Gospodar In gospodinja
LETO 1941-XX	29. OKTOBRA	STEV. 44
Jesen
V sadovnjaku smo večinoma žo vse pospravili, obrali sadje in pograbili listje, Posadimo sadno drevje, kakor smo se že v prejšnjih člankih pomenili. Kolobar-
Ie pod njimi pa pokrijemo z zdrobljenim levskim gnojem in smrekovimi vejami. Tudi pri ostalem mladem sadnem drevju obnovimo kolobar in ga pokrijemo z gnojem.
Mlada sadna drevesca zavarujemo pred zajcem. Pri tem uporabljamo lesene late, slamo, žične ovire, različna mazila, belež itd. Natančneje o tem se bomo pomenili prihodnjič. Pripraviti pa moramo tudi različno orodje za zimsko čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Če imamo v sadovnjaku zimskega pedica, si preskrbimo lepljive pasove, da z njimi opremimo eadno drevje.
Tudi v sadno shrambo moramo pogledati. Tu odbiramo nagnita jabolka in ekr-bimo za pravšno toploto (nekaj stopinj sad ničlo) in primerno vlago.
Iz zemlje poberemo čebulice in gomolje georgin ali dalij, gladiol ali meč-кот, kan, kal in drugih. Gomolje osna-iimo zemlje, jih na suhem prostoru po-lušimo in spravimo. Za kane, ki potrebujejo zelo suh prostor in precej toplote, vzamemo večje zaboje, v katere vložimo med suho jelovo žaganje ali šotni zdrob gomolje. Zaboje hranimo na suhem in toplem. Gomolji georgin so mnogo manj občutljivi in prestanejo zimo tudi v kleti.
Z vrta poberemo tudi vee rastline, ki ne prenesejo zime: lavor, evonimus, muze, rožmarin, roženkravt, palme, oleandre, fuksije, dracene in nageljne. Vse te razpostavimo po stopnicah, vežah in sobah. Pozneje, ko bo nastopil hujši mraz, prenesemo vse rože na prostor, ki smo ga določili in pripravili za prezimovanje rastlin. Ta prostor naj bo svetel, na novo prebeljen in naj Ima 5—10 stopinj Celzija toplote.
Na vrtu preštihamo vse prazne gredice, obeekamo travo in pograbimo pota.
na vrta
Tudi opleti moramo vrï In ga oHstifi vseh suhih rastlin. Na preštihane gredice pa posadimo hiacinte, tulipane in narcise.
Tudi z zelenjadnega vrta prenesemo v primerno klet zelenjavo. Par dni prej navozimo v klet nekaj samokolnic zem-lje, v katero zakopljemo povrtnino. Zelenjava, ki jo mislimo hraniti za zimo, ne sme biti še popolnoma dorasla. Tako naj bo ohrovt še zelen, endivija v razvoju itd. Taka povrtnina se drži delj časa, ker je bolj odporna.
Na cvetličnem vrtu porežemo vsem visokim vrtnicam veziva, da jih morebitni sneg ne polomi. Položiti in pokriti jih še ni potreba, ker mora vrtnični les še poleseniti Pozneje, po Vseh svetih, ppi ložimo vrtnice na zemljo in jih pokrijemo s slamo, suhim listjem, smrekovimi vejami ali s prstjo. Nikdar pa ne smemo krone vrtnic polagati v izkopane jame ali na nižje ležeči prostor. Nekateri priporočajo, da pokrivamo vrtnice le z zem* ljo, ker se od nje hitro odteče voda.
Tudi nizke vrtnice moramo pravilno ozimiti, da bodo zimo dobro prenesle. Tem porežemo vse še ne olesenele poganjke, jih oskubimo listov in ogrebemo okoli grmov malo zemlje. Če so zime ostre, pokrijemo grme še z listjem, čez pa damo par smrekovih vej.
Ko smo uredili na vrtu vse, je prav, da se spomnimo tudi naših drobnih prijateljic — ptičkov in jim že sedaj pripravimo na vrtu majhno hišico, da se navadijo na krmišče. Sedaj jih ne krmimo preveč, ker dobe še zadosti hrane drugod, a ko zapade sneg in pritisne mraz, jih moremo varovati pred lakoto.
Krmišče naj bo narejeno na zavetnem prostoru, če le mogoče pod streho, da je varno pred snegom in dežjem. Pticam namreč zelo škoduje mokra hrana, posebno vlažen kruh jim silno škodi, ker jim v želodčkih vzkipi. Iz krmilnice naj bo prost razgled na vse strani, -da se ptice ne boje. X bližini pa naj raste večji
grm ali drevo, da lahko ptice posedajo na njem.
Zelo zdrava in prikladna hrana za naše ptice so vsa oljnata semena, ker imajo obilo tolšče. Ker pa bo ravno teh letos zelo malo in bodo silno draga, se bodo morale ptice navaditi na drugo hrano: kruh in razne druge ostanke od jedi, ter na slabša semena.
Najhuje za ptice je, če zapade sneg preko noči in obleži. Takrat so ptice naenkrat odrezane od hrane in jih mnogo pogine. Takrat natrosimo več v krmilni-ce, da se lačna perjad lahko nazoblje.
Zelo primerno ptičjo hrano, ki pa je danes težko izvedljiva, pa napravimo tako. V posodi raztopimo 150 dkg loja in ko je tekoč streeemo vanj 10 dkg konoplje,
15 dkg prosa, 5 dkg suhih bezgovih jagod, 20 dkg suhega in zmletega kruha, 15 dkg makovega in 10 dkg lanenega semena. Vso to mešanico dobro zmešamo, da se enakomerno razdeli. Seveda, če nam manjka tega ali onega semena, vzamemo pač drugega več.
Iz te mešanice loja in semen vlijemo primerne kolače, ali pa vlijemo zmes v lonce. V ta namen očistimo manjše cvetlične lončke, vtaknemo znotraj skozi luk-njico primerno palico, ki pa mora trdno stati. Na obeh straneh mora biti vsaj za 4 prete večja. Sedaj vlijemo še vročo zmes v lonec, in ko se strdi in shladi, obesimo cvetlični lonec na vejo, tako da visi navzdol. Hrana se sedaj ne more zmočiti, a na ven molečo palico se obešajo ptiči in zobljejo.	J.
O krmljenju čebel
Poslednja leta niso bila ugodna za ^čebelarstvo. Zaradi slabega vremena so morali čebelarji tu in tam krmiti svoje čebele celo v poletnem času, da so jih tako rešili pogina. Ker je odpovedala tudi paša na ajdi, niso čebele nabrale zadostne zimske zaloge. Zato so morali čebelarji čebelne družine združevati Iz dveh, treh panjev so dobili komaj toliko medu, da je zadoščal eni čebelni družini za prehrano čez zimo do prve izdatne paše spomladi Skrčeno število čebelnih družin je bila velika škoda za naše narodno gospodarstvo.
V tej stiski so priskočila na pomoč čebelarjem oblastva, ki so dovolila državne trošarine prost sladkor za krmljenje čebel. Rešila so s tem na tisoče čebelnih družin gotovega propada. Dokazala so, da znajo ceniti veliko korist, ki jo vrše čebele pri oplojevanju sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin.
Da ne bi čebelarji porabljali sladkorja v drugačne svrhe, ga je oblast po svojih organih denaturirala. Primešala mu je nekaj odstotkov drobnega peska, žagovine in oglja. V poslednjih dveh letih so primešali sladkorju pol odstotka polsladke paprike. Čebelarji pa so se pritoževali, da paprika škoduje čebeljemu organizmu, zlasti nežni mladi zalegi. Utemeljevali so evoje pritožbe z drastičnimi primeri. Zahtevali so drugačno dena-turacijsko sredstvo.
Tudi letošnje leto ni bilo ugodno za čebele. Le malo je krajev, kjer so nabrale zimsko zalogo. Večinoma so nano-sile komaj polovioo. Na utemeljeno prošnjo je fašistična vlada razumela težki položaj in dovolila slovenskim čebelarjem kljub splošnemu pomanjkanju nekaj vagonov sladkorja, prostega državne trošarine. Dodati ee sme vsakemu A2 panju 3 kg, kranjičku 2 kg in vsaki, rezervni družini ali prašilcu 1.5 kg.
Sladkor izdeluje tovarna v Bologni pod imenom »Melittosioc v obliki ploščic. Melitoza sestoji iz 90 odstotkov čistega sladkorja (saharoze), 9.5 odstotka vode in pol odstotka česnovega eketrak-ta. Hranilna vrednost 1 kg melitoze je enaka 1120 gr dobrega medu. Čebelam jo pokladamo lahko raztopljeno ali pa tudi trdo v ploščicah.
Če hočemo uporabljati melitozo tekočo, jo raztopimo v čisti mlačni vodi. Raztopino precedimo skozi navadno platno, da jo očistimo ostankov česnovega sta-ničevja.
Za jesensko krmljenje razredčimo melitozo tako, da je vzamemo 5 kg in dodamo 3 litre vode. Za dražilno pitanje pa vzamemo za vsak kilogram melitoze 1 liter vode. Čebelam jo pokladamo T pitalnikih na običajen način.
Če pokladamo melitozo v ploščicah, jih položimo na matično reéetko j medi-
šče. Ploščice pa lahko pritrdimo tudi v »atnike in jih porinemo v plodišče. Če jo hočemo pokladati v pitalnikih, jo moramo razdrobiti. Pred uporabo pomočimo ploščice v vodo, da čebele sladkor lažje jemljejo.
Razdeljevanje sladkorja je oblast oddala Slov. čebelarskemu društvu.
Kakor slišimo, je fašistična vlada dovolila za prvo silo 3 vagone melitoze. Tem pa bodo sledili po dokazani potrebi še nadaljnji trije.
Škodljivci na sadnem drevja
Morda bo prav, če začnemo kar zdaj pred zimo obravnavati vprašanje naših škodljivcev, in sicer najprej tistih, ki delajo kvar na našem sadnem drevju, nato onih, ki delajo škodo po gozdovih in končno še onih, ki škodujejo vrtovom in polju.
Predvsem si oglejmo škodljivce na našem sadnem vrtu.
Jabolčni cvetožer (Anthonomus pomo-rnm), je eden najnevarnejšeh škodljivcev naših jablan. Pojavi se, če je vreme ugodno, že konec marca ali v začetku aprila. Koj po oploditvi napravi samica mlade, še zelene popke, majhno luknjico in porine vanjo po eno prosojno, kot buc-kina glavicn veliko jajčece Samica izleže do 100 takih jajčec v komaj štirinajstih dneh; hladno, vlažno vreme zadržuje razvoj popkov, zato je tako vreme kot nalašč ugodno za tega sovražnika. Suho, toplo vreme pa preprečuje njegovo delo, ker se cvetje hitreje odpre.
Osem dni po tem ko je samica izlegla jajčece, izleze iz njega drobna, umazano bela ali rumenkasta ličinka, s črno glavo, ki požre notranjost popka in tako uniči cvet. Popki sicer dorastejo, toda ostanejo zaprti,«e posuše, postanejo rjavi in izgledajo kot ožgani. Ljudje menijo, da je temu pojavu vzrok vreme.
Štirinajst dni kasneje se ličinka zabubi kar v cvetnem ovoju. Buba je svetlo rumena in ima črne oči ter počiva brez ovoja v posušenem cvetu in čaka, da bo izlezla kot popolni hrošč na svetlo. To se zgodi čez kakih deset do štirinajst dni, to je konec maja ali v začetku junija.
Kakšen pa je prav za prav jabolčni cvetožer. To je droben, temnorjav rilč-kar, to je hrošč z rilčkom, ki ni daljši kot 4—5 mm Vsako krilo ima sivkasto belo progo. Kot hrošč ne dela posebne škode, saj preživi poletje v vrhovih dreves in sicer na spodnji strani listov, y
katere dela majhne luknjice in jih polagoma žre. Konec julija prenehajo mladi hrošči jesta in si poiščejo skrivališča, kjer bodo prezimili. Največ se ustavljajo v mahovju in lišajih, ki raste po drevju, pod skorjo ter med razpokami debla. Pa tudi po slamnatih strehah jih najdemo in po drugih proetorih, ki jim utegnejo nuditi varno skrivališče.
Če hočemo skrbeti za svoj sadni vrt, moramo uničevati ta mrčes. To napravimo tako, da odstranimo z dreves mah in lišaje, nato pa namažemo drevo z apnom ali 10 odstotnim karbolinejem. Prav je tudi, če drevje v jeseni pognojimo, da bo spomladi hitreje in krepkeje pognalo, da prehiti škodljivca in mu prepreči njegovo kvarno delo, to je polagati jajčeca v cvete. Čim prej se odprejo cvetni popki, tem hitreje poginejo jajčeca odnosno ličinke v njih, če so se namreč izvalile. Hrošče lahko uničimo tako, da jih otre-samo. Kajti kmalu po oploditvi sede hrošči na kupih po drevju. In ker imajo ti hrošči, kakor vsi rilčkarji, navado, da pri najmanjšem tresljaju skrčijo noge in popadajo na tla, jih bomo lahko spravili z dreves. To otresanje opravimo z dolgimi preklami, ki jih na koncu obtožimo z železjem, ki ga ovijemo, da ne ranimo veje. Umestno je pod drevo pod-stavi rjuho, na katero popadajo hrošči, nakar jih uničimo. Ko smo obrali sadje ali pa že konec julija, moramo, potem ko smo drevje osnažili razne navlake, kot mahu, lišajev itd., napraviti iz sena pasove in jih oviti okrog debla. Hrošči bodo namreč v jeseni iskali v njih skrivališča in prezimovališča. Da teh pasov ne poškoduje dež . ali sneg in jih ne napravi neuporabnih, jih pokrijemo z večkrat upognjenim časopisnim papirjem. Spomladi jih pregledamo in uničimo hrošče, ki jih najdemo. Če je treba, napravimo nove. Konec marca moramo na vsak način pobrati te pasove z dreves in jih zažgati.
Nehaj
Kruh' Je podlaga vsake jedi. Navada, da uživamo kruh poleg drugih jedi, prihaja iz stare vere, da jemlje kruh vsak strup nase. In res: kruh ti brani, da se ne opečeš s prevročo jedjo. Kruh te sili, da žvečiš in da ne požiraš jedi kar na celem. Kruh popije preobilo maščobo in kislino, zato jemo poleg solate in mesa kruh. Kumare ne škodujejo, Če jih je.? s kruhom. Čaj, mleko, kava, potrebujejo kruha. Sir, sadje, mleko, bodisi kislo ali sladko, jej s kruhom. Samo mleko se za-siri v želodcu in dela težave. Kruh in vino, kruh in juha sta okrepčilo. V hudi žeji žveči skorjo črnega kruha. V kruhu so v«e snovi, ki jih potrebuje telo. Komisija, ki je pretehtala, kaj je treba glede hrane šolskim otrokom, je spoznala, da je glavna potreba otroka, da ima dovolj kruha. Marsikateri jetnik je živel veliko let ob samem kruhu. Tako tudi Makedonci, ki so popravljali Grobarjev prekop. Kruh je zdravilo. Če se udariš eli obtiščiš, ti vzame bolečino in prepreči posledice obkladek mehkega kruha.
Za bolečine v želodcu opeci kos kruha na žrjavici, poli j ga s slivovko in deni na želodec. Za bolečine v očeh ga nakapaj z gamiličinimi kapljami in naveži na senci. Kruh prevri na vodi in umivaj s tem pekoče oči in ščemečo polt. Na ture in na bezgavke devaj na mleku namočenega belega kruha. Črn kruh prevri z brinjevimi jagodami in ki=om in devaj obkladek za krč v želodcu ali v črevah. Če so členki na nogah vneti, vzame hude bolečine obkladek kruha. Ravno pečen vroč kruh je imel prej velik pomen v zdravilstvu. Zavili so tak kruh v rjuho in y tisto vročo rjuho so zavili bolnika.
Tudi surovo krušno testo pomaga v mnogih primerih. Če oviješ z njim pod-
> kruhu
plate in zapestje, izvleče vročino Iz glave in telesa. Svež, ravno-pečen kruh je še poln vlage in ne prija zdravju. Posebno pekovski ne. Pravljica o možeh, ki so bili stari po 150 let, pravi, da so uživali samo po dva dni star kruh. Nezdrav je seveda kruh iz pokvarjene moke, slabo pečen kruh, plesniv, zatohel in mazast kruh. Nezdravo je, če pije«? po vročem kruhu mrzlo vodo! V krajih, kjer jedo črn kruh, imajo močne zobe; mehak, gobast kruh ne daje zobem opravka in oteži želodec.
Kdor požira neprežvečen kruh, se Iahj ko pritožuje, da mu škoduje. So tudi res bolezni, ki ne prenesejo navadnega kruha. Kdor čuti, da mu kruh de'a težave, si lahko pomaga z otrobovim. Zdaj, ko je moka »vkup mletac, je kruh bolj lahek in redilen.
Kruh imenujemo Slovenci božji dar. Sam naš Gospod na« je učil, da molimo zanj. Berači so prosili prejšnje čase za »božji dar«, to je za kruh, ki je bil prej najbolj navadna miloščina. Iz nabranega kruha si je kuhal kruhovko. Zadnja leta so postali berači in delomrzneži tako prevzetni, da so metali kruh kar proč.
Vsi stari narodi so častili kruh. Slo-veni, neznabožci, so častili sonce, ki daje zoreti žitu. Rimljani. Grki so verovali, da jih je učilo neko božje bitje pridelovanja žita in pripravljanja kruha. Neza-dovoljneži v starem Rimu so vpili: »Kruha!« In še danes vpijejo ob nemirih lačne množice: »Kruha!«-Valenštaj nova vojska je vozila s seboj skrinjo s kruhom, na skrinji je bil lesen kip Matere božje. Vojaki so jo imenovali »Naša krušna mati«. So bili prepričani, Ha jim ne bo zmanjkalo kruha, dokler jim čuva skrinjo nebeška Gospa.
Jernačevi
Jernačeva mali je umrla pred štirimi leti. Kmalu po porodu, ko je dala malemu Tinčku življenje, jo je prijela huda pljučnica, ki je ni prebolela. Čez teden dni so jo položili v grob.
Tako je ostal JernaČ sam s svojo dru-žinico. Metko, ki je imela trinajst let, je vpregel v gospodinjstvo, da je nadome-stovala v hiši mater. Spočetka je sicer težko šlo, toda družina ni imela velikih zahtev in mala je bila polna dobre volje, pa so že rinili naprej. Oče Jernač si je pljunil v roke in šel z dvojno silo na delo. in preživeli so se. Otroci so bili
ubogljivi in pridni in sosedje so se čudili, kako more družinica ob skromnem očetovem zaslužku, ki je bil ubog drvar, tako lepo shajati in je vsa hiša v redu. Oče Jernač pa se je vselej, kadar ga je kdo vprašal, kako more shajati brez žene, zadovoljno nasmejal in odgovoril: »O, saj je rajnica še vedno med nami in čeprav je že umrle, vendar Še vedno drži hiši tri vogle pokonci.«
Zaree je rajnica v tej hiši še vedno živela. Njena slika, čeprav majhna, je visela na steni in njen duh je bdel nad družinico. Kadar je Janezek nagajal ali
je Tinca držala Sobo, vsakokrat Je oče rekel: »To bi bila mama žalostna, če bi te videla.« In kakor bi odrezal, je Janezek nehal nagajati in Tinca se je nehala šobiti. AH, če se je Metka utrudila ob gospodinjskem delu in so ji roke omahovale, jo je oče pohvalil: »Kakor rajna si. Ved&o pridite in delavna. To bi te bila vesela, če bi te videla.« In Metka ni več čutila utrujenosti in je pogumno znova začela z delom. Še mali Petrček, ki mame nikoli ni poznal, je vendar čutil njen dih v hiši. Vedno so mu govorili o njej, ona je bila, ki ga je hvalila in grajala in tako se je navadil, da je že samo spomin nanjo zadoščal, da ni nagajal in trme pa-sel. Vse povsod in vedno je bila sredi družine.
Vsako nedeljo Je Jernač peljal vso družinico na pokopališče, kjer je počivala v skromnem grobu mati, ki jo je vsa družina še vedno ljubila. Vsakikrat so prinesli s seboj rož, da so z njimi okrasili ljubi grob, še pozimi, ko ni bilo nikjer več cvetja, so vsakikrat zatikali svežo smrekovo vejico na zasneženi hribček ali pa šopek bršljina.
Neke nedelje, ko so se vračali s pokopališča, pa se je Metka privila k očetu in rekla: »Oh, ko bi mogli mami napraviti nagrobni spomenik!« Očetu so se zasvetile oči. Pobožal 'je deklico in jo stisnil k sebi: »Mojo skrivno misel si uganila. Že dve leti hranim in upam, da bom kmalu imel za skromen križ na maminem grobu.« Metka pa je kar zaplesala: »Odslej bomo hranili vsi.«
In res so hranili. Vsak novec, ki ga
je kateri otrok koder koli dobil, je romal v hranilniček. »Za mamin spomenik,« so si govorili in ni jim bila težka žrtev.
Čez leto dni pa so res postavili spomenik. Skromen je bil, toda njim se je zdel čudovito lep. In ko so tistega leta na Vseh svetnikov dan popldne stali skupaj ob grobu in so na njem brlele svečke, spredaj pa je stal kamen, na katerem je bil z zlatimi črkami napis: »Tukaj počiva Jernačeva mati,« se jim je zdelo, da je njih grob najlepši-in da jim je mama zopet bližja in je z njimi, ko molijo ob njenem grobu.
Ta zgodba ni osamljena. Nešteto je takih družin, ki jim je spomin umrlih članov drag in ljub in ga z vsem spoštovanjem gojé, je med nami. In prav je tako. Spomin umrlih, ki so z nami živeli in morda za nas delali in trpeli, nam mora biti vedno svet. Grda nehvaležnost bi bila in o surovosti srca bi, govorilo, če bi na svoje rajne pozabili, kakor hitro se je grob zagrnil nad njimi. Vsak omikan narod skrbi za grobove svojih rajnih in jih lepša in krasi. Nagrobni spomenik je res sicer samo koe kamna ali železa, toda ljubezen, ki je morda z lastnim pritrgovanjem in z žrtvami ta kamen postavila, je žive in plemenita.
Danes ta dan se grobovi med nami odpirajo pogostejše kot kdaj prej. Naj spomin teh žrtev med nami ne ugasne, ampak naj nas budi k novemu življenju, k novemu delu, k novi rasti, da strašne žrtve teh časov ne bodo zaman, ampak nam bodo poroštvo za novo in lepšo bodočnost.
•t
Priletna skupna soba
Prišla sem kot gost v neko hišo. Gospodinja me je peljala v družinsko sobo. Čeprav je bilo že blizu poldne, soba še ni bila pospravljena in niti en stol ni bil popolnoma prazen, kamor bi se lahko brez skrbi vsedla, prav tako ne klop v kotu ob javorjevi mizi Na enem od stolov so ležali blatni otroški čeveljčki in umazane nogavice, na drugem nekaj raztrganega perila, po klopi razne šolske in druge knjige. Postelja v kotu še ni bila postlana in vse povprek so po njej ležali razni kosi perila. Na mizi so stali umazani krožniki in skodelice in po nekakšnih rjavkastih madežih so se na gosto pasle muhe, najbrž na ostankih ju-
tranje kave. Po nečistih tleli so bili razmetani papirčki, pepel od cigaret, koščki lesa in ne vem še česa.
Gospodinja je nekoliko v zadregi je-la vpričo mene pospravljati. Na klop h knjigam v kot je znosila skodelice jn krožnike, čeprav so bila vrata od kuhinje tik zraven, čeveljčke z nogavicami vred jevrg la pod posteljo. Perilo s stola in obleke na postelji je zvila vse skupaj v klopčič in potisnila na dno neke orame. Največje smeti po tleh pa je zbrcala pod mizo. Tako je vpričo mene »pospravila«, opravičevaje se, da nima nikoli časa, da napravi red.	-J
Če tako »pospravljanje« ni mučno za
gospodinjo, ki je nereda že vajena, da nima več mnogo čuta za to, je pa toliko bolj mučno za došlega gosta in četudi mora po opravkih, vendar bo nerad spet prišel v tako hišo.
Kako preprosto bi bilo vendar takoj zjutraj pospraviti to sobo. Če je to skupna soba, kjer vsa družina zajtrkuje, potem bi morala biti postelja postlana že pred zajtrkom. Se mora pač posteljnina enkrat v tednu malo dlje zračiti na prostem ali na balkonu. Vse drugo, če je res tako malo časa in je zajtrk zgoden, pa naj bi počakalo do zajtrka, potem pa res takoj vse v red. Skodelice in krožnike naj bi znosila takoj po uporabi v kuhinjo na mesto, kjer jih bo pozneje pomila, čevlje bi očistila in spravila na polico, kamor spadajo. Police za čevlje najdemo dostikrat v stranišču, pritrjene na steno in zagrnjene s kakšnim cenenim zastorčkom. Umazane nogavice in perilo bi spravila na kraj, kamor deva umazano perilo, a obleko bi na primernih obešalnikih obesila lepo v omaro. Mizo bi z mokro cunjo pobrisala in odstranila vse ostanke, nato pa bi širom odprla vsa okna, pometla in kočno pobrisala prah. Vse to bi bilo dalo dvajset minut. Najboljše seveda bi bilo, če bi tudi že pred zajtrkom pospravila vse in bi po zajtrku bilo treba le 'še odnesti posodo in pobrisati mizo. Je pač treba nekoliko minut prej vstati, kar ni tako težko, če se človek z malo dobre volje privadi.
Vsaka večja hiša ali večje stanovanje ima, zlasti, če je kuhinja majhna, tako skupno sobo, kjer obeduje in se ob prostem času zadržuje. V to sobo vodijo tudi gosta tam, kjer nimajo posebne sprejemnice. Na kmetih imajo za tako zbiranje vse družine tako zvane »hiše«, kjer je velika krušna peč in razsežna javorjeva miza s klopmi
Prav take družinske sobe naj bi bile kar najprijetnejše urejene in čiste, da lahko ob vsaki uri dneva sprejmemo gosta ali soseda, ki pride po opravkih. In če mora gospodinja mnogo sob pospravljati in ima premalo časa, mora vsaj ta scba biti takoj v jutranjih urah pospravljena. Najpreprostejša sobica s cenenim pohištvom, pospravljena in čista, bo na vsakogar napravila lepši vtis, kot še tako velika sobana, kjer je vse navlečeno.
Danes lahko mnogo bolj hitro pospravimo sobo kot nekoč, ko je imelo pohištvo nešteto nastavkov in okraskov.
Zadostuje gladko loščeno pohištvo iz mehkega lesa. Prav zaradi gladkih ploskev ga lahko hitro zbrišemo. Zato bi bilo pa toliko nespametneje kopičiti po omarah in mizicah razne kipce in sličice, ki postanejo sčasoma pravo leglo prahu in bacilov.
Če že mora biti v taki skupni sobi zaradi pomanjkanja drugih prostorov tudi postelja, naj bo čim manj vidna in vedno čisto pokrita. Vselej pa mora biti vsaj tisti kot prijetno urejen, kjer je miza. Če je v kmetskem slogu, naj bo okoli mize klop in miza, če je javorjeva, ni treba, da je pogrnjena. Boljše čista, poribana ploskev, kakor pa umazan prt. Na sredino mize lahko postavimo preprosto vazo s cvetjem. V kot nad mizo bo prava katoliška družina obesila križ ali pa vsaj eno eveto podobo. Podoba pa naj bo res lepa, saj imamo sedaj prav lep posnetek Marije Pomagaj z Brezij. Boljše ena sama lepa slika v čednem okvirju kot pa cel kup raznih zmazkov. Zlasti je neokusno nanizati na stene cele kupe fotografij. Če tnjca vodimo v tako razstavo, je malo smešno. To so spomini, ki zanimajo predvsem le nas same in je boljše, da jih imamo v albumu ali pa v kakšnem predalu. Ne mislim pa, da prav nobena fotografija ne spada na steno. Le lepa mora biti in v primernem okvirju s steklom, ki ga lahko zbrišemo od mušjih pikov.
Če nimamo za knjige posebne omare, lahko pritrdimo preprosto polico kar na steno, kjer jih lepo razvrstimo. Mnogo knjig pa vselej spada v oramo, ker se dugače preveč nabira prah.
Če imamo pa le enosobno stanovanje, je pa mogoče napraviti skupen družinski kotiček kar v kuhinji. Toda o tem prihodnjič!	—r—.
Pravni nasvet
Nejasna prevžitkarska pogodba. S. Š.
V izročilni pogodbi ste si med drugim izgovorili, da vam mora prevzemnik posestva dajati tudi potrebna drva. Sedaj vam pa nikoli ne da zadosti drv za kurjavo. Kako bi prevzemnika prisilili, da vam daje toliko drv, kolikor jih je potrebno za kuho in ogrevanje. — Če se ne morete zlepa sporazumeti, se bo pač treba obrniti na sodišče, ki bo v pravdi ugotovilo vašo potrebo in odločilo, kakšno količino drv vam mora dajati prevzemnik.
Razmišljanja o krompirja
Po navadi ste na tem mestu brali strokovna navodila o pridelovanju in spravljanju kroiv^irja. — Danes pa ne bomo govorili, kako je treba krompir spravljati v kleti, kako ga odbirati in pripravljati za seme, kako saditi itd., ampak nekaj čisto drugega: kako ga je treba, ali bolj prav: kako bi ga bilo treba — prodajati.
Vsi veste, da je Prehranjevalni zavod bil primoran izdati pred kratkim odredbo o prisilnem odvzemu krompirje, ki med drugim predpisuje, da si sme kmet-pridelovalec obdržati le po 80 kg krompirja za veako osebo svoje družine in primerno količino za seme, vse drugo je dolžan dati na razpolago Prehranjevalnemu zavodu, ki bo odločal kam in p»o kakšni ceni bo krompir prodan. Tudi za ceno že vemo, saj je maksimirana i za prodajo na debelo (t. j. pri kmetu) in za prodajo na drobno.
Sedaj je stvar čisto jasna in bi bilo vsako razmišljanje o krompirju s te strani prav za prav nepotrebno. Prav res: čemu govoriti o prodaji krompirja sedaj, ko je stvar kmetu čisto iz rok vzeta, ko se ne da več pomagati? In vendar ee nam zdi zelo umestno in potrebno povedati kmečkim ljudem nekaj važnih misli v resen premislek.
Mi smo ravno v »Gospodarju in gospodinji« ponovno in z velikim poudarkom opozarjali kmečki stan glede cen in glede oddaje važnih živežnih potrebščin ter o vseh glavnih vprašanjih, ki so zvezana s temi stvarmi. Le vzemite v roke našo prilogo iz zadnjih mesecev (če je že niste porabili za zavijanje klobas ali če je niso raztrgali otroci!), pa boste našli zelo stvarno napisane članke o teh rečeh, članke, ki jih je narekovala dobrohotna volja prihraniti kmečkemu stanu trdote in nevšečnosti raznih prisilnih naredb in odlokov. Živimo pač v izrednih časih ogromne vojne, kakršne ne pozna zgodovina. Vsakemu trezno mislečemu človeku mora biti jasno, da se v takšnih časih zahtevajo izredne žrtve od vseh stanov. Ne rečemo, da naš kmet ni že marsikaj moral žrtvovati. Nekatere odredbe so ga zadele bolj ali manj občutno. Vendar moramo posebej povedati, da je za trdoto nekaterih od-
redb sam kriv. In tu mislimo predvsem na odredbo o oddaji in ceni krompirja, čeprav ni edina.
Krompir je pri nas na deželi in v mestu najvažnejša hrana, brez katere ne more shajati nobeno gospodinjstvo. Zato je bila povsem razumljiva skrb onih ljudi, ki tega važnega živila ne pridelujejo sami, kako se bodo z njim oskrbeli. Pokazali so veliko dobre volje in zasadili po mestih velike prej neobdelane površine s krompirjem. Vendar jim je deloma neugodna letina, deloma neznanje in neobdelana in nepognojena zemlja prekrižala račune. Skratka — ostali so brez krompirja, ostali brez dobaviteljev, od katerih so ga prej kupovalL Pa se je razlila cela povodenj kupcev po Dolenjskem. Kar navalili so na kmeta in mu plačevali krompir vsevprek po visokih cenah.
Oblast, ki mora zlasti v izrednih razmerah budno varovati red in pravičnost, je to početje nekaj časa gledala, potem pa posegla po zelo milem ukrepu: ustavila je pred mesecem dni prosto trgovino s kropmirjem, pooblastila za nakup le nekaj kupovalcev (v prvi vrsti zadruge!) ter določila ceno krompirja na debelo in na drobno. Pri tem ukrepu bi ostalo, če bi se ne bilo dogodilo nekaj posebnega.
Kaj se je zgodilo? Kmetje so ustavili prodajo krompirja. Znano je, kako so se n. pr. zaetopniki zadrug trudili od vasi do vasi, od kmetije do kmetije, da bi spravili skup kaj krompirja, a njihov trud je rodil majhne uspehe. Krompirja ni bilo, čeprav statistični podatki iz prejšnjih let kažejo, da bi ga tudi pri letošnji letini še moralo biti. In zakaj ga ni bilo? Zato ne, ker je pridelovalec pričakoval višje cene, zlasti je računal na visoko ceno spomladi.
Pa kakšna je bila maksimirana cena krompirju? Na debelo pri pridelovalcu 0.90 lire, na drobno pa 1.20 lire. Toda kuipci, zlasti zadruge, so opustile misel na kakršen koli dobiček in plačevale nad 1 liro, samo da bi kmetu blago dobro plačale, hkrati pa mogle postreči svojim odjemalcem v mestih. Vendar niso uspele. Krompirja ni bilo.
(Nadaljevanje prihodnjič^'
PRAVNI NASVETI
Kdaj dobi delavčeva žena rento po umrlem možu. J. M., B Vdova stalnega éelavca, ki je umrl v letu 1958, živi z otroki brez dohodkov. Ker je bil pokojni mož kot delavec stalno zaposlen in tudi zavarovan pri OUZD od leta 19S5 dalje, vprašate, če bi se moglo vdovi na kakšen način pomagati. — Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se je pri nas začelo izvajati šele od 1. eeptembra 1937 dalje. Po zakonu je določena gotova čakalna doba, preden zavarovanci pridobijo pravico do rente bodisi za onemoglost, starost ali smrt. Pravico za rento in podporo ob smrti pridobi zavarovanec, ce je vplačal prispevke vsaj za 100 tednov. Mož te vaove je začel plačevati prispevke za to zavarovanje sele od 1. IX-1937 dalje. Do maja meseca v letu 1958, ko je umrl zaradi bolezni, je bilo plačanih šele za 34 tednov. Zaradi tega, ker niso bili vplačani prispevki vsaj za 100 tednov, na dan smrti pokojni mož še ni imel nobene pravice do rente in zato tudi preostala žena in otroci nimajo pravice niti za dečjo rento in tudi ne za vdovsko podporo. Vdova je dobila izplačano le pogrebnino, do drugih dajatev od OUZD pa nima pravice.
Nujnih dedičev po stricu nI. R. G., Z. Umrl je stric, ki ni imel drugih sorodnikov kakor nečake in nečakinje. Nekako eno leto pred smrtjo je lastnoročno napisal in podpisal, brez prič, oporoko, ki io je par dni pred smrtio v zapečateni kuverti izročil sosedu z besedami, da je to njegova oporoka, ki jo je sam napisal in tla jo mora, če umre, izročiti sodišču. V tej oporoki je zaipustil svoje premoženje vam in otrokom vaše sestre. Vprašate, če imajo ostali nečaki, katerim ni nič volil, kakšno pravico ali podlago tako oporoko razveljaviti. — Lastnoročno napisana in podpisana oporoka je veljavna in ni potrebno, da bi se na tako oporoko podpisale še oporočne priče. Ostali nečaki bi mogli spodbijati veljavnost oporoke le, če bi v pravdi trdili in tekom pravde dokazali da pokojni stric pri zapisu oporoke ni bil pri polni zavesti, ali
Ea, da jo je napisal prisiljen aH pa v istveni zmoti. Verjetno kaj takega ne bodo mogli dokazati in bo oporoka povsem obveljala. Če bi pa oporoka bila iz kakršnega koli razloga razveljavljena, bi vsi nečaki bili zakoniti dediči. Pri veljavnosti napravljene oporoke pa prezrti nečaki nijsajo nobene pravice do
kakih dolžnih" ali nujniK deležev, ker nujni dediči so lahko le potomci (otroci, vnuki) ali pa starši
Nova stavba na meji F. G» V. Sosed je imel na svojem svetu tik do meje leseno šupo, ki jo je podrl in hoče na tem mestu postaviti zidano stavbo, ki bi mu služila v gostilniške svrhe. Vprašate, kako daleč do meje sme postaviti novo stavbo in če sme napraviti okna na vašo stran in če sme stavbo tako povišati, da bo streha visela le na eno stran in bi bila s tem zaprta svetloba vaši hiši. Preden bo začel sosed zidati, bo moral dobiti stavbno dovoljenje od občine. Občina bo razpisala stavbni ogled, h kateremu boste tudi vi kot mejaš povabljeni. Ob tej priliki boste smeli staviti svoje egovore proti nameravani izvedbi nove zgradbe. Vaše ugovore bo občina upoštevala, v kolikor bi z nameravanim načinom zidave bili kršeni stavbno-policijski predpisi. Vaša zahteva, da ne bi sosed odprl okna na vaše dvorišče, ali pa, da ne bi povišal stavbe preko dosedanje višine, pa je zasebno-pravne narave in boste z njo v morebitni pravdi pred rednim sodiščem uspeli, v kol.kor boste dokazali, da ste pripçsestvovali proti sosedu služnostno pravico, da mu smete prepovedati napraviti okna na vaše dvorišče, odnosno da vam ne sme zazidati svetlobe in razgleda. Če pa take služnostne pravice niste priposestvovali. bo sosed smel v svoji steni napraviti okna, samo v vaš zračni prostor jih ne bo smel odpirati.
Kdaj je invalidnina zarnbljiva. M. IL, L. Posodili ste vojnemu invalidu 2000 din za nakup blaga in se je pismepo zavezah da bo povrnil ves znesek takoj ob prejemu invalidnine in izrecno pismeno pristal na to, da ee mu lahko ta dolg »odnim potom odteguje od invalidnine. Vprašate, če je invalidnina zarubljiva. — Za za-«ebnopravne terjatve je invalidnina ne-zarubijiva in je nemogoče doseči bodisi sodno izvršbo v zavarovanje ali v izterjavo. Izjemoma se lahko dovoli izvršba v izterjavo ali v zavarovanje in sicer do ene tretjine invalidnine za terjatve državnih in samoupravnih teles, invalidskih kreditnih zavodov in invalidskega društva ter do polovice vseh invalidskih prejemkov za zakonito vzdrževanje. Za vaš dolg, ki je nastal za nabavo blaga, torej ne boste mogli doseči sodne izvršbe, čeprav imate tozadevno pismeno izjavo dolžnika — invalida. Za vzdrževanje n. pr. nezakonskega otroka, pa so invalidski prejeipkj zarubljivi, ——— >