preko Ženeve poročajo, da Francozi na povelje vojaških oblasti splošno izpraznujejo pokrajine za francosko fronto. V Yserskem de-partementu "e civilno prebivalstvo na številnih vlakih zapustilo svoje domovje.
Vpoklici na Francoskem.
Vpoklicani francoski letnik 1917 je odšel na fronto.
Prihodnja kori^renca v P izu.
Ta teden se bo vršila v Parizu politično - vojaška konfenjn i. katere se bodo udeležili mir istrski predsedniki ali zunanji ministri in vrhovni ki poveljniki Francoske, Anglije in Italije. Italijo bodo zastopali ministrski predsednik Salandra, zunanji minister Sonnino in general Caclorna.
Oženjeni angleški rekruti.
Kralj je odobril ustanovitev novega angleškega zbora »kraljevski obrambni zbor«, ki bo imel isto mezdo, kakor regularna pehota. O namenu tega zbora ne povedo ničesar. Domneva se, da je ustanovitev tega zbora v zvezi s pozicijo oženjenih, ki so bili po Derbyjevem načrtu nabrani.
Postno   pastirsko   pismo kardinala Mercierja.
Na postno pastirsko pismo kardinala Mercierja v Mechelnu mu je pisal nemški generalni gubernator za Belgijo 15. t. m. pismo, v katerem naglasa, da je vsled točnih zatrdil svete stolice pričakoval, da se bo kardinal vzdržal vsega, kar bi moglo duhove razburiti, ter pravi potem nadalje: Z Vašim pastirskim pismom niste samo ne odgovarjali z najmerodajnejše strani danim zagotovilom, marveč ste iznova poostrili svoje razmerje napram sili, ki je deželo zasedlo. Samo ob sebi nmevno je, da Vaše eminence ne bo nobeden oviral sporočiti vernikom, kar jrm ie dal sveti oče po Vas sporočiti, preko tega pa Vaša eminenca v pastirskem listu prehaja v dorga politična raz-motrivanja, pnoti čemer trn
Pri tem moram ona
čiti naravno za neodgovorno, če vzbuja Vaša eminenca upanje na izid vojne, ki se protivi dejstvom. Pod tami okoliičinanii bom v nasprotju s svojo dosedanjo prizanesljiv ostjo odslej brez prizanaianja zasledoval vsak potttični nastop pod zaščko verske svobode in vsako netenje sovražnega mišljenja proti mednarodnopravni legitimni avtoriteti okupacijske sile, kakor moram to storiti na podlogi svojih odredb in izvršujoč svoje naloge. Če sem doslej izročal prestopke duhovnikov Vaši emirtenet v kaznovanje potom cerkvene discipline, moram to od sedaj naprej enkrat za vselej opustiti, ker dajete eminenca sami vzgled upornosti. Zato tudi od Vašega vpliva ni pričakovati nobenega uspeha več. Prisiljen sem celo Vaši eminen-ci vedno bolj pripisovati moralično odgovornost, da se je dalo toliko duhovnikov zapeljati k obžalovanja vrednemu razburjenju in si naprtil jejo tako deloma težke kazni. Vaša eminenca mi boste hoteli zopet odgovarjati, da posameznih izvajanj pastirskega pisma nisem razumel ali pa, da sem j i 11 tolmačil tako, kakor Vi niste mislili. Ker taka razmotri-vanja nimajo nikakršnega uspeha, nočem, da se kaj takega ponovi. Nasprotno sem trdno odločen, da v bodoče ne bom več trpel, da bi Vaša eminenca zlorabljali svojo visoko oblast in da bi v nasprotju s spošt-Invostjo svojega stanu politično huj-skali. za kar bi vsakega navadnega človeka poklicali na odgovornost. Svarim Vašo eminenco, da v bodoče ne nastopite več politično.
(Kardinal Mercier je namreč poročal o svojem potovanju v Rim v pastirskem pismu, v katerem pravi, da ima sicer narod, ki se more zanašati na svojo vojsko, na svojo municijo in svoje vojskovodje, boljše izglede, da pa je v božji moči, poslati nalezljive bolezni in uničiti vse izglede na zmago. »Zato zaupajte v bo-fa*, pravi kardinal. Na koncu koncev ie torej kardinal klical kolero na pomoč proti nemški vojski.)
Nemški državni zbor.
Nemški državni zbor je sprejel dne 20. marca proračun v tretjem branju.
Iz francoske zbornice.
V francoski zbornici je poslanec Accambrav ostro napadal vrhovno vodstvo. Radikalna stranka je izjavila, da Accambray ni govoril v imenu stranke in zbornica >e sklenila, poslancu Accambravu vzeti besedo.
Bern, 20. marca. (Kot. urad.) Pri razgovoru o državni upravi v francoski zbornici je izjavil finančni minister Ribot, da ima Francija dnevno 93 milijonov frankov vojnih izdatkov. Izdatki Anglije znašajo na dan 110 milijonov in narastejo kmalu na 125 milijonov. V razgovoru o vprašanju, kako bo prenašala Francija, katere ozemlje je deloma celo zasedeno, ogromna bremena, se je zadovoljil minister s tem, da je zahteval pravico, da zapleni v francoskih rokah nahajajoče se vrednostne pnnirje nevtralnih držav in jih uradnim potom proda.
Angleška zbornica lordov.
V zbornici lordov je stavil lord Portsmouth nekaj vprašanj glede trgovinske pogodbe z Dansko. Lord Lansdowne ga je zavrnil, češ, da namerava s svojim vpraševanjem onemogočiti pogodbo, zanikal pa je, da bi se nameravali postaviti agenti za nadziranje prevoza. Lord Derbv se je pritoževal nad časopisjem m nad novmei. Novince je treba razdeliti na tri kategorije, take, ki bi se ne bili nikdar prijavili, če bi bili vedeli, da bodo vpoklicani, take, ki pravijo, da bi bilo prav, prisiliti vse oženjene k službovanju in take, ki nočejo biti vpoklicani prej, kakor vsi drugi. Lord Kitchener je apeliral na domovinsko ljubezen oženjenih ter izjavil, da je bilo število onih. ki so se dali nabrati za vojaško službo, zelo majhno in da je položaj resen.
Belgijski kralj Albert.
Belgijska vlada išče posojila v Zedinjenih državah. Kralj Albert se je v to svrho obrnil do železnrškega miHjonarja Jamesa Hilla, da naj krdela načrt aa sam rr arije belgijskih financ.
Lord Curzon, ki je nedavno obiskal belgijskega kralja Alberta, je najel angleški grad Montaeute n belgijsko kraljevsko rodbira*.
Avstrija In Portugalska.
Avstro-ogrski poslanik v Lizboni, baron Kuhn pL KnhnenfeM }e s poslaniškim osobjem že dospe! v Madrid. Avstrijskim in ogrskim državljanom na Portugalskem je dovoljen svobodni odhod.
Portugalski kabinet.
Fernando Costa je bil imen o \ an za ministra za javna dela, Sfl}ta za Hnpiflfra za ■xiiainn skfia* —
Dogodki na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO* Dunaj, 20. marca.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Netzpremeujeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofcr, fml.
*    * •
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Beroiin, 20. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nova  nasilstva entente na Grškem.
»Frankfurter Ztg.« poroča: Angleži in Francozi so zasedli železnico Florina-Solun ter so pretrgali brzoavno zvezo preko Florine, tako da iz Grške spio ni mogoče več br-zojaviti po kopnem v ostalo Evropo. Bolgarsko svarilo romunskim hujskačem.
Iz Sofije poročajo: Oiicijozni »Echo de Bulgarie« ostro zavrača obrekovanja, ki se širijo v romunskih listih proti bolgarskemu poslaniku v Bukarešti in Bolgariji sploh. »Razumeli bi morebitne sovražnosti bolgarskih publicistov proti Romuniji, ki je porabila kritičen trenutek, da je kršila integriteto Bolgarije, romunski časnikar, ki zastruplja odnošaje med obema državama, pa se ne more sklicevati na taka čustva. Postopanje gotovih romunskih listov je tem bolj grajati, ker si v Bolgariji nikdo ne želi spora z Romunijo ah' kakim drugim sosedom. Vsi Bolgari odobravajo zmerno politiko bolgarske vlade, katere nameni niso nikaka tajnost, toda Bolgarom sovražna propaganda lahko ustvari v Bolgariji opasno razpoloženje.« List se nato podrobno peča s posameznimi trditvami romunskega časopisja o notranjih bolgarskih razmerah in o pripravah četverozve-ze za ofenzivo proti Bolgariji ter zaključuje: Nadejamo se, da vodilnih romunskih krogov ne bo zapustila hladnokrvnost. Želeti bi bilo, da bi romunski patrijoti hujskanje agentov - provokaterjev učinkovitejše pobirali in da bi se ne otežkocalo naloge našega bukareškega poslaništva, ki hoče gojiti najboljše odnošaje z Romunijo. Romunov in Bolgarov ne Jočrjo nobena interesna na-sprotstva. Obžalovati bi bilo. ako bi razburjeni ali plačani ljudje sejali neslogo tam, kjer bi naj vladala popolna sloga.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
20. m a r c a. Fronta v I r a-k u. Dne 18. marca je metalo neko naše letalo bombe na Kut el Amaro ter zadelo neki top in neki sovražni oddelek. Tekom nekega boja dne 18. marca v okolici Sueškega prekopa z nekim sovražnim oddelkom smo vjeli 5 indijskih vojakov. — Z ostalih front ni poročati ničesar. Angleški prestolonaslednik v Egiptu.
Iz Londona poročajo, da je knez wa4eški. — najbrže princ waleški, — torej prestolonaslednik kot državni kapitan pri štabu vrhovnega poveljnika sredozemske ekspedicijske armade dospel v Egipt.
Razne politične vesti.
= Konec vojne. Francoski finančni minister Ribot je v zbornici razložil finančni položaj ter izjavil, da so izdali Francozi zadnje mesece leta 1914. pet in pol milijard, leta 1915. pa nad 22 milijard. Emisija francoskih zakladnih nakaznic pa ni prekoračila 7 milijard. Emisija v inozemstvu znaša 430 milijonov. Kljub izredno velikim bremenom položaj ni vznemirljiv. Nato je obrazložil nove davke ter končal: Danes stojimo v odločrlni uri, ves svet se ozira na Verdun. Besnost sovražnih napadov kaže, s kako nestrpnostjo hočejo doseči sovražniki uspeh, pa naj bo tudi samo mjmoidoč. Zgodovina bo štela obrambo Verduna med največje dogodke v naši deželi. Brez optimizma smem reči, da vidimo konec te vojne.
= Novi francoski vojni minister, general Roques, je bH ob izbruhu vojne poveljnik 12. armadnega zbora v Limogesu. Francoski in mednarodni javnosti je znan po svojem zrakoplovskem programu, ki ga je izdelal leta 1910. ha v katerem se je zavzemal za to, da naj Francija sledi nemškemu vzoru ter naj gradi zra-kopkvvsko flotiljo Zeppelmovega sistema. V zadnjem času je posloval U*m*M Betone* kot OiUteaiU*
močnik, kateremu Je bila poverjen^ zlasti zveza francoskega vojnega mi, nistrstva z ruskim in angleškim glavnim stanom. Zanimivo je, da sta Roques in pa Joffrov namestnik ge neral Castelnau ostra nasprotnika.
— Kardinal Gotti t. Prefekt sve te kongregacije de propaganda Bd kardinal Gotti je umrl.
*= Rusija in izoliranje Nemčije, Iz Kodanja poročajo: Na poijedel, skem kongresu v Petrogradu je sva* ril zastopnik trgovinskega ministrstva pred gospodarskim izoliranjem Nemčije, ki bi Rusiji le škodovalo. Nemške industrijske izdelke nado* mestiti z angleškimi ki francoskimi, je nemogoče. Rusko - ameriška po~ gajanja zaradi posojila so se razbila,
= Angleški in japonski interesi. Japonsko časopisje ni zadovoljno z| angleško - japonsko zvezo, ker se in-f| teresi Anglije m Japonske na KitajJ skem križajo. »Times« pravijo, da so se ti napadi pričeli šele, odkar je ob-i j iskal veliki knez Juri Japonsko.
= Španska in Portugalska. Zjj
Dunaja poročajo: Varstvo portugalskih interesov v Avstriji je prevzek špansko veleposlaništvo. To je dokaz, da vesti o diferencah med Portugalsko in Špansko niso točne. —-Kakor poročajo preko Švice, je španska vlada že izjavila, da ostane v boju Portugalske s centralnimi drža vami nevtralna.
M\ iz primorski!! imi
V Gorici se morajo zglasiti vsi moški in ženske od 14. leta dalje pri mestnem občinskem uradu. Tako zahteva te dni izdani ukaz občinskega urada.
V Vipolžah, ki spadajo pod veliko kojščansko občino, v kraju, kamor se pride iz Moše za Ločnikorr po lepi ravnini, je ostalo okoli 170 oseb. Drugi so raztreseni po Italiji. V Pinerolu v Italiji blizu francoske meje so med drugim Anton Školaris, vikar Pirih m služkinja barona Teuffenbacha.
Požar v Labinjah. V kraju La binie v občini Cerkno na Goriškem ie nastal požar na hlevu kmeta Sr>t vrčana. Zgorelo je tudi več goved, baje devet. Pri sosedu so rešili živino.   Nekaj reči so rešili pri obeh hišah, ali ognja ni bilo mogoče poga-l siti, da bi se bila preprečila velika nesreča. Sumili so takoj nekega Ju-1 reževega, po domače iz Labinj, majhnega šepastega človeka, da bi bil on zažgal. Pravijo, da je hotel malo poprej pobrati nekaj pšenice pri hiši. kjer je začelo goreti, pa ga je gospodinja odagnala. Ko je čutil, da ga zasledujejo, si je hotel končati življenje v nekem seniku. Ustrelil je s pu-i ško dvakrat nase, ali prijeli so ga ne-f zavestnega in odpeljali   v Cerkno, kjer je prišel k zavesti in baje priznal svojo krivdo. Sedaj leti sum na tega človeka tudi radi strašne smrt družine Biček v Ravneh,  o kater smo svoj čas poročali.
Iz vjetništva se je oglasil Andre Špacapan iz Ozeljana pri Šempasu. in sicer je bil v črnogorskem vjetni-štvu, sedaj je v Sardegni v Italiji. Oglasil se je šele po dolgih osmih mesecih. Svojo družino in sorodnike je neizmerno razveselil s svojim pismom.
Kdor ve, kje se nahaja Alojzija B a u d a š iz Ročinja št. 132, ki je pred vojno bivala v Trstu, naj to sporoči na sledeči naslov: Josip R a-h o 1 i n, k. u. k. Reservespital Nr. 4. Barake 14, Liebenau, Graz.
Simčič Frančiška, sedaj v begunskem taborišču v Brucku o. L.. išče družino G o r j a n c Lucija iz Gorice, Via Strazig 24, pri kateri se je nahajal njen otrok Simčič Anton, rojen 1. 1906.
Margareta Marinič iz Kojskega, ki se nahaja s svojimi otroci, Antonom, Ido, Marčelo in Jožefom v kraju Castroreale na otoku Siciliji, išč: svojega moža Antona,ki je delal pred italijansko vojno v Tatendorfu na Nižje - Avstrijskem.
Pismo iz zasedenega ozemlju. Neka gospa je prejela te dni pismo Lucije Kudričeve Drečkove iz Jev-ščeka v okupiranem ozemlju. Odpo-šiljateljica je v velikih skrbeh za svojo hčerko Marijo in za sina edin-ca Tonina, ki se nahajata v naših krajih, o katerih pa že celih 9 mesecev ne ve* ničesar. »Raztreseni smo tudi mi po celem svetu: nekaj Livčanov je tu v Jevšček'.i, eni so odšli v Italijo, drugi so zopet v Boginju.« Naslov: Lucija Kudrič DreC-kova, Jevšček št. 60, preso P. Sa-vogna Cividale, Italia.
Trst. V času od 5. do 11. t. m. je bilo v Trstu porok 12. 29 porodov m 84 slučajev smrti. — Italijanka Eliza Ancona iz kraljestva je imela v Trstu veliko trgovino s pohištvom. Čuvaj je videl neki dan, da manjka obilo pohištva, katero so neznani tatovi potegnili po vrveh skozi odpr-*»o sta«^ai«p natf zalogo ki je.no-
84
66. štev.
•SLOVENSKI NAROD", dne 21. marca t9ib.
Stran 3.
tem odpeljali kdo ve kam. Škode je okoli 4000 kron. Zaprli so štiri osebe, ki so osumljene tatvine.
V Pulju   so   proizvajali opero
<>Don Pasquala« petkrat v vojaške dobrodelne namene, čistega dobička je 5017 K 57 v, ki se porazdeli v treh enakih delih po 1672 K 52 v: Rdečemu križu, vdovam in sirotam padlih vojakov in beguncem.
Razpuščeni občinski zastopi. Dalmatinska deželna vlada je razpustila občinske zastope občin Budva, Orbalj in Paštrovič v Dalmaciji.
Za po potresu oškodovane kraje hrvatskega Primorja se je osnoval v Zagrebu pomožni odbor pod predsedstvom grofa Miroslava Kulmerja, Odbor je izdal oklic, v katerem prosi za čim večje milodare v prid nesrečnim prebivalcem razrušenih krajev.
Dnevne vesti.
— General   infanterije Edvard
baron Succovatv, nekdanji poveljnik rretjega kora, je izdal zdaj brošuro, v kateri se z vso odločnostjo izreka za najtesnejšo zvezo med Nemčijo in Avstro - Ogrsko. V brošuri priznava, da prej ni imel ravno prijaznih Čustev za Prusijo, da pa je opustil to stališče popolnoma, in da ima, čuvši prusko himno, ravno tako solzne oči. kakor če čuje avstrijsko. General Succovatv se popolnoma vjerna z načeli, ki jih propagira nemški poslanec in publicist Naumann, češ, sedanja vojna je pokazala potrebo, da se Avstro - Ogrska in Nemčija se tesneje združita, kakor sta že bili pred vojno. General Succovatv meni, da bo trajala vojna še jako dolgo, če ne nastane v sovražnih državah revolucija in da tudi prihodnji mir ne ho trajen, nego le bolj premirje. Vojaško, pravi general Succovatv, smo z Nemčijo združeni že v enoto, kar se jasno spozna iz tega, da je bilo višje poveljstvo nad združenimi ar-
imi v Srbiji poverjeno nemškemu generalfeldmaršalu Mackensenu,
le vojna proti Srbiji pravzaprav vojna. Ogenj vojne, pravi ge-ner:; jovatv, je Avstro - Ogrsko in Nemčijo skoval v vojaško enoto in po vojni se obroči te enote ne vrnejo zrahljati. To je naloga nemških m avstrijskih državnikov. General Succovatv živi v zasluženem pokoju v Gradcu, kjer je tudi izšla njegova brošura, ki ima naslov: Ein alter Osterreicher und Friedrich Nau-manns MittelevTopa.
— Pogreb barona Winklerja. Iz Grač:a nam poročajo dne 18. marca:
s popoldne se je vršil pogreb nekdanjega kranjskega deželnega predsednika barona Andreja Wink-Jerja. Pogreb je bil prirejen z velikimi častmi. Vlado je zastopal štajerski cesarski namestnik grof Clarv-Aldringen. Zastopani so bili nadalje: pol. predsedstvo po prezidentu dvor. svet. \Yeydi, tržaško višje sodno predsedstvo z državnim rajnikom, tukajšnja čitalnica po deputaciji, deželno vlado kranjsko je zastopal podpredsednik grof Corinsky. Navzoči so bili tudi oddelek goriških dijakov in pa goriški deželni glavar. — Seveda so bile vse molitve samo latinske, ni se slišala ne nemška, še manj pa ookoiniku tako mila in ljuba slovenska beseda. — Tako je legel \ grob v tuji zemlji človek, ki je vse e z:\iicnje živel za svoj narod. Naj v miru počiva!
— Rešeni izpod plaza. Podpisani pošiljamo pozdrave vsem svojim dragim. Prebivamo na visokih Planinah v globokem snegu, ki nas je hudo zametal, tako da se človek ne more ganiti, in snežni plazovi dr-čijo na nas od vseh strani. Prvopod-pisani sem bival na robu visoke gore s tremi možmi. Zameteni smo bili tako, da ni mogel nihče do nas hrane prinesti. Da bi se rešil, sem splezal na podstrešje naše barake in odtrgal deske ter tako napravil izhod iz snežnega groba. A ko sem se prerinil ven, sem se kar pogreznil v snegu. S tovarišem sva odmetavala sneg do vhoda naše barake in delo je uspevalo, a kar naenkrat je pri-uučal strašen plaz proti nama. Kar sapa mi je zastala. Skočil sem v ozadje barake in potegnil svojega tovariša za seboj. Bila sva na varnem, a ves najim prejšnji napor je bil zastonj: kar sva bila napravila, je plaz vse zasul. Tovariši smo bili v hudem položaju; že drugi dan nismo imeli niti drobtinice hrane. A obupali vendar nismo.. Zapel sem: »Dekle, zakaj tako žalostno___« in dasi
globoko pod sneprom, smo postali vendar dobre volje, čeprav je bilo malo upanja, da pridemo živi na varno. Kuhali smo čaj iz snega in bogme prišli smo vsi do spozanja, da šrap-neli niso tako strašni, kakor je strašno, če je človek živ pokopan pod silnim snegom. A 5. marca je vendar prišla patrulja na smučih in nas je jašila. Ah, kajca v^lie naa je pre-
vzelo, se ne da popisati. Pozdrave In krepki: Na zdar! Cetovodja Edvard Roš iz Ljubljane, metalec min, desetnik Ivan K o s i g, poddesetnik Iv.
K u 1 o v e C, sanitetec Franc M u -r a v e c. desetnik Karol M a r u š i č,
desetnik Martin Rezek, infanteri-sta Štefan J e r š i n Iz Ljubljane, Mirko B rami g, Franc Janša, Vinko Pevec, Ljudevit Papež iz Novega mesta, F. Pire, Alojzij Pere, Jožef L e k š, cetovodja Gabrijel Hauptman iz Ljubljane, vodja ski-patrulje.
— Mesto venca na krsto umrlega gospoda generalštabnega zdravnika dr. Antona Stareta so darovali: gg. Anton Stare, graščak v Mengšu, 40 kron, in Ferd. Stare, deželnosodni svetnik v pokoju v Ljubljani, 20 K, za sirote in vdove padlih kranjskih vojakov.
— Vojni čevlji. Na Štajerskem so res začeli izdelovati »vojne čevlje«, namreč čevlje z lesenimi podplati. Najprej bodo s takimi čevlji preskrbeli šolsko mladino, potem pa jih bodo dobivali tudi odrasli. Nismo v stanu presoditi, če naša industrija ni v stanu, preskrbeti zadosti podplatov, da je treba poseči po lesu. To je pa gotovo, da se vsaj glede usnja uganja brezvestno oderuštvo. Če la-koinna baba primeša mleku nekaj vode in jo zasačijo, je kaznovana; to je prav in vedno nekoliko pomaga. A čc se pogleda, kake kakovosti je sedaj usnje, ki je morajo ljudje tako drago plačati, pa se človek nehote vpraša, zakaj se v tem oziru nič ne ukrene. To vendar ni ravno potrebno, da bi vsak usnjar postal milijonar.
— Pozor  pri  poštnih zavitkih.
Ugotovilo se je, da se pošiljatelji vrinopoštnih zavitkov v največ slučajih ne ravnajo po določbi že opetovano zglašenih pogojev razpošiljanja, naj se namreč v zavitek vloži prepis naslova. Kadar se to ne zgodi, je nemogoče dostaviti take zavitke, ki dospejo na na* membni kraj, brez naslova. Torej prepis naslova vedno v zavitke.
— Draginjske doklade poštnim uradnikom in uradnicam. Včeraj dopoldne sta bila načelnik državne zveze nemških poštnih uslužbencev in njegov namestnik pri generalnem poštnem ravnatelju dr. VVagnerju von Jaureggu zaradi draginjskih do-klad poštnih uradnikov in uradnic. Generalni ravnatelj je zatrdil, da so pogajanja med trgovinskim in finančnim ministrstvom že skoro končana. Poštarji bodo dobivali iste doklade, kakor državni uradniki enakega činovnega razreda s splošno znanimi stopnjami, poštarice brez teh stopenj. Poštni oficijanti (adjunk-ti, aspiranti) dobe iste doklade, kakor pisarniški oficijanti, a z dostav-kom, da bodo dobili v najkrajšem času razen tega še draginjsko denarno pomoč v isti višini, kakor pozimi. Ženske poštne uradnice, oficijantinje in aspirantke dobe enotno letno do-klado 140 kron. O dokladah podeželskim poštnim slugam sicer generalni ravnatelj ni povedal, koliko bodo znašale, zatrdil pa je, da bodo tudi oni istočasno dobili doklade.
— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani je im !a v nedeljo popoldne pod predsedsvom g. A. G ju d a 27. občni zbor. t čelnik se je spominjal umrlega ana Pusta ter podal sliko o otež oče-nem delovanju društva. Za overo-vatelja zapisnika je imenoval gg. Bajerja in Franchettija. Zapisnik zadnje seje se odobri. Kljub temu, da je padlo število članov od 146 na 115. je stanje društva glasom poročila blagajnika g. E. Franchettija zadovoljivo ter je imela blagajna 5078 K 33 v dohodkov in 4737 K 17 v izdatkov. Na predlog preglednikov gg. Kernca in Škafa r j a se podeli odboru absolutorij. Izvoljeni so bili nato v odbor gg.: Č e r n e, Jakopič, K e r n c, Pogačnik, Rebek, Erjavec, B e g e 1 st., I r k i č in B a j e r ter ostanejo v odboru gg.: G j u d, B e-g e I ml. in K r s n i č ; za namestnike so bili izvoljeni gg.: Ahčin, Rozman in Mohorič; v nadzorstveni svet gg.: Zorman, Kaiser in Bizjak, za njih namestnike pa gg.: Kovač, Vider in C a r 1 i. Odbor naznani, da je sklenil po končani vojni sprejeti one člane, ki so služili pri vojakih, a niso plačevali prispevkov, zopet kot stare člane, ne da bi jim bilo treba zaostalih vsot poravnati, seveda le v slučaju, da zopet izvršujejo svojo obrt. Opozarjajo se nadalje Člani, da naj blagajni naznanijo, kadar kak član umre. da se more zastopstvo primerno udeležiti pogreba.
— Umrla je v Ljubljani gospodična Olga V i 1 h a r j e y,a, hči pokojnega rodoljuba Ivana Vilharja in netjakinja pesnika Miroslava Vi^ harja.   ~    ^ vVt//27~f' '
Oddala moke pri mestni apro-vlzacijL Za dobavo. makč/Ogi maafrft
aprovizaciji naj se iglaae: trgovci iz Ljubljane jutri, v sredo, peki in mokarji v četrtek, okoliški trgovci pa v petek, vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša, I. nadstropje, mestna posvetovalnica.
— Pozor! Obrtniki, trgovci se opozarjajo, da je dolžnost naznanila za kavo samo do 22. t. m. Oddajo se na mestnem magistratu v bivši Galletovi hiši, prvo nadstropje, soba št. 3. Kdor ne izpolni dolžnosti, se bo proti njemu strogo kazensko postopalo. Naznanilo je podati po stanju z dne 20. t. m.
— Pegasti lesar. Uradno razglašajo Od 5. do 11. marca je bilo dognanih v Galiciji 388 slučajev pegastega legarja (v 55 občinah — 19 okrajih), in v Bukovini 8 slučajev (v dveh občinah dveh okrajev). Vsi oboleli so bili domačini. V istem času se je v drugih kronovinah zgodilo 294 slučajev pegastega legarja in sicer na Nižjem Avstrijskem: na Dunaju 3, v Gmiindu 1, na Gornjem Avstrijskem v Aschachu E. D. (okraj Eferding) 280; na Štajerskem: v Miirzzuschlagu 1; na češkem: v Pragi 1, v Broumovu 1. v Gablonem 1, v Cholupicah 1, na Moravskem: V Kunovicah 1.
— Koze. Od 5. do 11. marca ie zbolelo v Galiciji 1508. v Bukovini pa 9 oseb za kozami; drugod je zbolelo 109 oseb, med njimi na Dunaju 14 oseb, v Gradcu 13, v Mariboru 2, v Celovcu 1, v Labinu 1 oseba.
Janko Voglar t. Mariborski Slovenci občitimo mesece vojne zelo bridko. Drug za drugim legajo naši narodni prvoboritelji v prerane grobove. Zavratni bolezni je podlegel v Gradcu dne 15. sušca v 51. letu svoje starosti g. Janko Voglar, c. ki. poštni oficijal, po dolgem, mučnem bolehanju. Že delj časa, skoro od pričetka vojne, ni več služboval. Opešale so mu oči, a k temu je prišlo še drugo bolehanje, težje kakor kterosibodi drugo. Iskal je v Gradcu lečila, toda našel ga ni. Prerano umrli je bil vzor požrtvovalnega narodnega moža-značaja. Dolgo vrsto let je bil odbornik-blagajnik moške podružnice Ciril-Metodove družbe. Kaj je tu vse storil, vedo najbolje tisti, koji so ž njim delovali v našem narodno-obrambnem boju. Neutrud-Ijiv od zore do mraka kadar mu je to pripuščal prosti čas, je bil vedno na delu za blagor podružnice in za Ci-ril-Metodovo družbo sploh. Nabiral je prispevke, neustrašeno, dasi je moral tu in tam slišati marsikaj neprijetnega, vzpodbujal mlajše in navajal k požrtvovalnosti. Dolgo vrsto let je oskrboval družbino imovino v Mariboru, dajal inicijative k raznemu pospeševalnemu delu in sam sodeloval vedno in povsod ter delil iz lastnega imetja darove na oltar domovine. Tudi sedaj, med vojno, n! počival in bil agilen kakor prej, v posnemanje in vzpodbudo onim, koje je bila vojna z vsemi svojimi grozotami v prvem času zbegala ali osupnila. A ne le Ciril-Metodova družba mu je bila draga, tudi vsa ostala društva je v polni meri in radodarno podpiral. Plačilo mu je bilo, videti rastočo slovensko narodno moč in samozavest ter videti, kako se širi ravno med nami, med kojimi je živel, posebno Še zmisel za slovensko narodno šolstvo, saj je imel končno ob strani poleg moške še žensko in železničarsko podružnico. Kljub temu, da se je blagi umrli zavedal popolnoma svoje odlične veljavnosti, je bil vedno skromen. Hvalo in pohvalo je sprejemal s tiho za-dovoljnostjo, nikdar pa ni trpel mnogo besed. Kakor svojemu narodu, tako je živel vzorno tudi svoji rodbini, kojo je ljubil z vso dušo. Danes počiva mirno na graškem pokopališču. Nihče mu ni zapel zadnje spremnice, dasi je to on sam storil vsem iz naše narodne družbe, ki so pred njim legli k večnemu počitku, v Mariboru. Tudi, če bi bil pokopan v Mariboru, težko, da bi ga bil spremil zadnji klic. Saj so odšli doslej vsi oni. ki so preje to storili. Vse eno nam je težko, saj je tako zelo ljubil slovensko petje, bil sam pevec ... Njegovi rodbini naše odkrito sožalie, njemu samemu pa: Večni mir in pokoj! ,        Iv. S.
Iz Celja. Pomanjkanje semenskega krompirja bo letos v naši najožji okolici prav občutno. Vendar pa je velike važnosti, da si tudi delavske rodbine zasade kak košček vrta ali njive s krompirjem. Prosimo torej občine kakor okrajno glavarstvo, da semenski krompir pravočasno preskrbi in razdeljevanje primemo razglasi.
Za častnega občana ie imenoval
občmski odbor na Dobrni dr. Antona Božiča, odvetnika v Celju. Dr. Božič ie znan strokovnjak v občinski samoupravi in je s svoiim znanjem in delavnostjo na tem polju izkazal tudi dohrnaki velik*
Skrivanje kužnih bolezni. Iz Maribora poročajo, da so sanitarne oblasti slučajno izvedele za 5 slučajev osepnic (koz) v hiši št. 124 občine Radvina pri Mariboru. Štiri osebe, ki so zbolele v času od 9, januarja do 14. februarja, so že ozdravele doma, eno so spravili v mariborsko izolirnico. Skrivanje tako nalezljive bolezni bi lahko spravilo cel okoliš v veliko nevarnost.
Razpošiljanje modre galice. Kakor se nam od prijateljske strani poroča, je celjska Zadružna zveza že začela z razdeljevanjem in razpošiljanjem pri njej naročene »državne« modre galice. Ker pa bo na Štajersko skupno prišlo manj modre galice, kakor je bilo nameravano, je treba vinogradnikom priporočati letos skrajno varčnost z galico. Omm, katerim se bo posrečilo dobiti primerno množino, naj si raje še pritrgajo pri svojem delu in pomagajo ubožnim sosedom. Vinogradi pomenjajo za celo deželo veliko gospodarsko vrednoto in treba se je skupno in nesebično truditi, da jih v teh težkih časih ohranimo nepoškodovane.
Drobne novice s Štajerskega. Iz Celja. Ker ima mestna plinarna zopet dovolj premoga na razpolago, je splošna poraba plina dovoljena. — Dvadnevni podučni tečaji za zelenjadarstvo se vrše dne 17. in IS. aprila na mariborski sadje- in vi-nerejski šoli. Prijave do 8. aprila na ravnateljstvo. — Imenovan je za drž. živinozdravnika živinozdravni-ški pristav Alojzij Škof v Ptuju. — Umrl je pri Sv. Jurju ob Ščavnici Jurij Brumen, bivši večletni župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Pokojnik je bil brat ptujskega odvetnika dr. Brumna. — C. kr. deželni šolski svet štajerski je učiteljici ženskih ročnih del pri Sv. Lovrencu na Dr. p., gospe Matildi Šornovi, izrekel zahvalo in priznanje za požrtvovalno in uspešno delovanje za vojno oskrbo.
»Senzacija  v  jutranjem listu.«
Tragedija zakona v treh dejanjih z Ebbo Thomsen, Karlom Lauritze-nom in Karlom \Viethom v glavnih vlogah. Danebrog - film, Dansko! — »Muckendorfski trinog.« Učinkovita burka v treh dejanjih. Dasi nudi igra že sama ob sebi mnogo zabavnih momentov in najbolj komičnih prizorov, se vendar zviša njena vrednost s tem, da sodeluje igralec s kralj, bavarskega dvornega gledališča, Konrad Dreher, ki razpolaga z odlično komiko in mimiko. Njegove kretnje so frapantno posnete po naravi. — »Meestrov teden.« Zelo zanimivo nemško poročilo, aktualni posnetki. — Ta prvovrstni spored se predvaja v kino »Ideal« danes, v torek 21., v sredo 22. in v četrtek, dne 23. marca. — Samo en dan, v petek: »Župnija v gorskem zakotju.« Zalo-igra s planin. Sestavil dvorni svetnik profesor dr. Anton Ohorn v 4 dejanjih. »Ideal«.
V mestni klavnici ljubljanski je bilo od 5. do 12. marca zaklanih 86 volov, 1 bik. 59 krav- 117 prašičev, 71 telet, 56 koštrunov, 29 kozličev in 2 konja. Vpeljalo se je mesa 497 kg, zaklane živine pa 1 govedo, 34 prašičev, 90 telet, 8 koštrunov in 7 kozličev.
Tatvine. Na Št. Peterski cesti se je priplazil neznan tat v podstrešje in je neki privatnici odnesel posodo s 14 kg masti in par usnjatih čevljev. Na Karlovski cesti je bilo neki vdovi ukradeno 22 jajc iz kuhinje in nekaj fižola. Tatico pa so kmalu prijeli, je neka Marija Jerin, vdova iz Čemše-nika. V njenem stanovanju so našli polno reči, katere je očividno ukradla. V Paličju pri Begunjah je izginilo neki posestnici iz zaprte omare 450 kron, 10 kron je tat velikodušno pustil v omari.
Poskusen samomor. Neki 661etni mož v Tesarski ulici se je po prepiru z neko stranko tako razsrdil, da se je s čevljarskim nožem porezal po spodnjem delu trebuha, po vratu in po prsih. Prenesli so ga v bolnico.
Kolo je bilo ukradeno včeraj 20. marca iz veže gostilne pri Kozaku na Poljanski cesti mesarju Ivanu Janezu. — Kolo ima številko 60.973, znamke »Eska« in je zelenkasto barvano. Pred nakupom se svari.
Razne stvori.
♦ Praški listi so se podražili, in sicer za 2 vin. pri številki.
* Milo. Aprovizacijski odsek politične komisije na Dunaju je minoli četrtek razpravljal o preskrbovanju mila. Poročevalec je poudarjal, da so se cene neopravičeno povečale in da je postala kakovost mila sploh slaba, zlasti pa je navadno milo za pranje skrajno slabo, kar ravno revne ljudi najbolj zadene. Čudo, kako se že res vse trudi, da bi ravno reveže vse iz kože delo.
• Zaplemba premoženja. Dunaj-akf> d^jIHro apdie$e Jft utiknTito aa«
plembo vsega premoženja znanega socijalno - demokratičnega pisatelja dr. Rudolfa B r o d o, proti kateremu teče pri divizijskem sodišču preiskava zaradi zločinov po § 65 a) in § 58 c) kaz. zak. Broda je svoj čas izdajal v nemškem in v francoskem^ listu »dokumente napredka«. Dalje je deželno sodišče v Pragi zaukazalo zaplembo premoženja bivš. praškega vseučil. profesorja T. Masaryka, bivšega mlinarja in poslanca Josipa D u r i c h a in bivšega odvetniškega kandidata v Pragi dr. S v c h r a d e, ki so obtoženi zločina veleizdaje po § 58 kaz. zak. in zločina proti vojni sili države po § 327 vojaškega k. z.
* Židje v vojni. Listi, ki posvečajo usodi Židov posebno pozornost, so izračunali, da je sedaj v raznih armadah 550.000 Židov. V sedanji vojni je sploh 20 milijonov ljudi pod zastavami, to je 26 odstotkov skupnega prebivalstva vojskujočih se držav vstevši kolonije. Na angleškem živi 245.000 Zidov. Ti so dali armadi 16.000 mož. V ministrstvu je pet Zidov, v perski zbornici jih je pet, v poslanski zbornici pa 18. Na Francoskem živi kakih 100.000 Zidov. Pet Zidov zavzema ministrska ali enakovredna mesta, v armadi je bilo začetkom vojne osem židovskih generalov, štirinajst polkovnikov, eden-indvajset podpolkovnikov in stose-dem stotnikov. V Italiji imajo Zidje šestnajst poslancev, štirinajst senatorjev in enega ministra. Rusija je poklicala pod zastave 350.000 Židov, a nobeden ne zavzema višjega javnega mesta, bodisi v armadi bodisi v civilni upravi.
* Odpovedan roo. 24 let stari Moric Rosenfeld v Budimpešti je bil zopet enkrat na svobodi. Da bi se prosteje gibal, si je nabavil vojaško uniformo. Godilo se mu je prav dobro, dasi ni nič delal. Njegovi »prejemki« pa mu niso zadostovali in poskusil je dobiti večjo vsoto denarja. Iz sinagoge je poznal bančnega slugo Markusa \VoJfa. Ker je vedel, da ta skoro vsak dan prenaša velike vsote denarja, je stavil \Volfu sledeči predlog: Jaz, Moric Rosenfeld, te bom na cesti po glavi udaril in odnesel denar, ti, Marko \VoIf, se boš zgrudil brez zavesti in boš par dni ležal v postelji. Plen si razdeliva. — VVolfu je načrt ugajal in dogovoril se je z Rcsenfeldom natančno, kako da se izvrši ta rop. V zadnji uri pa si je Wolf premislil. Domneval je. da ga bo Rosenfeld ne malo, nego prav krepko udaril po glavi, od plena pa da mu ne bo nič dal. Ker se je pa Rosenfelda bal, je vso stvar naznanil policiji, ki je Rosenfelda seveda hitro zaprla.
* Ilustracija ogrskih razmer* V
Budimpešti živi žurnalist"~ Ladislav Fenves, ki se ga različni krogi strahovito boje, ker vodi neusmiljen boj proti korupciji in zlorabam uradne oblasti. Lani meseca oktobra je prosil Fenvesa za pomoč bivši mizarski mojster Koloman Hoffman. ki je izvrševal v Bistrici na Erdeljskem svojo obrt, pa je postal nezmožen za delo. Prosil je za sprejem v bistriško ubožnico, a prošnja je bila odbita. Fenves se je zavzel za siromaka. Pisal je bistriškemu županu vljudno pismo in prosil za pojasnila, češ, da hoče prej izvedeti za županovo mnenje o tej stvari, predno jo spravi v javnost. Župan pa ni da! odgovora, pač pa je pridobil državnega pravd-nika v Bistrici — Bela Frits se piše ta mož — da je napravil obtožbo proti Fenvesu, češ, da je storil hudodelstvo izsiljevanja na korist Kolo-mana fioffmana. Seveda — čim je pravosodno ministrstvo izvedelo za to stvar, je moral državni pravdnik svojo obtožnico takoj umakniti.
* Kako je menjal Ganghofer v Carigradu denar. Znani nemški pisatelj Ludovik Ganghofer, ki je sedaj vojni poročevalec, opisuje v »Vossische Zeitung« svoj obisk v Carigradu, kamor se je peljal s prvim balkanskim vlakom in kjer je doživel marsikatero razočaranje. Zlasti bridke izkušnje je doživel z menjanjem denarja. Ganghofer pripoveduje: V Carigradu sem izkusil tudi čudovito umetnost, da izgine stvar, ki je konkretno v tvojih rokah, brez vsakega sledu. Pri plačevanju me je pričel kar najživahnejše interesirati kurz nemške marke, ki sem ga začel praktično študirati. Vzel sem bankovec za 20 mark ter ga menjal v menjalnici za piastre. S piastri sem se podal v drugo menjalnico, ter sem jih premenjal zopet v marke; za dobljene marke sem Sel zopet kupit piastrov. To proceduro sem ne-kolikokrat spretno ponovil. Rezultat je bil ta, da ni le izginilo onih 20 lepih mark, temveč da sem moral v menjalnici, kjer sem izvrša zadnjo svojo operacijo, še doplačati 20 pi-jastrov, da izravnam račun. Ganghofer je v Carigradu spoznal, da mora Nemčija v Orijentu še vedno delovati po načelu, da ie bolje dajati
kakor oa femA&
Stru 4:
»SLOVENSKI NAROD*« one 21. marca 1916.
GO. StCV,
upRO SOOuul
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Kaznovana obrekovalka. Ivana Rezek, kočarjeva žena v Vogljah, je užitkarico Marijo Zupane pismeno pri okrajnem sodišču v Kranju ovadila, podtikovaje ji hudodelstvo razžalitve Veličanstva. Sodišče je o stvari uvedlo poizvedovanje, ki je dognalo, da je cela stvar izmišljena in da je Rezek to storila iz golega sovraštva proti Mariji Zupane, kajti fe preje enkrat ji je grozila, da ji bo že nekaj naredila, da bo zaprta. Pismo je dala pisati po svoji 11 letni hčerki Jnlijani. ki je priznala, da je drugi dan mati sam nesla pismo na pošto v Kranj. Obdolženka se izgovarja, da je bila v kritičnem času in naslednji dan tako od žganja pijana, da ni vedela, kaj da je delala. Sodišče ji je priznalo za kazen 4 m e-sece težke ječe.
Nepoboljšljiv tat. 2e osemkrat zaradi tatvine predkaznovani Luka Podakar, tesar iz Kamniega, je vlomil v gostilniške prostore Frančiške Oman v Goricah na ta način, da je z drogom izdrl iz enega okna železno mrežo, ter zdrobil šipe tega okna, nato pa splezal v gostilniško sobo. Tu je našel neko sekiro, s katero fe vlomil v omaro ter z nekega predala vzel 25K drobiža, dalje nekaj starih srebrnih tolariev, en poročni prstan in dve hranilni knjižici zvlogo 2 K. v veži je našei 8 kg svinjskega mesa. Vse to je odnesel. A že dragi dan je bil no orožnikih priiet in oddan sodišču. Snočtka ie taii!. končno pa tatvino priznal. Obsojen ie bil na sedem me s e c e v težke ječe.
Današnr !ist obsega 4 strani.
Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Živčne bolečine se porajajo v različnih delih telesa. Saj je živčni sistem zelo fino razpreden, sega do kože in je zelo občutljiv. Živci pa niso dostopni le za bolečine temveč tudi za prijetne občutke. Ravno tako lahko kakor se pojavijo nervozne bolečine v glavi, zobeh in obrazu, ravno tako hitro se dado odstraniti s pomirjujočim, oživljajočim. živce krepečim sredstvom.
V to uporabljamo živce krepeči. bolečine hladeči Fellerjev rastlinski esen-čni fluid z zn. Elzafiuid. Izkaže se kot zelo dobrodejen, ako pri živčnih bolečinah boleča mesta s tem bolečine tolažečim domačim sredstvom vteramo.
V nad 100.000 zahvalnih pismih se to dobrodejno sredstvo priporoča, ^steklenic stane franko le 6 K. Naročite edino pristnega pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica. Elzatrg 238, Hrvaško. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče ra-barbarske krogljice z znamko »Elza-krogljice« 6 škatljic 4 40 K franko, lahko obenem naročite. Elzakrogljice so preizkušeno Želodec krepeče odvajilo, z milim, sigurnim učinkom, ki prednjači vsem drastično učinkujočim sredstvom. Posebno pripravna za vporabo in gotovo učinkujoča je Fellerjeva mentol-ska stogla (1 K) zoper migreno,
(v f)
Velika # rsbera   rokavic in raznovrstnih parfemov
o. rj^g&^LČito
SUAMSHh CSS7A *
A k o naročite
_ in to nemudoma storite,
1 tftl HBttfl *****
i intti jajagfcaji jagU
1 jajjg liit 3° o aati. tftft iz jjj \m
i fcatn lat 4° o «wi m. «n a L W4
■ nun
petsrtik n. totalni H-
itBf S3M
S krat.
dobite   igralno pravico do
dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj.
Po|aaalla ia Ifralnl načrt p UJMI« ar«spU5r.o
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Krojači
■e •• Je »biMl« ■» Jake v vaj«kl u aplaa mm vea-<       ke#ja> kot aajboljla
bal ablažajoča laiaaja
rl prefaUjtnja. raamatUma. giht*. aanci,   prani,  vratni   te toelaati ▼ brbta
Dr Richtar-Ja
eauld
C01MI
za unifutmske bluze
Qh9
se sprejmejo proti dobremu plačilu.
Oddaja se delo po kosih. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Sidro-Liniiiicirt.
SUkianlca kron - 80. l aO, l~
Dobiva as v lekaraaa aH
direktno ▼ Dr. BJchter Ja le karaj „Pri slatani lavo", Pranja, u, aUiaabataa aaata
Daevae r*a»aalljanje.
Posestvo
gospodarsko poslopje, 20 mernikov po-setve, pripravno za kako begunsko družino, se da v najem. Kje, pove upr.
»Slov. Naroda«. %5
t
:^^P
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena teta, nečakinja in sestrična, gospodična
Olfga Vilhar
v pond. 20. marca, previđena s tolažili sv. vere mirno, v Gospodu zaspala.
/cmskt ostanki predrage nam poKojnice se prepeljejo v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer se v sredo dne 22. t. m. slovesno blagoslove in nato polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v farni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani kakor tudi pri D. M. v Polju.
V LJUBLJANI, dne 20. marca 1U16.
lalujcči ostali.
Brez posejanega obvestita. Mestni pogrebni zivod v Ljubljani.
ii m mladini - Kino tiral v i. p!i
Da ugodi splošni žčlji, priredi Kino Central za učečo se mladino v sredo 22. in četrtek 23. t. m.
posebne poljudno znanstvene predstav
Zanimivo tuda za drugo občinstvo.
fi^iudsenova vožnfa na južni tečaj, veiik znanstveni film. —
Poleg tega še: Porušena Gorica. — Na\r ove ie Me sirovo in Eikovo vojno poročilo.
— Vožnia po najzanimivejših alpskih železnicah. - Obisk v Pastenrjevem zavodu.
— Jazbec. — Na Ortlerfn. — Izdelovanje porcelana.     Hjdroplan. — Delo slonov.
— Knga ln kako se je fe ubraniti. — Začetek teh predstav točno ob 4. in ob pol 6. zvečer.
Vstopnina Izredno znižana! Sedeži v ložah 50 v., ostali sedeži po 30 v
B?
Pri ostalih predstavah i W\ tflJOOSL S s,avno ^a1ko Boas v *K v,°^  Otl ffi Ž8f»Slf6 Veseloigri.
Posteljno perje in puh ::
v veliki : izberi :
in po jako nizkih cenah
-—k "S-'""^^^* J priporoča ■Žff^-ž ~ ' tvrdka
A. & E SMaberne, CiubHana, jVfestni trg 10.
ceni
SEDLO
»e proda. Vpraša se v S p. Stiki, Vodnikova ceita Itav. 97 (vila Kaviek) od 2.—3. ure pop. 966
Kupim po visoki
kostanjev orehov tesenov
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki :
J. Pogačnik«
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
2      Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
//oznanilo.
Ker sem bil vpoklican t> vojaško službnva nje, naznanjam, da sem svojo
krojaško obrt
ačasno zaprl.
Svojim cenjenim naročnikom se zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter jih prosim, da mi isto ob srečnem povratku zopet naklonijo.
Z velespoŠtovanjem udani
Ivan Magdič,
krojač I vrste
Ljubljana, v hotelu „Pri Malibć'.
1 kg praške gnjati......K 7-80
(gnjat) kos 41 2 do 7 kg.
1 „ prekajen kare Ia   . . . . „ 7-60
1 „ praške salami...... „ 6*50
1 „ poljske salami   ... . . „ 7*20
1 „ krakovskih gnjatnib salami „ 7*60
1 mortadela salami  . . . ,
1 „ pariških salami.....
1 „ debrečinskih salami  . . .
1 „ tirolskih salami.....
I „ bmnšviških salami   . . .
razpošilja po povzetju v pošt. zavojih i 5 kg
Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
se pod ugodnimi pogoji tako] sprelmo 919
pri 1. Fettih-FraHklieim v UĐtliaiii.
Planino
ali klavir se kupiš 822
Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«.
Rudolf Viđali, Piran, Istro,
podjetnik v razpošiljanju
SOLI
sprejema naročila po zmernih cenah.
916
Anton Kane, droglst,
Židovska nlicay sprejme
gospodično
katera je že poslovala v tej stroki in je vešča v knjigovodstvu. 970
Sprejme se 1. maja t. I.
dober železni nar, pri 948
Francu Piceku,
Ribnica, Kranjsko.
»9 »1
7-50 7-50 7-30 7-20 5-50
Izvoz praških gnjati,
Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. I6./I. onnaHHBaSsvanERara
US?"   Sprejme se
biagdjničarka ter prodajalka
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
958
Pristen dober
\ 1
se dobi pri
L SEBENIKU 0 Spoti. Ml.
St. 3680.
945
glede o§Ma|e mestnega leva v zakup.
V smislu sklepa magistratnega gremija se bode dne 28* marca 1926 Ob 10. uri dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu (v posvetovalnici) potom javne dražbe oddal v zakup lov mestne občine ljubljanske, h kateremu spada tudi pravica spodnješišenskega lova, za petletno dobo, in sicer od 1. julija 1916 do 30. junija 1921. Izklicna cena za letno zakupnino iznaša 1200 rv
K tej dražbi se vabijo prijatelji lova z dostavkom, da SO dražbeni, oziroma zakupni pogoji v gospodarskem uradu mestnega magistrata ob navadnih uradnih urah na vpogled.
Mestni   magistrat ljubljanski,
dne 14 marca 1916.
Marija Tičar,
625
Prva špec
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 26. Selenbupgova ulica 1.
nasproti kazine.
trgovina
:: umetniških, vojnih, po- :: r.      krajinskih   in   drugih ::
razglednic
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
Namočena "t^Hl
lenoukg
dobivala se bode vsaki petek in le proti 8 dnevnemu prednaročilu in plačilu pri
Josipu Pollaku,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 7.
j Vsak kupec naj  zahteva  kupon od naročilnega lista, ker le na izkaz istega se bode oddajolo. 889
Filijala i
back & fehl  j Z
LJUBLJANA j
Centrala :
Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. :: \ back & fehl
i
1 DUNAJ IX/.
Eliaabethpromenade Ur. 23.
PREMOG
I     najboljše kakovosti i
na  vagone  ali vozove
3P. _& -A.. TTfcLer
■Ljubljana. Selenburgova nlica štev. 4.