162. številka.
Ljubljana, v sredo 17. julija
XXII. leto, 1889.
rshaia vsak dan svefier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni Stvu naj se olagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kje je nevarnost?
Včerajšnji „Slovenec*4 piše takole: „Smatrali smo za svojo dolžnost, da ae o tem poučimo neposredno pri gosp. knezoškofa, in prepričali smo se iz danih nam pojasnil, da je stvar popolnoma drugačna, kakor jo je opisal „Slovenski Narod".
Pred vsem gospod knezoškof ni i s k a 1 p r i-like, da bi bil gosp. justičnega ministra poučil o našib jezikovnih razmerah. Nasprotno, gosp. minister je porabil priliko, ko se mu je prevzv. gospod knezoškof po svoji prisegi kot e. kr. tajni svetovalec Nj. Veličanstva predstavil, ter ga vprašal (po pomenu — avdijencija je bila že sredi jami vari ja meseca): A propos. Pravijo mi, da jezik koroških Slovencev prav za prav ni slovenski. Na to mu je odgovoril gospod knezoškof z vso odločnostjo in gotovostjo, da je napačno poučen in da je dotični jezik v resnici slovenski, ki ima seveda nareške posebnosti, kakor sploh vsak jezik, toda v istini je slovenščina; narečje malo ne tako, kakor je govore" južno od Karavank na Gorenjskem.
O u rad o vanju uradov v slovenskem jeziku se gosp. knezo-škof ni izrekel, ker mu g. minister ni dal k tomu nobene prilike; težko tudi, da bi hotel gosp. minister svoje naredbe uravnavati po nazorih tega ali onega škofa. Sploh pa je gosp. knezo-škof več kot jedenkrat na drugih mestih poudarjal potrebo občevanja uradov z Ij ud s t v o m v materinem jeziku.
Gospod knezoškof tudi ni trdil, kakor da bi slovenskega pismenega jezika niti še ne imeli; na-sprotno pa je pri tej priliki in tudi sicer večkrat kazal na j a ko č u d o vi t raz vo j slovenskega pismenega jezika v zadnjih dese ti e t j ih.
Istotako gosp. knezoškof ni rekel, da ljudstvo, ako so slovenski pridiguje, pridig celo ne razume.   Tega on kakor sama
pamet veli, ako ni hotel samega Bebe obsoditi, tudi iiikakor ni mogel reči, ker znabiti uprav gospod knezoškof najbolj „novoslovenski" pridiguje, kar more spričati vsakdo, kdor ga posluša na njegovih birmskih potovanjih. Isto svedočijo tudi pastirski listi, katere pošilja svojim vernikom.
Gospod knezoškof odšel je od gospoda justič-nega ministra z zavestjo, da ni le nič govoril proti pravičnim zahtevam Slovencev, da je marveč zanje govoril. In to zavest ima, kakor nam je zagotavljal, tudi še danes, naj se piše proti njemu, karkoli hoče."
Z druge najkompetentnejše strani doposlalo se nam je sledeče pojasnilo:
„ Poročilo Vašega cenjenega lista o nekem razgovoru, katerega sta imela slovenska državna poslanca z eksc. justičnim ministrom, nikakor ni avtentično. Povsem neistinito ter z lastnimi besedami ministrovimi v očitem nasprotji je zlasti vse ono, kar se v dotičnem članku temu dostojanstveniku spodtika glede slovenskega pismenega jezika, oziroma glede primernosti nemških odlokov. Kazgovor se sploh ni sukal okolu piBmene slovenščine, temveč okolu narečij slovenskih iti njihovih razlik. Tudi o izjavi prevzv. g. kuezoškofaLjubljanskega, na kojo se je g. minister ba8 Oeobito skliceval, so-trudnik „Slov. Naroda" ni bil dobro poučen ter se po roči 1 o n j e g o v o v m a r si če m ne strinja s pristno resnico."
Na prvi hip se vidi, da se pojasnilo, ki nam je došlo z najkompelentnejše strani, ne ujema s pojasnili, koje prinaša »Slovenec". Kak je bil razgovor mej kuezoškofom in ministrom, tega mi ne vemo, mi smo pisali samo o tem, kako je minister uporabil ta razgovor nasproti slovenskima poslancema. Da se je to zgodilo, in sicer na tak način, da sta gospoda poslanca oaopnila, to nam potrjuje tudi pojasnilo, ki nam je došlo z najkom-petentnejše strani. Da smo bili dobro poučeni, kaže zadnje pojasnilo,  ki glede gospoda knezoškofa v
tako splošnih frazah govori, kakor ofieijozni listi, kadar dementujejo kako stvar, o kateri je vsak prepričan, da je resnična. Ne trdimo, da se je vsaka beseda tako govorila, kakor se je tiskalo; v glavnem jedru pa je jbil razgovor mej poslancema in ministrom tak, kakor ae je tiskal v našem listu. Zajemali Brno iz vira, to je iz ust odličnega dolenjskega moža, ki je v tesni dotiki z najkompetent-nejšo stranjo, koja nam danes pojasnila dopošilja. Če pa je gospod minister knezoškofove besede poslancema drugače povedal, kot jih je Njega knežja miloBt govorila, za to mi nesmo odgovorni. Smešno je torej, če govori „Slovenec~ o blamaži. Zadeva pa je gotovo tolike važnosti, da se je morala objaviti, če naj pri nas še kaj velja naša narodnost in njena načela!
Tridnevna slavnost Vodnikova.
Dalje.')
Trst: Častiteljem prvega našega pesnika kličemo bratje s Primorja gromoviti^živio !
Tržaško bralno in podporno društvo. Kerže, predsednik. T rst: Večnaja pamjat prvemu slavnu slavne Ilirije!       Vekoalav Grebene,, Makso Lavrenčič.
Gorica:   Prvemu slovenskemu pesniku, šolniku, neunnieinu Vodniku Slava!
Učiteljsko društvo za Goriški okraj. Gorica:  Slaviteljem pesnika Ilirije oživljene, vzgleda  slovenskega  narodno  političnega   teženja: Slava! Dornberžan.
Bole:   Prvemu   našemu   izbornemu slavcu Vodniku slavnemu večni spomin!
„Bolska Čitalnica". Tolmin:   Pesniku, kateri je prvi ubral gla-Bove na slovenski liri v  probudo našega dragega naroda kličemo:   Večen mu spomin!
„Tolmiuska Čitalnica". Gorica:   Prvemu slovenskemu pesniku, narodnemu probuditelju  neumrlomu  Valentinu Vodniku Slava! -Solkanska Čitalnica".
LISTEK
Primorski sprehodi.
m.
V Liburnijski Arka<liji.
Na vsem letnem svojem potovanji naletel sem križem domovino na marsikak kraj, katerega sem nerad zapustil; toda Liburuija, ta predivna, z lovor-jem opletena »hrvaška Rivviera", omilila se mi je tolikanj, da se ločim vselej s težkim srcem od nje. Zlasti sem se bil zagledal v tri njene predražestne točke: v Beršec, Moščenice in v Drago Moščeniško. Kadarkoli priromam na imenovana mesta, vzkliknem vzradoščen, kakor apostol Peter pri spremenjenj i Križčevem na gori Tabor: Gospod tukaj nam je dobro biti . . .
A da se umejeva, gospod urednik! Ni mi v misli tukaj ugodno telesno bivanje niti kakšna ra-finovaua počutna naslada, kakeršnih imate na izbero moderni Sibaritje po mestih. In kako tudi! Saj še tu niti ne dobite, vsaj v Beršeci ne, tako ime novaae gostilne v pravem pomenu besede, kjer bi mogli prenočiti, kamoli kakšne kavarne, te duševne ljudske kuhinje, kjer se preževajo pogreti ostanki politiško-leposlovnib cmokov. Ne, ne, gospod urednik ■— modernih velemestnih udubnostij in zabav tu v prvotni hrvaški Liburniji ne najdete, ako ne, da se potrudite v Opatijo, v to prestavljeno „avstrij-
sko Nizzo", po kateri se cedi kar v potokih vsakovrstnega razkošja mleko in med ter gosja mast židovske mehkužnosti. Temveč tukaj v Liburnijski Ar-kadiji, kakor bi nazval okolico Beršeško zbok prirodne njene lepote in milobe njenega podnebja ter preprostosti njenih prebivalcev — tukaj v Beršeci, pravim, pouujajo se Vam zgolj duševni užitki ter mora lične naslade: blaženi selski mir in idilsko sorazmerje izmej prirodo in človekom ter iz njega zvi-rajoče toli osrečevalno ravnodušje, katerega Vam ue moti ni odurni mestni šunder niti neznosni krič umetno razdraženih prepirov strankarskih . . .
Oj, gospod urednik, tu sem Vam preživel presrečne dneve v slastnem selškem zatišji v blaženem sporazumi jenj i z dobrimi, nepopačenimi ljudmi! Na stanil sem se bil pri neki stari osiveli ženki, v hišici, stoječi na iztočnem kouci Beršeca. Z okna moje sobice odpira se mi skoz košatolistne brajde očaru-joč razgled po Kvarnerskem zalivu in sicer na se-vernov/hodno stran, proti Reki . . . Sobica je opravljena preprosto, a po vse lično in okusno. Stene so lepo obeljene, pod čist, znažno oprau. V kotu stoji visoka postelja, s pisanim kambrikom pogrneua — prostorna in široka, da bi njih moglo v njej ležati kar poprečki šestero oseb. Na oni straui je omara s predali. Po njej so razvrščene različne reči: Voščen kip Matere božje s detetom ; pod njim lično vezan molitvenik „Otče budi voija Tvoja", katerega je sestavil pokojni Tržaški vladika Dobrila. Ta pre-
izvrstua molitvena knjižica je kaj razširjena in priljubljena mej Isterci. Na molitveniku je zvita „krunica", rožni venec, katere prinašajo mornarji iz daljnega iztoka, iz Palestine, nekateri kar iz Jeruzalema. Spredaj in ob straneh omenjeuega kipa razpostavljene so po omari vsakovrstne šalice s svojimi tanjurci od tankega, prozornega porcelana, pisane majolike, fini angleški vrčiči B pozlačenimi robovi. V skudelicah su jabolka, naranče, limone. Potem imate ondu umetno sestavljene barke, gondole en miniature ter mnogovrstne rezbarijo in pletenine, zgolj mornarski izdelki nanošeni na dom s potovanja po širn:h oceanih. Zgoraj po stenah pa vise slike Matere božje Tisatske, sv. Mirka, sv. Antona in sv. Nikole, izvoljenega zaščitnika vseh pomorščakov in pa črno razpelo. Razen teh so tukaj posnetki velikanskih parobrodov angleških s peterimi jarboli in fotografske pokrajinske slike raznih svetovnih mest, pristanišč itd. In tam le v nasprotnem kotu sobe je skrinja, v kateri ima gospodinja shranjene „mendule" in „posušene smokve." In naposled, po oknih so razpostavljene razne lončene vaze, v katerih rase vsakojake cvetličje: „karanfili" (garotoli ali „nage|jni*) rožmarin, mažuran in pa v narodnih pesnih proslavljani „sitni bosiljak" . . .
Tako in jednako je opravljena večinoma vsaka selska hiša tu v hrvaškem Pri morji, seveda več ali manje bogato,  po imovinskih  razmerah dotičnoga
posestnika. (Konec; piili.)
Celovec: Vsem zbranim Častilcem Vodni-kuve slavnosti gromoviti Živiol Juvan.
Apače: Podružnica sv. Cirila in Metoda za Apače in okolico se v duhu udeleži slavnosti za Vodnikov spomenik ter kliče slava Vodniku prvemu slovenskemu pesniku in buditelju slovenskega naroda večni mu spomin.
V imenu odbora Jakob Zamikov. Spi tal: Obžalujem, da nisem mej Vami, domoljubi duhovni, posvetnjaki, kmeti, zbrana društva čestilci iz blizu in daleč prvoboritelju, probuditelju, učenjaku, narodnemu duhovniku dičnemu, vodji Slovencev vsklikne iz podnožja gorotanskih z večnim snegom pokritih planin: Bog blagoslovi složno delovanje za narod naš, večna Slava slavljencu Vodniku, gromoviti Živio slaviteljem! Oče Hrašovec. Celovec:   Živio in Slava Vam Slovencem
Dr. Richtar iz Apač. Celovec:   Zbranim častitim  slavilcem ne-umrlega našega prvega pesnika kličejo srčni pozdrav Celovške družine
gospa Siaj, gospa Križaj, skupno. Celovec: Povodom odkritja prvega narodnega spomenika v beli Ljubljani udeležujemo se radosti vseh Slovencev širom naše domovine, udeležujemo se tukaj zadržani v duhu slavnosti, ki se vrši v čast in slavo prvemu našemu pesniku, neustrašenemu probuditelju naroda, Valentinu Vodniku Njegov duh naj blaži in naudušuje vsakega Slovenca in srečna bodočnost nam je zagotovljena! Večna čast in Slava Vodnikovemu spominu!
Celovški Slovenci. Streiteben: Slava Vodniku in slavljencem! Bog živi Slovence!    Pogačnik, župnik katoliški. Beljak: Slava pevcu zveličane Ilirije!
Franjo Podboraki in Prostodlav Kretanov. Kar lovec:   Vsem sinovom slovenske domovine naj bode Vodnikov duh dejansk in uzoren vodnik in Slovenija bode ponosno pela: Zveličana bodem, zaupati smem!
Direktor Lipez, profesorji Podgoršek, Steklasa, Vamberger.
Zagreb: Pridružujuć se današnjoj slavi kličem od srca živela mila braća Slovenci!
Dr. Araruš.
Zagreb: Slavnemu pesniku, buditelju in voditelju naroda Slava!
Bučar, Cajnko, Rakusa, Kovačič, Barle, bogoslovci.
Kar lovec:   Slava, trikrat   Slava pesniku Ilirije oživljene! Tvoj duh veliki Vodnik naj vodi nas! Jerala, Peterlin,  Potočnik,  Žverelj, slovenski gimnazijalci.
Zagreb: Znajući za onu, da si svaki narod na prošlosti budućnost snuje, na samosviesti slobudu zidje, iskreno se pridružujemo u duhu današnjoj svetkovini cielokupnog slovenskog naroda prigodom odkrita Vodnikova spomenika. Srdačno Čestitamo samostalnoj sviesti braće nam Sloveneca. Živila Slovenija I Živio nam mio i sviestan slovenski bratski narod SveuČilištni Gradjani.
Karlovec: Prvemu slovenskemu peBniku gromni živio, slava!
Potočnik, Dolenec, Vaha, dijaki Karlovački. Požega: Buditelju narodu slovenskega Slava ! Čestilcem njegovim iskren pozdrav!   Anton Kos.
Baker i: Začetniku jugoslavenske uzajem-nosti kliče Slava! Milan Katarinić.
Sežana:   V duhu pričujoči občnemu narodnemu prazniku v Bpomin preroditelju in očetu Slo venstva kličemo naudušeno: Slava velikanu! Naprej po njegovih stopinjah v boljšo bodočnost!
„Sežanska čitalnica". Celovec: K dnešni slavnosti bratskemu narodu slovenskemu tisočere „Na zdaru volaji:
Čechovve v Celovci Praga:  Večna pamet prvnimu buditeli bra terskčho  naroda  Slovencu.  Vodnikovi   BNa zdar" volaji pfatele ze slovanske metropole nad Vltavou.
Karel Amaruse. Pavla Neureutterova. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 17. julija.
Nemški konservativci se jako boje, da je splavala verska noIu po vodi z izidom poslednjih deželnozborskih volitev. Pri prihodnjih državno-zborskih volitvah se bode popolnoma razbila sedanja večina in potem ni misliti, da bi se vsprejela verska šola. Jeden konservativnih listov kliče, da je še čas. Dve leti ima še zborovati sedanji državni zbor.
Večina, ki dobro ve, da se zopet več ne povrne, naj porabi ta čas in sklene versko šolo. Staročehi so se preverili pri zadnjih volitvah, da so jim tla izpodkopana in je gotovo, da bodo pri prihodnjih državnozborskih volitvah doživeli velik poraz. Zaradi tega se pa jim tudi sedaj ni treba več na nikogar ozirati, ter naj z večino glasujejo za verski šolski zakon. Zgubiti tako nemajo več, temveč le pridobiti. Mi mislimo, da Staročehi tacih svetov ne bodo poslušali. Saj vedo, da jim je le to največ škodovalo, da so delali tlako nemškim konservativcem. Če se energično uprejo verski šoli in odločneje pravice češkega naroda zahtevajo, pa utegnejo zopet pridobiti staro zaupanje. Šolsko vprašanje je jako važno in zaradi tega pa tudi ni baš lepo zahtevati, da naj je takoj uravna deželnozborska ve čina, o kateri se trdi, da nema več zaupanja prebivalstva. Pa seveda tacih pomislekov konservativni gospodje ne poznajo, kadar gre za njihove koristi.
Staročeški listi dobro fruktirikujejo grajo, katero je baje izrekel cesar o Mladočehih. Iznašli bo, da je vladar s tem hotel dati razumeti, da bi se Ž njimi nikakor ne hotel pogajati in je zatorej jasno, da Mladočehi glede Će&kega zgodovinskega prava ne bodo ničesar dosegli. Mladočehi pa baje še sedaj ne verujejo, da bi bil cesar se tako izrekel o izidu volitev na Češkem, in so se baje obrnili do namestnika, da pozve na Dunaji, kaka je ta stvar v v resnici. „Moravska Orlice* pa javlja, da je bil dr. Fanderlich jako potrt zaradi cesarjevih besed ter je pri banketu vprašal navzočega ministerskega predsednika grofa Taaflfe-a, Če naj se cesarjeve besede priobče. Taaffe mu je odgovoril, da, ker Njega ve-lečastvo najbrž želi, da se objavijo. — Staročehi so odklonili kompromis, kateri so jim ponudili Mladočehi glede ožjih volitev. Posvetovali so se o tem v staročeškem klubu v Pragi in strašno zalavljali proti Mladočehom. Jeden govornikov je trdil da Mladočehi jim krompromis le zaradi tega ponujajo, ker jim manjka sposobnih delavnih moČij. Mlado-češki poslanci so le malo izobraženi, jeden še celo čitati in pisati ne zna. Mnogo mandatov dobili so Mladočehi le s pomočjo Židov. Iz tega se vidi, da so na Češkem duhovi jako razburjeni in da na spravo Bkoro ni misliti. Za Nemce bi bila sedaj tla precej ugodna, ko bi ustopili v deželni zbor.
Viiiinje države.
Če je verjeti „Malim Novinam" je Nrbski vojni minister dal ostavko. Po prejšnjih poročilih iz Belegagrada soditi, se je najbrž spri z ministrom notranjih zadev. Poroča se pa o novih ropih, katere naštevajo opozicijski listi. Toplice Kisla voda so gostje skoro popolnoma ostavili, ker neso varni pred roparji.
Vojaški ataše pri avstrijskem veleposlaništvu v Carigradu je te dui bolgarske čete, ki tabore pri Sofiji in Plovdivu, od   blizu ogledal. Časopisi sklepajo, da je to ogledovanje v nekaki zvezi z odstavkom prestolnega govora, ki govori o Bolgariji.
Mahmud Dželaledin paša povrnil se je s Krete in je turškemu sultanu v avdijenci poročal o uspehu misije svoje. Kakor se govori, mislijo v kratkem poslati Mahmuda pašo v Armenijo, da bode preiskal pomanjkljivosti v tamošnjej upravi in potem nasvetoval vladi, kako bi se dala zboljšati uprava.
Tudi senat francoski vsprejel je, predno bo je razšel, zakon, po katerem bode vsak kandidat smel kandidovati le v jednom okraji. Ta zakon se glasi: Člen 1. Nikdo ne more kandidovati več nego v jednem okraji. Člen 2. Vsak državljan, kateri sam kaudiduje, ali katerega drugi kandidujejo, mora naznaniti z lastnoročno podpisano in pravoveljavno legalizovano objavo, v katerem okraji želi kandidovati. O tem se mu izda provizorično potrdilo. Člen 3. Vsake izjava, ki se ne ujema s prvim členom je neveljavna in se ne vsprejme. Če se oddajo izjave za več okrajev, je ona veljavna, ki ima starejši datum. Če imajo vse jeden in isti datum so neveljavne. Člen 4. Prepovedano je podpisavati in nabijati volilne oklice ter razpošiljati glasovnice za kandidate, ki se neso podvrgli tem predpisom. Glasovi, ki jih dobi kak državljan, ki se ni podvrgel tem propisom, se ne bodo šteli. Člen 5. Volilni oklici, ki so se nabili v nasprotji z gorenj i mi določbami, se bodo odstranili in konfiskovali. Člen 6. Vsako rušenje člena 4. se kaznuje z globo od 1000 do 5000 frankov. Poročilo pravi, da se je predložil ta zakon, da se popolni ustava in zabrani plebescit. Ž njim se hoče zavarovati republika.
Parnellova pravda bliža se svojemu koncu. Utegne se pa končati s tem, da se obe stranki sporazumeta, da ne bode nikake razsodbe. Bodi že kakorkoli, nade, katere je stavila angleška vlada v njo, se neso izpolnile. V poslednji seji je zahteval Parnellov zastopnik, da naj društvo „Loyal and Patriotic Union" predloži svoje knjige. Sodišče se je izreklo, tla temu društvu ni treba predložiti knjig, katere nemajo nič opraviti s to pravdo. Sedaj se govori, da hoče Parnell odstopiti od pravde, če se sodišče ne premisli, da bi zaukazalo predložiti knjige, kar bode Parnellov zastopnik znova zahteval. Parnellovci menijo, da je to društvo dalo denar za ponarejena pisma in da se bode to razvidelo iz knjig. Parnellu sedaj na razsodbi ni toliko ležeče, ko javno mnenje že iz dosedanjih obravnav ve, da da je vse zlagano, kar so pisale „Times" proti njemu. Večje vrednosti za Irce seveda bi bilo, če se razkrije, da je res omenjeno društvo, ki naj-
bolj ruje proti Ircem, bilo zamotano v umazano afero ponarejanja pisem, s katerimi so hoteli uničiti Parnella. Daljše delovanje tega društva bi se s tem jako otežilo.
Dopisi.
Iz Trebnjega 13. julija. [Izv. dopis.] Ali je bila volitev v deželni zbor dne 4. julija pri nas imenitna! Šlo je za to, ali urednik „Slovenca*, kapelan Žitnik zmaga, ali ne. Kar duhovne suknje ni imelo, je v srci mrzelo to čudno kandidaturo in slišale so se včasih besede, katerih g. Žitnik ne bi bil vesel. Le volilni možje iz Žužemberškega okraja so bili zanj, Radečani, Mokronožani, Trebanjci za sodnika Golijo, Litijčani za Jeretina. Nobenega ni bilo iz Ljubljane ali od drugod moža, ki bi bil ljudstvu poznat. Kako lahko bi bfl Žitnik padel, ako bi se bilo tukaj le količkaj zgodilo. Pa, da je g. Golija le izjavil, da hoče kandidaturo prevzeti, zmagal bi bil, oni, ki so bili za Jeretino, bi mu tudi dali glasove. Le posredovalne roke je treba bilo, ki bi g. Golijo pripravila do tja, da prevzame mandat in g. Jeretino, da svoje volilce privede k onim za Golijo. Gosp. Golija je le Bodnik, ki neče kot poslanec nastopati, ali priljubljen je, kakor le malo sodnikov. To je dobro, ali ko je videl, kako duhovništvo disciplino ruši, kako se je delalo proti dr. Vošnjaku, Kavčiču, Deteli, Bleiweisu, Hribarju, bi le moral ven z mirnega svojega stališča stopiti in proglasiti, če že prej ne, poslednji dan svojo kandidaturo ; g. Žitnik bi ležal danes kot kandidat na tleh, kakor je dolg. Gosp. Žitnik je namreč „leibžurnalist" najnovejše duhovniške politike v Kranjski in tacemu nogo podstaviti, je jako, jako hvalno delo.
Gosp. Žitnik v „Slovenci" piše, da je bil v Trebnjem hud boj. Ni res, neresnico je te leg ta -foval. Nič boja ni bilo — kandidatov pravih ni bilo, pravi kandidat pa ni hotel prevzeti. Tako so se le šale zbijale iz volitve in iz naše velike reve brez organizacije. Če bi vlani g. Golija v Ljubljani v železniški enkOti ne bil toliko se za progo bodoče dolenjske železnice po Temeniški dolini potegoval, dobil bi bil tudi dosti Žužemberških glasov in izvoljen bi bil brez vse agitacije; tako pa so naši gospodje duhovniki, ki so mnogobrojno bili zastopani, — izjemoma dveh, — imeli mastno pečenko, češ le izvolite tega Golijo, ta bo za železnico po Temeniški dolini in ne za onostran Krke.
Na našem volišči bo duhovniku-kandidatu odslej teško stalo. V našem volilnem okraji politik-duhovnik prav malo velja. Tu je bogatejša stran Dolenjske in gmotno dobro podprti ljudje si mislijo, da je bolje, da sami klobaso snejo, kakor pa da bi je v farovž nesli. Le jedenkrat in to zaradi malomarnosti posvetnjaštva je g. Žitnik tukaj zmagal, prihodnjič si bo že moral drugej poiskati mandata. Za državni zbor bo gotovo tudi on v našem okraji kandidoval. Rečemo mu že lahko naprej, da bo padel; bomo že boljše skrbeli za jed nega kandidata.
Ker sicer nič novega ni, naj še to povem, da so g. duhovniki, videči, da je vse za Golijo, vo-lilcem nasvetovali, Luko Svetca, ali Papeža strmoglaviti. Ljubi železo, kakor samega sebe in kuj svojega bližnjega, dokler je vroč.
Domače stvari
— (Imenovanja.) Okrajnim sodnikom v Dobrlivesi je imenovan Dionizij Maier, pristav v Brežicah. Avskultant dr. J. P res ker imenovan je pristavom v Vipavi, pridodeljen pa sodišču na Krškem. Sedaj na Krškem poslujoči Vipavski pristav Ernest Ferk premeščen je v Radovljico.
— (Za Prešernov spomenik) je J. U. izročil 12 gld. 20 kr. „Pisateljskemu društvu".
— (Gospa Jerica Lapa j ne,) rojena v Idriji, ki je bivala te dni s svojim soprogom na Dunaji, pristopila je podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji kot podporni ud s 15 gold  Presrčna zahvala blagi domorodkinji!
— (Izlet v Divačo.) — Mnogo primorskih in notranjskih društev naznanilo je odboru „Sokolovemu", da se bodo udeležila izleta v Divačo s svojimi zastavami. Zlasti mnogoštevilno zastopano bode „Delavsko podporno društvo" iz Trsta, katero bode v ta namen najelo poseben vlak. — Sicer mirna in tiha Divača bode torej dne 4. avgusta nenavadno oživela. Nadejati se je, da bode rodoljubni praznik tega dne imel znamenite nasledke v narodnem oziru.
— (Slava Vodniku.) Omenili smo že, da je izdala in založila „Krajcarnka družba" povodom slavnosti odkritja Vodnikovega spomenika album s slikami iz Vodnikovega življenja. Te knjižice, ki je mej drugim tudi posebno primerno darilo šolski mladini povodom sklepa šolskega leta , razposlala je „Krajcarska družba" rodoljubnim poverjenikom po vseh slovenskih pokrajinah 160O iztisov v razprodajo. Jako pridno segajo po nji. Rodoljub iz Novega Mesta (dr. K. SI) naročil je 200 iztisov, rodoljub v Krškem (A. J.) kupil je 100 iztisov, zavedna gospa iz Velikih Lašč kupila je 30 iztisov, za šolsko mladino. Živeli, naj bi našli obilo po-snemalcev!
— (Meščanstvo mesta Ljub ljanskega) dobili so v mestnega zbora včerajšnji tajni d- ji gg.: Josip Vidic, hišni posestnik; Jakob Zalazni k, pekovski mojster in Aleksander Gruber.
— (V včerajšnji tajni seji mestnega zbora Ljubljanskega) bili so mej občane Ljubljanske vsprejeti: Fran Me še, mitničar; Jakob Martinčič, ključavničar; Karol TekavčiČ, komi; Andrej Čer ne, hišni posestnik; Antou Anžič, posestnik in mesar; Fran Pivk, kantinje; Štefan Franzot, hišni posestnik in trgovec. — Gospodu Btotniku Iliji Vojnoviću seje vsprejem zagotovil.
— (Za službe okrajnih zdravnikov na Kranjskem) oglasilo se je le 31 kompeten tov, a služeb je bilo 37 razpisanih. Zastopi zdravstvenih okrožij so zdaj vprašani, da nasvetujejo, katerega izmej prosilcev, »ko jih je več, žele za okrožnega zdravnika. Deželni odbor je pri iraeno vanji vezan na ternopredlog zastopa.
— (Učiteljski kurz na deželni vinarski šoli na Grmu) bode letos od 6. do 27. avgusta Vsprejetih bode 15 učiteljev, ki bodo do bivali na zavodu stanovanje in hrano brezplačno in povrnene potne stroške. Učitelji, ki žele ustopiti v ta kurz, morajo do 25. julija oglasiti se pri deželnemu odboru.
— (J užno-štajerska   hranilnica v Cel j i) obrestuje uloge po 4% in daje posojila za 5% na zemljišča, deželnim občinam, okrajem, po sojilnicam in drugim zavodom.   Obrazci za prošnje se dobivajo pri „Juž.-štaj. hranilnici v Celji".
— (Ustop v Ba m os t an.) V samostan reda sv. Uršule v Ljubljani so ustopile sledeče kandidatinje: Lucija Boschiak iz Trsta, Franjica Gutuik iz Viž-marjev in Franja Stupica iz Ljubljane. Običajna svečanost se bode vršila v soboto 20. t. in. začenši ob polu 8. uri zjutraj v tukajšnji Uršulinski cerkvi.
— („S 1 ove n skega Pravnika") izšla je 7. štev. Vsebina: 1. Dr. Sk.: O idealni konkurenciji.   2. Fr. G.: Dobitkovina in preselitev obrtnika v drug kraj. 3. Dr. Frau Zupane: Iz sodno-zdrav niške prakse (Dalje). 4. Dr. Majaron : „Opšti imovinski zakonik za knjaževinu Crnu Goru" (Konec.) 5. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) K§ 919. obč. drž. zak. („Po božjih in človeških postavah") b) O stroških izpovedi pod prisego, c) Kako je tolmačiti določbo § 52. ces. patenta z dne 20. nov 1852, št. 251. drž zak. (civ. jur. n). d) Je li cen-dent pravdni drug (sotoženec), ako tožnik cesijo iz podbija po smislu zakona z dne 17. marci j a 1884, št. 36. drž. zak.?   Kazensko pravo: K § 411. kaz zak. (Odločba c. kr. najvišjega kot kasacijskega so dišča z dne 26. maja 1888, št. ad 3908). 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti.
— (»Učiteljski Tovariš") ima v 14. številki naslednjo vsebino: Čitanje v šoli. — DomaČa vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Iz šole za šolo. — Domoznanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. — Književ uost. — Dopisi. — Razpisi učiteljskih služeb.
— (Letošnji redniobčnizbordruštva »Zveze slovenskih posojilnic" se bo vršil dne 22. julija ponedeljek ob 11. uri predpoludne v Čitalnici v Celji. Dnevni red: I. Poročilo predsednika o delovanji društva v 1. 188 8. II. Poročilo tajnika. III. Sprememba pravil. IV. Razni nasveti. — Opazka: K občnemu zboru pošlje vsaka poso jilnica jednega zastopnika: udeleževati se sme pa zborovanja tudi vsak zadružnik v zvezi stoječih posojilnic (§ 11. društv. pravil). Celje, 15. julija 1889
Mihael V o š n j a k , predsednik.
— (C. kr. deželna vlada)  naznanila ]e trgovinski in obrtniški zbornici naslednje:   Pri vi sokem  c  kr. trgovinskem   ministerstvu  došla je prošnja, naj bi  se izdelovanje gorenjih  delov pri
čevljih uvrstilo v rokodelske obrte v zmislu določil § L, odstavek 2 zakona od 15. marca 1883, drž. zak. št. 39. Prošnja utemeljuje se b tem, da 8e je izdelovanje gorenjih delov pri čevljih razvilo le iz čevljarskega obrta in da se mora tisti, ki izdeluje gorenje  dele,   korenito naučiti Čevljarski obrt, ako hoče v obče razumeti rečeno stroko. Iz tega uzroka ne da se tudi tajiti, da se more izdelovanje gorenjih delov pri čevljih naučiti le vsled daljšega dela pri čevljarskem obrtu in samostalno izvrševati, za-tegadel  je ta obrt tudi rokodelski obrt. Konečno se je tudi omenilo, da še to govori za tesno zvezo obeh obitov, ker sta doslej bila povsod spojena v jedni zadrugi.   Ker pa se v novejšem času izdelujejo gorenji deli pri čevljih  popolnoma ločeno ter čevljarji čeBto le pritrjujejo dolnje dele b kupljenim gornjim delom, in se potemtakem ni moči več naučiti popolnoma  izdelovanja obutala v vseh delih, trpi ne samo čevljarski obrt škodo v svojem obstoji, ampak je tudi oteškočeno uzgojevanje dobrih pomočnikov.   Z ozirom na to,  ako so ti odnošaji res taki, izjavilo Be je visoko c. kr. trgovinsko minister-8tvo v sporazumu z visokim c. kr. ministerstvom notranjih stvarij, da je izdelovanje gorenjih delov pri čevljih bistven del čevljarskega obrta in da so zategadel prosilci za prvo imenovani obrt, kolikor se izvršuje rokodelski, dolžni dokazati pred nasto pom obrta sposobnost ravno tako, kakor se to dokazilo zahteva za rokodelski čevljarski obrt.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Žužemberku. Prošnje do 30. t. m. — V Blagovici razpisano je mesto učitelja in vodje. Plača 450 gld , doklade 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 5. avgusta t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 16. julija. »Pol. Corresp." javlja iz Belegagrada: Kralj Milan povrne se v sredo v Srbijo. Jeden regentov in ministerski predsednik popeljeta se mu do meje nasproti. Mi lan ostane dva ali tri tedne v Belemgradu.
Požun 16. julija. Farkasa (kije v mali loteriji 480.000 gld. zadel) so danes več ur zaslisavali potem pa obdržali v preiskovalnem zaporu. Onih 200.000 gld., ki jih je Farkas v hranilnico uložil, so uradno sekvestrovali
Beligrad 16. julija. Regent Ristič odpotoval s svojo obitelj o v žepleno kopel j pri Vranji.
Ormož 17. julija.   Ustvariteljem južno štajerske hranilnice  srčen pozdrav in krepek napredek. Ormoški rodoljubi,
Vransko 17. julija. Veseli korak južno-štajerska hranilnica j j rešitev Savinjčanov. Slava neumornemu Makso Veršecu 1
Vranski narodnjaki. Poljčane   17. julija.   Gromoviti živio ustanovitelju Južno-štajerske hranilnice Maksu Veršecu, neumornemu veščaku v denarnej stroki narodnega gospodarstva.
Slovenci Bistriškega okraja. Pariz 17. julija. Časniki objavljajo obtožnico državnega sodišča, kakor je bila že včeraj brzojavno priobčena. Po „Temps"-u navaja obtožnica izrecne vse spletke, ki se izza 1882. 1. pripisujejo Boulangerju, kakor v Tunisu, tako v Parizu, Clermontu. Očita se mu zlasti, da je vojsko zapeljeval k nezvestobi in k korupciji uradnike, katerih mnogi so se udali njegovim ponudbam.
London 17. julija. Pri shodu, ki so ga priredili voditelji konservativne stranke, naglašal j a Salisburv, da je najboljše sredstvo za ohra-njenje miru popolno oboroževanje, da se ne treba nikogar bati. — Zahteva Krete, da bi se popolnoma ločila od Turčije, je vedno ži-vahneja in verjetno je, da se bode naposled Kreta vender ločila od Turčije.
Razne vesti.
* (Naliv in orkan). Nad Budimpešto in mestno okolico utrgal ae je 14. t m. ob treh po-poludne oblak. Strašen naliv spremljan z groznim viharjem nupravil je veliko škode po poljih in hišah. Hiše niže ležečih predmestij bile so popolnoma pod vodo. Orkan ruval je velika drevesa, trgal hišam strehe in sploh odnesel, kar je le dosegel, voda pak je preplavila mesto in njive. Mnogo ljudij je utonilo. Pri sv. Andreji porušil je vihar stolp pri srbski cerkvi, kateri se je podrl na cerkveno streho, jo utrl in prouzročil strašno škodo. V Novi Pešti preobrnil je orkan čoln. Dve osobi sta utonili, dve pak
se komaj rešili Isto tako in še hujše godilo se je družbi mladih gospodov blizu Akvineja. Čoln po-greznil se je v Dunav in izimši uradnika Kunsta našli so vsi drugi smrt v valovih. Sicer se je pa tudi obilo ladij potopilo v Dunav. Iz vseh krajev dohajajo žalostne vesti o velikih nezgodah, katere sta napravila voda in orkan.
(Pariško svetovno r a zst a v o) obiskalo je dne 13. t. m. 117.000 osob. Sploh menjava število vsakdanjih obiskovalcev razstave mej 110 do 120.000, ob nedeljah in praznikih pa prekorači 200 000
Poslano.
Slavno uredništvo „Slov. Naroda*4
v Ljubljani.
V štev. 87. iz 1889. leta „Slov. Naroda" nahaja se poročilo ob občnem zboru „Pisateljskega podpornega društva.u
V tem poročilu nahajajo sledeče se besede : Nadalje je društvo  prevzelo napravo Raič-
LevBtikove rakvo in spomenika, ekshumiranje Raič-a n Levstik-a. Vseh stroškov za ta spomenik je bilo 1297 gld. 34 kr in je dolg z 242 gld začaBno pokrilo društvo ter ae pogaja, da bi se ta dolg poravnal iz RaiČ eve zapuščine!
To poročilo potrebuje pojasnila, da se ne bode mislilo, da baš ona polovica stroškov ni pokrita, katera spada po računu na Raič-evo zapuščino.
Znano je, da se je za RaiČ ev nagrobni spomenik pobiralo koj po njegovi smrti mej prijatelji in častilci njegovimi; tu v Ptuji vzela Bva podpisana nabiranje v roke; Ormožani obljubili so svoj donesek po g. dr. Geršaku itd.
Po časnikih se ni prosjačilo in bobnalo, ker je pokojnik sam želel, da se nabiranje opusti in se mu postavi na Btroške zapuščine Bkromen nagrobni spomenik.
Le zaradi tega, ker pripade po oporoki zapuščina Raič-eva, ako nje kaj ostane, dvema narodnima zavodoma,  zložili so prijatelji in častilci po-
kojnikovi pišem šeststo gld. za Rai-čev nagrobni spomenik in se je ta denar odposlal slav. pisateljskemu društvu v Ljubljano dne 1. oktobra 1888
V isti namen je baš društvo dovolilo.....
kakor smo zvedeli iz časnikov in slavno uredništvo bivšega „Slovana" je nabralo .
Za pokritje stroškov Rai-čevega nagrobnega spomenika prejelo je tedaj pisateljsko društvo vsega skupaj .... in če znašajo vsi stroški
600 gld. — kr.
50
53
60
703 gld. 1297 „
60 kr. 34 „
več kot polovico, nema ničesar od Raič-eve zapuščine terjati.
Treba je tudi pomisliti, da Raič-eva zapuščina nobenih BtroŠkov ni prevzela in da tedaj ni dolžna teh stroškov pokrivati, če je še kaj stroškov nepokritih.
Je li so že Ormožani svoj donesek za Raič-ev spomenik odposlali ali če ga še bodo, to ni znano.
Prosi se tedaj, da t<> pojasnilo sprejmete v Vaš cenjeni list.
Na Ptuji, dne 10. julija 1889. Z odličnim spoštovanjem Dr. Fr. Jurtela. P. Benedikt Hrtiš,
gvardijan.
prinaša v 13. številki naslednjo vsebino: Vodnikova slavnost. — O slovesnem odkritji spomenika Valentinu Vodniku. — Slovenski praznik ob meji italijanski. — Spomini na prvo zborovanje učiteljske ,.Zaveze". II. — "J" Orest Feodorovič Miller. — Ignacij. Slika iz zapadne Prusije. Iz poljščine preložil —ki—. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
^Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „slovanskega Sveta" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr.,  poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr.
za vso leto gld. 4.60; za poi leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aa^j^r ----
i d.
VABILO.
Ker je mnogo slav. občinstva bilo zadovoljno /. lansko izdajo
nmmi koledarja
in se je Želja izrekla, da bi ga nadaljeval, priredil ga bodem tudi za leto 1890. Vabim torej vse gospode, kateri so v letošnjem „Koledarji" objavili svoje stzion.oe ter jih žele imeti še nadalje in one, ki bodo na novo pristopili, mi to naznaniti zadnji čas do 15. avgusta. Velikost „Koledarju" sem povečal in naklad bodem precej pomnožil, cena pa ostane, kakor je bila.
V Ljubljani, 16. julija 1889.
Dragotin Hribar
v ,,Narodni Tiskarni".
1
T m ,j o i :
IG. julija.
Pri Vlaltei: Leitmaicr iz Gradca. — Weihs iz Prago.
— Iv.!«> 1111 - 1 Dunaja. — Maver iz Trata. — Sehiflfrer iz Pulja. — Baaarlg iz Boke. — Winterholler, \Vschianski z Dunaja. — Beits, Blavs, Singer, Ilcrling z Dunaja. — Ma-xiliowttl iz Zagreba, — llaake iz Bradforda.
Pri slonu ; Pevec iz Ormoža. — Malfertheiner iz iz Prage — Krpan iz Medaka — Stark iz Gorice. — Ja-trovif, Fleischaian, Rosenbaum, Oberlander z Dunaja. — Gdus iz Loboviča. — Smrekar iz M a .licima. — Višin iz Trsta. — Mast s iz Trst. .
Pri Južnem kolodvoru:  Mates,  IIrab iz Litije.
— Marinćić, Peronak iz Vivodja. L in T. Smithiz Reke. — Tlebet It Laikega trga. - Bognolo iz Rovinje.
— Melikon iz Serpenioe.
18. julija: Jožefa Bozie, uradnikov a žena, 65 let, na Brega št. 14, za areno hibo. — Jolef Kovač, zasebnik, 63 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko.
Tržne čeme v Lf>j"3>U<i ?zb
dne 17. julija t 1.
		,1.				kr.
Pšenic >.,	h k t!. .	. (i	—	Spi li povojen, kgr.		70
i Rež,	n	•li 4	6*	Surovo omelo, „	' —	74
Ječmen.	n        * •	. 4	16	Jajce, ledno :   .  , .		>>\
Oves,	*	.'j	--	Mleko, liter .   .   . .	L	7
Ajda,		.    4 tifi		Govejo      meno, kgr.	I •	54
Pl oho,	d	4 60		Telečje	—	60
: Koruza,	* •	. 4		Svinjsko „	_	AQ
Krompir		. —	—	Kostmnovo   , ,	—	89
Leca,	n       * •	. 19	—	Pišauec......	_	50
(t rali,	h •	. 18	—	li dob......	_	18
Fižol.	11             ' *	. 11		Seno,  100 kilo .   . .	2	; 1
Mi	kgr.	• !-	84	Slama,   „     „   .   . .	2	89
Mast,		• i—	ro	Drva    trda, 4 Qioe(r.	. t;	90
•Speli trišcTi „		• II	80	.,   mehka, 4 „	1 4	20
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Tem-peratnra	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
16. julija	7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer	736-7 mm. 7345 mm. 734*4 mm.	17-8° C 26-8° C 20-8° C	si. szh. si. j z. si. jz.	obl. obl. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura 218°, za 2-7° nad normalom.
XD-cu:n.a.js:k:a- borza
■ine 17 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  84'05 — gld.
srebrna renta.....                        .     84*80 — „
Zlata renta......                            ,   109-75 — „
B .. marčna renta ....     ,     99*75 — ,
Akcije narodne banke...     ,   906*— — „
Kreditne akcije.....                       ,   304*— — „
London.......„   119*16 — n
Srebro.......                              .     „     —•— — .
Mapol.........                                   ,      9-46 — „
C. kr. cekini  ....             ,       5-64 — „
NeuaSke marke  .... ,     58 27V« — ,
4% državne srečke i« 1. 1864     250 gld. 133 gld.
Državne srečke iz 1. 1864          100   , 173 „
Ogerska zlata renta 4%   .   .       ... 100 „
'•>gerska papirna renta 5°/0   .       ... 35 „
5' /„ Štajerske zemljifič. odvez, oblig. — „
Onnavn reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 122 „
Zemlj. obe. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi . 118 „
Kreditne srečke.....100 gld. 163 „
L-tadolfove srečke.....                          10 19 „
.Vkcije anglo-avstr, banke   .   .     120 ,, 125 „
1 rammway-drnAt velj. 170 gld. a v. 231 „
danes
83- 95
84- 75 109 75
99-75 907-— 304 — 11910
9-46 5-64 ::8-27V,
— kr.
10 ;;
25 „
1»
25 „ 11
75 „ 75 „ 30
Nekaj čisto novega y dijetetiki
je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljenčevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla
Kostrevniška Rimska slatina
|ii i 1to£»itci.
Srečno zjedinjenje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijetetična pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo,
ruam^fco-slatinska sodna \ii
zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se
mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, pr-odajaluicah rudninskih   vod,  pri  trgovcih   in   direktno pri oski bnisfvii Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—13)
C. kr. vojaški presMo? aJni maoacin t Mariuorn.
h ,0,s'    A V ISO.
Opozarjamo na v „Slovenskem Narodu" št. 155 z dne 9. julija 1889. objavljeni razglas za zagotovljen je zakupne oddaje sena, slame za steljo in postelje, potem drv in premoga v postajali Maribor, Ptuj in Celje za čas od dne 1. septembra 1889. do konca avgusta 1890.
NatanČneji pogoji se lahko ogledajo pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magaoinu v Mariboru, Eisenstrasse št. 10, od dne 25. junija do 21. julija 1889. od 8. do 12. ure dopoiudne.
C. kr. vojaški preskrbo valni magacin
v Mariboru.
(599—9)
\ gmnazu
v Grra.dci
(kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravioo javnosti za I. razred)
s pripravljalnim razredom za srednje šole. I*re*kiišeiii i»ciazijoii;U %«i 30 gojencev.
Fran Scholz,
(480 -5) preskuse nI gimnazijski učitelj.
Trgovski pomoćni
22 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, — izučrn v trgovini mejlanega blaga, posebno izurjen manu-faktorist, ž«>Ii nvoJv uieiitu t ali o j uli pa flo 1. *.«-|»-t,eiubr» prciueuiti.
Ponudbe prosi pod **t. 1» na upravnifitVO „Slovonskega Naroda-. (548—1)
Odvetniški koncipijent,
doktor juris, z ispitom za sodnika in večletno odvetnilko in sodno prakso, Bloveuskega, hrvatskega, neinlkega in (ta-lijanske^a jezika zmožen, — želi službe. — Adresa pri upnivništvu aSlovenskega Na-iodau. (oOl—3)
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
Lekarna Trnkdczy
zraven rotovža v Ljubljani
priporoma tukaj popisana ii»ji>o1|mh iu sveža zdra-tja dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval
lomadth zdravilih, je pet, in sicor: Na
vila.  Ni tja dneva, da bi o naših izHoruo HliiiMcnili
Lekarn Trnkdc»y-jeve tvrdkc
Dunaji Viktor pl. Trnkoczy, V., Hinulsthunnstr. 113 (tudi kemičnatovafnat \ dr. Oton pl.Trnk6ozy, iii., RHdeekyplats 17; In Julij pl Tmk6ozy, viii., Josefstftdterstr. 80. VGraitci (na štajerskem : Ven-delln pl. Trnkoozy. V Ljubljani: Ubald pl. Trnkcczjr. P, li, oboinstvo se ])rosi, ako mu je na trm ležeče, da spodaj navedena sdravlla s prvo pošto dobi, da naslov tako-lo napravi: Lekarna Trnk6-ozy poleg rotovža v L ubijani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
aren
mi
m W □
katerim se ima na tisočo ljudi/ zahvaliti za zdravje, imajo iz-vrstin uspeh pri vseh boleznih v želodci in so neprckosljivo sredstvo sopar: pomanjkanje slasti pri jedi, slali želodec, u rak, -.it ni-e. koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v žehidci, bitje srca, zahaaanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper /lato Žilo, 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 ^ld., 5 tUOStOV samo 8 gld.
a/6£- Hvarilo! OpOSSr-jamo, da se tiste istinite .)la-riiiiceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnk6e.zy-ja zr .ven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet Zttpcr tn^anje <CjriCltt)
jo odločno n.ijlioljfie sdravilo zoper protin ter Pevmatitem, trganje po udih, boleeine v križi :> r živcih, oteklino, otrpnete ude, in kite itd. Malo 6msh     se rabi. pa mine
popolnem trganje, kar dokazuje obilno znbval. Zahteva "»} s<» samo ,,cvet zoper trganje po dr. Malica*4 z zraven stojei-im tnaniehjejn, I ■ ekS. r>0 kr., tncat ^UI. 4.50.
lofjR1" v'*; n: ii.i steklenici zravea stoje-Cega •'.n;ttoenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
MARIrVZEUER
NUR    ECHT BEl
AP0I11EKER TRMKOen UAIBACH i STUfiKas.
zsiiščnl sirop
sn odrasle i'i otroke, i- najboliii zoper kašelj, lirijm-vost vratobol, jetiko, prsne m pljm-ne bolečine. 1 stekl. 5G kr., t niCfit 5 u;\ I, Samo ta sirup za 66 kr je pravi.
Kri čistilne Iirogljice
e smole b) se v nijednom gospodinjstvu pogrevati in so se. žu tisoftl* ral sijalno osvedo&U^ pri ■>. bas.'.nji človeškega telesa, glavobdlu. otrpnenih iidili, ikaJenen želodcu, jetrni!) In ohistnih bolesnih; — v ikatijah a 21 kr.; jedoti savoj s 6 Skatljami I gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj Jeden zavoj.
Zdravila za živino. ^
Si
\>tK sen 'Ino«
Ta prav dobi-f. štupa pomaga najbolje pri v^eh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varnii-ta Stupa trganja po čre-vib, bezgavk, v»eh nu-!e/ljivih kužnih holez-uij, kašlja, pljučnih In vratnih bolez ij t*»r od« zdržale konje čebele, okrogle mnogo dobrega mleku. —
\ red  velja  le 50 kr.,
2 gld. Uvel za ltoiijc-.
.     JL Najboljšo  muz lo za
s —i}-!5**' -\ '"htr^ konje, pomaga pri pre-"^HsaMn^.ju-"^ te£u t>t''k,-,|i« kolen, ?S?I?9¥Sn kopitnih bolezr.ib, otrp-nenji v boka, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, t-ščanji od sedla iu oprave, pri sušici itd., s kratka pri vseh vnanjih lmlez-nih in hibah. Steklenic.
pravila vse gliste, tudi iti islv eiif.   Kr. ve dobe Zauaotok     rab.Inim navodom
zamotkov z rabiluim navodimi samo
s rahilriim navodom vred Btano lo 1 gld., 5 staklenik z rabiluim navodom vred samo 4 gld. |t45a 6]
ST7A"DTTnT NaSI Isdelkl so pristni, zanesljivi _y »tfc*VXfMW 1   itl zjij-iinčcni, če Imajo Ime Trn-
kooav In našo varstveno inamko. Zoper po-
nttrejtsoje intili ne eodnljski i»«Htop:i.
Vsa tu našteta zdravila s- prislan dobivajo samo
v lekarni Trnk6czy v Ljubljani
zraven rotovža .nT- -n c c- ••.•sak dri s pošto razpošiljajo. ~W
i j'ajati'lj in od{;ovorui urednik: Dragotin Hrioar
Laatniua iu tiak BNarodne TidHarne*.
14
46041377