Političen list za slovenski narod. f• pr«)eauia raljt: Zs leto predplsčsD 15 fld., pol leta 8 (id., t» eetrt leU t fld.. za ea mesec 1 fld. kr. 7 »dviiiilBtr«ei]l jirejemsn reljii: Za (wio leto 12 fld.. za pol leta tS fld., la C>etn leta S (U., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan Tei;a'l fid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veijajo 7 kr. Kariinine prejema •ko vnanjo in notranjo politiiio. Avstrija je nepriljubljena večinoma vsem balkanskim državicam vsled madjarskega mešetarenja; v Bosni in Hercegovini niso zadovoljni z obstoječimi razmerami ne Turki, ne pravoslavni, najmanj pa katoliki. Kaj o madjarskem vplivu na avstrijsko trgovino mislijo Amerikanci, priča nam pismo, katero je objavil znani Mac Kinley, provzročitelj znanih strogih zakonov proti uvažanji evropskega blaga v Zjedinjene države. On piše : „Do Avstrije je gojila Amerika simpatije, toda od te dobe, odkar se je Ogrska s pomočjo dualizma prospeia do državne samostojnosti, kazala se je av-stro-ogrska država kot najodločnejša nasprotnica naši trgovini ter je dognala s svojim vplivom popoln prevrat v trgovinski politiki Avstrije nasproti Ameriki. Kakor se zdi, poseduje zdaj Ogrska v Avstriji tako stališče, na kakoršnem je stala pri našem dualizmu južna Amerika proti severni, ter uničevala obrt severno-amerikansko." Toda tudi na Madjarskem samem ni nič bolje; narodna madjarska strast niti prosto dihati ne dovoli Slovakom, Eumunom, Srbom in Sasom v deželi. Vsega tega bi si ne mogli razlagati, ako bi ne vedeli, da v marijanskem kraljestvu vsemogočno in brezozirno vlada židovska moč. Morda niso v nobeni državi židje primeroma tako hitro dospeli do vpliva, kakor na Madjarskem. Obrt in trgovina, vzlasti velika trgovina, borza, banke, denarni zavodi so popolno v židovskih rokah. Židje gospodujejo v glavnem mestu kakor na deželi v najskrajnejši vasic*. Ako kdo potuje po Ogrskem, opazi, da se vzlasti po kupčiji ugodnih krajih bolj praznuje židovski šabbes-sobota, nego krščanska nedelja, zakaj v sobotah židje zapirajo svoje prodajalnice, ob nedeljah pa imajo odprte. Ko je načelnik bereškega okraja ukazal, da morajo biti med krščansko službo božjo zaprte prodajalnice ob nedeljah, pritožili so se židje, da so žaljeni v svojem verskem čutilu (!) in na povelje ministrovo je moral načelnik razve- ; Ijaviti svoj razglas. Na deželi so si židje z žganjem pridobili vso oblast, po trgih in mestih delavce, obrtnike in uradnike s svojimi posojili in kot zakupniki imajo vplivno besedo tudi v veleposestvu pri ogrskih magnatih. Večinoma imajo zemljiščni posestniki, tudi duhovniki, svojega domačega Žida. Ako ubogi kapelan nastopi svojo službo, zadolži se pri ž;du in vplivno ulogo igra žid pri gospodarstvu škofiiskih zemljiških posestev kot zakupnik, ali pa redni kupovalec žetve, kar židje na Ogrskem goje kot nekak svoj monopol. Odkar je politična uprava ogrska v rokah liberalne stranke, pomadjarili so mnogi židje svoja imena. Toda tega niso storili, kakor so liberalci na Ogrskem mislili, iz rodoljubja, ali da bi krepili madjarski živelj v deželi, marveč le iz osebnih koristij, katerih bi sicer kot židje ne bili deležni. To se je vzlasti očitno pokazalo na narodno-gospodar-skem polji: zakaj, tukaj je žid neusmiljeno izsesaval ubogo ljudstvo; zato se sedaj na tem polji skuša vlada otresti židovskega vpliva. Židje vzlasti napredujejo tudi med omikanimi stanovi. Po uradnih statističnih izkazih obiskuje ogrska vseučilišča 72"/o židov. To so žalostni nasledki loletne vlade kalvinskega ministra Tisze, ki je delal s katoliki, kakor mačeha s primoženimi otroci. Žal, da se ista politika nadaljuje tudi sedaj; to spričuje znani razglas naučnega ministra o krstnih maticah, ki se dotikajo popolno notranjih cerkvenih zadev. Z denarji katoliških ustanov vlada podpira drugoverce, na katoliških vseučiliščih se šopirijo večinoma profesorji-kalvinci in židje. — Madjar, ki s toliko silo zatira druge narodnosti, v kazen mora sam biti v nekdanjem lepem marijanskem kraljestvu podlaga — židovski peti! Deželni zbor kranjski. (Dvanajsta seja, dne 20. novembra.) Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle vloge. Potem naznanja deželni glavar dr. Poklukar, da mu je došel dopis deželne vlade, v katerem se naznanja, da so cesar dovolili znesek 10.000 gld. iz dobrodelne loterije za sirotiški zaklad. (Dobro, dobro!) Dalje naznanja, da mu je poslanec Hribar s tovariši izročil nujni predlog, ki se glasi: „Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Visoka C. kr. deželna vlada se naprosi, da za poučenje najnovejše zdravilne metode o tuberkuloznih boleznih pošlje kar najhitreje mogoče k dr. Robertu Kochu v Berolin jednega v Ljubljani stanujočih zdravnikov. 2. Deželni odbor se pooblašča, da sme podpirati bakterijologa, kateri se z istim namenom ob svojem trošku podil v Berolin ter se mu za to dovoljuje kredit 200 gld. iz deželnega zaklada." Hribar, Kavčič, Stegnar, Višnikar, Šuklje, Ogorelec, Klein, Gorup, Detela, Svetec, Murnik, Vošnjak, Lavrenčič, Blei- weis, Klun, Pakiž, Povše, Dragoš. Dalje naznanja deželni glavar, da mu je bila izročena sledeča interpelacija do predsedstva visoke C. kr. deželne vlade v Ljubljani: „S šolskim letom 1890 91 ustanovila se je v Ljubljani samostojna mala gimnazija, na katero se je vpisalo 337 dijakov. Gimnazija umeščena je v licejalnem poslopji tako, da so dijaki razdeljeni v sedem šolskih sob. Ako se je že prej čulo mnogo pritožeb, da so dijaki v mnogih razredih ljubljanske gimnazije umeščeni jako nedostatno, pokazala se je ta nedo-statnost vzlasti sedaj, ko je bilo treba učne prostore razdeliti mej obe gimnaziji. Velikej gimnaziji pripadlo je sicer nekaj velikih, zračnih in svetlih sob ; malej gimnaziji pa so bili odkazani prostori, ki se LJSTEIC Pismo. ni. Gospod vrednik! ^Ljubljanski grad se še ni podrl! Videti je bilo ob zadnjem snegu, da se sesuje. Veliki kosi zemlje so ležali odtrgani ob cesti in le z velikim naporom je človek prišel do vrha. In ako se je hotel oddahniti po drevoredu na vrhu grada, spominjale so ga polomljene veje, ki so mu drezale v obraz, da se je tudi drevesom huda godila ob zadnjem snegu." Tako mi pišete, gospod vrednik, in hočete s tem, kakor se mi zdi, nekaj zabavljati. Toda kaj hočete? Na gradu nimajo la oskrbovanje grada delavnih močij. Sicer imajo ondi res precej krepkih ptičev, toda ti nimajo časa zato, oni morajo pri delu pomagati — malim obrtnikom! Tem namreč se vsled splošne konkurence godi jako dobro in dela imajo čez glavo. Morda se bodete še spomnili, v kako zadrego so prišli lansko leto mizarski mojstri v Ljubljani, ko so jim pomočniki napravili „štrajk". Precej so jim povišali plačo in na kolenih so jih prosili, da naj zopet poprimejo za delo; kaj bi bili pa tudi počeli sami pri tolikem delu!? In ni čuda, da se tako dobro godi malim obrtnikom. Denar za ljubljanski vodovod bi bil prišel večinoma v roke malih obrtnikov, ko bi ga ne bili požrli tujci; stavbo gledališča, nove vojašnice in drugih večjih javnih naprav, vse bi bili dobili v roke mali obrtniki; toda to je preveč zdnje; pustili so rajši ta dela Tonnies-u, Knez-Zupančiču, stavbeni družbi itd. Toda drugo imajo vse v rokah mali obrtniki. Tako n. pr. sicer res še niso razpisana mizarska in ključavničarska dela pri novi vojašnici, dasi bi bilo želeti, da bi bila že narejena; vendar upam, da jih še ne bodo tako hitro razpisali. Zakaj kak mali obrtnik bi znal malo ceneje kupiti les za okna in ga preveč povišati; sploh, ako bi bilo prezgodaj razpisano, mogel bi tudi kak mah obrtnik tekmovati z večjimi, ki imajo stroje ua razpolago in urno delajo. Ker se bode pa prav pozno razpisalo, reklo se bode: ,Mali obrtniki v tem času ne morejo izgotoviti, ker imajo — preveč dela!' In zdaj se jim celo obeta zgradba slovenske višje dekliške šole! — Koliko denarja bodo le deklice prinesle v Ljubljano! Koliko bodo zaslužili obrtniki pri novi šoli! — No, nekaj bode že moralo bili. Zakaj približno računajo, da bode vsaka deklica na novi višji dekliški šoli stala mesto in deželo blizu tisoč goldinarjev na leto. Pri takih dragocenostih odpade vselej tudi nekaj drobtin za male obrtnike. Čudno je le to, da se napovedujejo zlati časi obrtnikom pri zgradbi nove šole, v istem času pa dokazujejo, da ne bode šola nič veljala, da bode Ljubljana imela od nje celo dobiček! Bodi že, kakor rado, to je gotovo, da sedanji mestni očetje ne bodo trgali malim obrtnikom krvavo zasluženih krajcarjev, kakor so jim jih trgali nedavno nekdanji mestni očetje; vsaj sedanjim ni mnogo na tisočaku, dasi ga tudi potrosijo po nepotrebnem, torej tudi zasluženega krajcarja ue bodo kratili obrtniku. Torej mestni očetje so res sklenili ustanovit višjo dekliško šolo! Prav je tako. Slovenci smo bogat narod, vzlasti Ljubljana slove v tem oziru po svetu, in bogatin si sme privoščiti kak „luksus". Skrbi Vas, gospod vrednik, bode li šola imela dovolj deklic. Res je nasprotje proti šolam dandanes veliko. Tako n. pr. je v Cannesu 9. t. m. desetletni Jules Rissel šestkrat zabodel z nožem 1 lletnega tovariša in se poleg mrtvega na bližnjem drevesu s svojo obramnico — obesil. Res se je na Dunaji tudi v mesecu novembru obesil dvanajstletni šolar, ter na listku pustil zapisane besede: „Sit sem življenja!" Tem potom se sicer res manjša število učencev, a obupati ni vkljub temu nad šolami, tega je kriv le ,mesec november", katerega imenujejo morajo imenovati naravnost zdravju šicodijivi, in katerih nekateri so bolje podobni jeiam, kakor šolskim sobam. Pritlične šolske sobe so ndiUbč vse mokrotne, tako, da je zaradi tega ukazano bilo gimnazijskemti ravnateljstvu, da mora it jedne teh sob, ti je bili namenjena za iizikaličnl in naravBŠlbt^lii kabinet, takoj premestiti vse zbirke v kako drugo sobo prvega nadstropja. Štiri sobe prvega nadstropja so sicer suhe, vendar pti tako temne, dasi morajo dijaki v njih pokvariti vid. Vse sobe brez izjeme pa so veliko pretesne. Po pravilih modernega stavbarstva predpisano je za srednje-šolska poslopja, da morajo učne sobe biti 4-5 m visoke in da mora na vsacega dijaka pripasti prostora ter 55 m ^ — 6m' zraka. Od sob, katere so odkazane malej gimnaziji, pa je najvišja visoka le 3-90»», jedna 3 (S5wj, jedna 3 60»», štiri pa celo le po 3 25»». Prostora je sicer premalo samo vla razredu, kjer na vsacega dijaka pripada le 0.93»«'; zraka pa nedostaje v vseh učnih sobah. Največ, namreč 5'18»>j' pripada ga na jednega dijaka v 116 razredu; potem prihaja IV. razred s 4 86»»', IIa razred s 4-66»»», Illt razred s 4-42 m*, Ib razred s 4-36»»', III o razred s 4-23»»® in Ia razred s samo 3.04zračnega prostora. Da je v tacih okolnostih večurno bivanje T šolskih sobah — vzlasti po zimi, ko se ne morejo mej poukom prezračevati — ne le za dijake, temveč tudi za profesorje neznosno in za njihovo zdravje skrajno škodljivo, ni treba naglašati. Moderno šolstvo ravna se po načelu, katero so priznali že Rimljani, „da le v zdravem telesu more prebivati zdrava duša". Zato se je vpeljala v šole telovadba, katera je deloma obvezen, deloma prost predmet. To malo telovadbe pa ne more nikakor paralizovati pri dijakih zdravju kvarne posledice, bivanja njihovega v mokrih, zaduhlih temnih šolskih prostorih, v katerih jim vrhu vsega tega nedostaje še zraka. Zato bi po mnenji podpisanih morala biti visoke učne uprave poglavitna dolžnost, da skrbi srednješolskej mladini za prostorne, svetle in zračne šolske prostore. Vprašamo torej visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade: 1. Ali so mu znani navedeni nedostatki glede šolskih prostorov na c. kr. malej gimnaziji v Ljubljani ? in 2. ako so mu znani, kaj namerava ukreniti, da se v interesu zdravja profesorjev in dijakov ti nedostatki kar najhitreje mogoče odpravijo?" Hribar, Kavčič, Stegnar, Povše, Višni-kar, Suklje, Klein, Gorup, Murnik, Svetec, Tavčar, Vošnjak, Bleiweis, Klun, Lavrenčič, Pakiž, Kersnik, Detela, Pfeifer, Dragoš, Ogorelec. Gosp. deželni predsednik baron \V i n kle r takoj odgovori na to interpelacijo, da so vsi ti nedostatki znani njemu in deželnemu šolskemu svetu, ki se je že bavil s tem vprašanjem, ter bo učnemu ministerstvu stavil primerne nasvete, da se odpravijo. (Dobro!) Poslanec Hribar potem kratko utemeljuje svoj nujni predlog, kazoč na velike vspehe Kochove zdra- vilne metode, ki je vzbudila veliko zanimanje v vseh krogih in jo hvalno priznavajo naj veljavnejši zdravniki. Iz vseh krajev in dežel hit6 k hjemu zdravniki, zato je prav, da se tudi š Kranjskega kdo pod4 k njemu. Predlog se izroči finančnemu odseku v pretresanje. Poslanec Hribar poroča dalje o zgradbi nove deželnobranske vojašnice v Ljubljani, ki se brez ugovora vzame ua znanje. Za njim poroča poslanec B r a u n e o prošnji občine Ceplje, naj se deželna cesta Kočevje-Cruomelj ne preloži čez Nemško Loko. Prošnja se izroči deželnemu odboru v, natančneje preiskavo. Poslanec Tavčar poroča o prošnji občin Idrija, Dole in Rovte za uvrstitev občinske ceste Idrija-Veharše med okrajne ceste. Tudi ta prošnja se izroča deželnemu odboru, ker je treba še natanč-nejih poizvedovanj in preiskav, predno se more rešiti. Poslanec Povše poroča o prošnji občine Lipljene in Sv. Jurij glede podpore za napravo nove občinske ceste iz Št. Jurija do Tlake. Dovoli se v ta namen 1000 gld. Dalje poroča isti poslanec o popravi občinskih potov s Črnega Vrha na okrajno cesto Vrhniko-Polhov Gradec in priporoča naslednji predlog, ki obvelja brez ugovora: »Visoki deželni zbor izvoli pooblastiti deželni odbor, da sme občinama Polhovi Gradec in črni Vrh primerno podporo, eventuvalno neobrestno posojilo, katero bo vrniti v določenih obrokih, dovoliti iz deželnega zaklada tedaj, če se občini v pokritje potrebščine po dogovoru zavežeta, da bodeta pripomogle s svojim močem primernim doneskom, in če vrhniški cestni odbor prevzame jeden del troškov na tamošnji cestni zaklad." Poslanec Stegnar poroča o letnem poročilu deželnega odbora glede ustanov. Poslanec Kersnik pri tej priliki priporoča, naj se deželni odbor drži ustanovnega pisma Glavarjevega in naj bolnišnice v Komendi ne prestavlja v Kamnik. On pravi, da sedaj sploh ni mogoče več misliti na premeščenje bolnišnice v Kamnik, ker ni tam pripravnega prostora. Kamnik se razširja proti jugu, železniška postaja je tamkaj, v rastoči kraj mesta se torej ne more dati bolnišnica. Poriniti bi se morala proti Križu — no, od tam je pa le še jeden skok do Komende. Govornik se sklicuje na ustanovno pismo in svari, naj se Komenčanov nikar ne draži. Dr. Schaffer obljubi, da se bo deželni odbor strogo držal ustanovnega pisma. Deželni zbor vzame potem dotično poročilo na znanje. (Konec sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 21. novembra. ^ Notraia|e dežel«. Knezoškof Dunajevski. Iz Krakova se poroča 11. novembra: Knezoškof dr. Albin vitez Dunajevski, brat avstrijskega finančnega ministra, ki je bil v zadnjem kardinalnem konzistoriji imenovan za kardinala, bode dobil v prvem velikem kon- zistoriji, ki se bode vršil v začetku prihodnjega meseca v Rimo, iz r6k papeževih kardinalski klobuk. — Gotovo su vesele tega vsi avstrijski SIdvabi, da je Slovan povzdignen do tako Telike|il cerkvenega dostojanstva. Vravnava delavsiciJi razmer »iS Ogrskem. Ogrska zbornica se bode sočasni jiiiVetovala o predloženem postavneto načrtu o nemškem počitku ili o predlogu podpiranja obolelih delavcev. Trgovinski minister namerava uvesti obe ppstavi na jedenkrat, in sicer pred 1. majeoi 1Š91. leti. Znanje držare. Itiin. Kakor poroča »Pol. Corr.", sklenila se je pogodba mej sv. prestolico in zastopnikom republike Ekuador, ki je neki že podpisana. Vsled te pogodbe bode morala vlada imenovane države iz državnega zaklada izplačevali dotične svote katoliškim škofom, katerih dohodki so bili do zdaj le milodari po njih škofijah živečih vernikov. Predsednik imenovane republike, Flores, bode v ta namen v kratkem podal v zbornici predlog, vsled katerega naj se določi katoliškim škofom jeden milijon frankov letne podpore. Srbija. Skupščina je bila 20. novembra otvorjena s prestolnim govorom, ki se glasi mej drugim tako-le: Izjemne naredbe, katere so nekaj časa ovirale naše izvažanje, so sedaj odstranjene s prijateljskim sporazumljenjem s sosedno državo; z mejsebojnim lojalnim pojašnjeniem se je pogodba ponovila in našim razmeram do sosedne države ohranil oni prijateljski značaj, katerega morajo gojiti dobri sosedje. Potem omenja govor vravnavo Železnih vrat in umorjenega srbskega popa. Vendar je upanje, da bu turška vlada ugodno rešila prepir, ki je zaradi tega navstal mej Srbijo in Turčijo. Bolgarija. Iz Sofije se dne 19. novembra poroča mej drugim to-le: Povodom obletnice vojne pri Slivnici se je vršila v stolni cerkvi slovesna služba božja, katere so se vdeležili princ, ministri in častniki. Potem je bil pregled vojakov. V vojašnici prvega polka, kateri se je bil vdeležil imenovane vojne, je bil Tedeum. Tu so bili navzoči častniki in princ Ferdinand. Italija. Ministerski predsednik Crispi je 18. novembra v Turinu pri obedu govoril in sicer najprvo o izvršenih preosnovah. Potem je zavračal očitanje, da je ubežal svojej stranki ter opravlja diktaturo. Kar se tiče naselbinske politike je rekel Crispi, naj bo dežela popolnoma mirna in zadovoljna, in uravnava mej angleškega in italijanskega ozemlja v Afriki se bode gotovo za italijansko vlado povoljno izvršila. Potem zavrača Crispi svoje nasprotnike, ki ga dolžč, da je s svojo politiko provzročil finančni primanjkljaj in žalostne gospodarstvene razmere, da se ne zmeni za njih važnost in ne v^ nobenega pripomočka proti temu. Crispi je rekel, da segajo slabe gospodarstvene razmere in primanjkljaj dalje nazaj, kakor njegovo ministerstvo. Sedanjega žalostnega budgetnega položaja nista provzročila niti oboroževanje niti trodržavna zveza, kakor mčnijo nekateri krogi. Ko ne bi bilo trodržavne zveze, morala bi se trikrat tako številna armada osnovati in pomnožiti število trdnjav. Da se pokrije primanjkljaj, zahtevala bode vlada bolj priprosta javna službovanja, razdelitev javnih del na več let in izboljšanja pravil o pobiranji davkov. Odločno je sklenila, da ne bode nakladala novih davkov. Konečno je omenil Crispi tudi Francije, s katero želi Italija živeti v najlepšem sporazumlienji. Francija. Nagovor, s katerim je kardinal Lavigerie sprejel in počastil generalni štab francoske mornarice v Algieru, ima jako velik pomen. Omenjal je mej drugim ta cerkveni dostojanstvenik, da je domoljubna dolžnost vseh pravih francoskih katolikov, odkritosrčno sporazumeti se z r e p u b 1 i- Angleži »mesec obešencev". Take učence bi jaz poslal v Peterburg učitelju zdravilstva dr. Kuharskemu, ko bi še živel. Ta je namreč učencem razlagal kemijo, napravil kot eksperiment neko strupeno tekočino v kozarček, ter rekel dijakom: »Sedaj Vas, gospodje, prepričam, k4ko moč ima ta tekočina; čez dve minuti videli bodete pred seboj umirajočega moža. Zato: Z Bogom!" Reče, izpije in — umrje vpričo učencev idejalne smrti kot žrtva — kemičnih eksperimentov 1 Vse take in podobne prizore bi bilo vredno naslikati, da bi se te podobice porabile kot okrasek okvirja za pergamentno listino in na njej načrtane zakone za brezversko šolo, katero nameravajo izdati kot »monumentum aere perennius" slovenski liberalni poslanci, ki so pred nekaj tedni polni svetega prepričanja glasovali za — versko šolo, sedaj pa kar mečejo s tisočaki — proti verski šoli, možje značaja in doslednosti!! Pri dekliških šolah, gospod vrednik, ni se bati, da bi tem »izrednim" potom učenke izganjali iz šole. Bes, da ne bode pri novi šoli posebnih »jedno-stranskih" nabožnih vaj, toliko več bode pa zato telesnih vaj; »Sokoli" sami bodo v novem »Narodnem domu" podučevali deklice v tej stroki; rožnega venca res ne bodo znale plesti, a sukali bodo znale — britko sabljico, in to je vehkanskega pomena za Slovence v sedaujih boroljubnih časih. Svetoval bi še, kar morebiti našim mladim veljakom ne bode znano, da osnujejo, kakor v Parizu, tudi v Ljubljani »ligo za emancipacijo žena", ki ima med drugim namen delati na to, da se kroj ženske obleke prispodobi kroju obleke za moške, in pov^m jim tudi, da na Francoskem z dovoljenjem oblastva že deset emancipiranih žensk nosi moško obleko. Tedaj bode — rešena domovina slovenska! Vresni-čen bode »great national object". Dobili bomo narodno ženstvo v modernem smislu iu izobraženo tako, da mu bo vzor dama iz francoske revolucije, ki je prisegala pri Bogu, da ni — Boga!! Uniforma je tako pri šoli le še vprašanje časa, torej se v kratkem s pomočjo nove višje dekliške šole osnuje nova garda prvoboriteljic za »sveto narodno stvar" ! In tedaj bodo Šlovenci kos vsakemu sovražniku. Sicer narod res ue bode imel posebnih mater, gospodinj in žena, a to je v sedanji moderni družbi brez pomena; imel pa bode slovenski narod pogumne bojevalke, Li bodo na čelu svojib armad stale na braniku naroda. In ako bi se drznil bližati se slovenski domovini zemljelačni tujec, Nemec ali Italijan, hitele bi junakinje slovenske kakor vihre, polne svetega navdušenja njemu nasproti, ter se ž njim ---poročile, ako bode hotel, v blagor domovine!! — »Faux brillanc!" K sklepu, gospod vrednik, še par besedij »pro domo". Pisali ste mi. da je bilo moje zadnje pismo jako rezko. Ne morem zato; kakoršen sem, tdko je pismo. Resnici spričevanje dajati, namen je mojim pismom; ustreči ž njimi kaki osebi, daleč je od mene. Tega jaz ne umejem. Napdk ljubko slikati ne zndm, kakor oni perzijski slikar, ki je imel Ta-merlhua naslikati. Tamerlan je bil namreč hrom na desni nogi in slep na levem očesu. Tacega naslikati lepega, je umetnost, kateri je bil kos le perzijski slikar ; on namreč naslika Tamerlana kot strelca, ki meri z lokom z upognjeno desno iu z mežečim levim očesom — strelec »par eicellence". Jaz torej ostanem pri svojih mislih in pri svojem slogu. Naj torej reče o malih obrtnikih, kar kdo hoče, po mojem mnenji morajo obrtniki pri volitvah vf?elej voliti liberalne Slovence, ker tako lepo zdnje skrb^, iu naj ima kdo misel o novi slovenski višji dekliški šoli kakoršno-koli, jaz pravim, da toliko bo gotovo vredna, kakor zavod, o katerem pravi Italijan iTanto buon, che val niente! —Zdravi I 0. kan sk i mi naredbimi. Te besede iz ust prvega afriškega škofa so velikega pomena že zaradi njegovega visokega nravnostnega stališča, katero zavzema v Pariza in v Vatikanu. Ta izjava je pa še tem pomenljivejša, da se je kardinal tako izrazil na podlagi poprejšnjega zaslišanja v Vatikanu. Tako Tsaj poroča ,Pol. Cor." Španija. Povodom obletnice nemirov na madridskem vseučilišči 1. 1884. so se obotavljali dne 19. novembra vseučiliščniki vstopiti v imenovane šole. Večina njih je pa osnovala celo sovražno demonstracijo pred pravosodnim ministerstvom. Eo 80 na to redarji hoteli razgrajalce odpoditi, bili so vročekrvni dijaki toli razburjeni, da so policiji iztrgali orožje iz rok. Ko niso mogli ti razgrajalci še medicincev na svojo stran dobiti, razšli so se naposled vsaksebi. Portugal. Republikancem tudi začasna pogodba z Anglijo nikakor ne ugaja. Ker nočejo sploh ničesar vedeti o monarhijski vladi, ne more jim seveda z ničemer ugoditi. Tako nameravajo one Portugalce, o katerih smo že poročali, da pridejo iz Brazilije na Portugalsko, uporabiti za protivla-darske razglase. Na dan njihovega prihoda bodo republikanci po vsem mestu osnovali republikanske shode, na katerih se bode hujskalo pred vsem proti Angliji in vladi. Kakor se čuje, namerava portugalska vlada z isto eneržijo zatreti proti Angliji naperjene demonstracije, kakor one, ki bodo njej sami veljali. Rumunija. Iz Bukreša se 19. novembra poroča listom: Pri mestnih volitvah v drugem volilnem zboru so zopet konservativci sijajno zmagali. Izmed volitev je bila liberalcem samo jedna ugodna. V mnogih mestih, mej temi tudi v Bukreši, niso postavili liberalci nikakega imenika svojih kandidatov. »Matica Slovenska". LXXXVII. odborova seja, v sredo 12. novembra 1890. (Konec.) Društvenino je plačalo za letos 1683 letnikov. Od zadnje seje (26. junija) je pristopilo društvu na novo 120 letnikov in 1 ustanovnik (izmed letnikov), namreč: A. Kot ustanovnik: Dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski i. t. d. B. Kot letniki: 1. Ballogh Karol, c. kr. poštar v Ajdovščini. 2. Bayer Štefan, kapelan v Doberli Vasi. 3. Bežek Viktor, gimn. suplent v Ljubljani. 4. Bičanič Štefan, bogoslovec v Zagrebu. 5. Blaž Josipina, posestnica v Mozirji. 6. Bogolin Mihael, župnik v Ajdovici. 7. Bonča Blaž, c. kr. okr. živinozdravnik v Slov. Gradcu. 8. Bralno društvo v Šentjurji ob Tabru. 9. Bregent Mibael, učitelj v Selcih. 10. Cerne Maks, pravnik v Trstu. 11. Čitalnica ndrodna v Planini. 12. Culek Martin, c. kr. poštar v Središči. 13. Debevec Josip, bogoslovec v Ljubljani. 14. Dečman Anton, trg. pom. in posestnik v Ljubljani. 15. Danšar Ivan, župnik v Šentvidu pri Vipavi. 16. Dolenc Rudolf, učitelj v Podragi. 17. Gabron Anton, provizor v Stebnji. 18. Globelnik Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 19. Goričar Lavoslav, posestnik v Mozirji. 20. Hauptmann Peter, kapelan v Črnem Vrhu. 21. Horvat Josip, klerik v Zagrebu. 22. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik na Ptuji. 23. Hrast Anton, c. kr. meščanski učitelj v Trstu. 24. Hrovat Mihael, kapelan v Škofji Loki. 25. Ilovar Fran, dekan v Bolel, 26. Janežič Franc, bogoslovec v Mariboru. 27. Jank Janko, posestnik v Lembahu. 28. Jesenko Karol, uradnik »Slavije" v Ljubljani. 29. Kapus Josip, redovnik v Admontu. 30. Karba Josip, posestnik na Krapji. 31. Kesnar Anton, župnik v Sentrupertu. 32. Kirch-mayer Karol, kapelan v Železni Kaplji. 33. Knific Srečko, beneficijat v pokoji in posestnik v Vipavi. 34. Knjižnica kapucinska v Celji. 35. Kočevar Ivan, trgovec v Središči. 36. Kodermac Štefan, vikar v Zapotoku. 37. Koderman Janko, učitelj v Šentjanži. 38. Kofol Franc, vikar v Kalu. 39. Kolar Anton, kapelan v Vitanji. 40. Kolarič Ivan, tržan v Središči. 41. Kolarič Ivan, bogoslovec v Mariboru. 42. Koller Ivan. župnik pri sv. Štefanu. 43. Koroša Ivan, posestnik v Veržeji. 44. Kos Simon, vikar na Srednjem. 45. Kosovel Josip, kapelan v Kamenjah. 46. Kralj Davorin, kapelan pri Veliki Nedelji. 47. Kukar Janko, c. kr. računski uradnik v Trstu. 48. Lavrenčič Anton, bogoslovec v Ljubljani. 49. Ledvinka Alojzij, župnik v Škocijanu. 50. Liebhardt Dragotin, bogoslovec v Zagrebu. 51. Lipold Ivan, posestnik v Mozirji. 52. Lipold Marko, posestnik v Mozirji. 53. Lukančič Tomaž, učitelj na Gorenjem Polji. 54. Mal-nič Henrik, c. kr. carinski uradnik v Kanalu. 55. Mandeliček Franc, bogoslovec v Mariboru. 56. Ma-'inič Jakob, kapelan v Ljubnem. 57. Maroti Franc, trgovec v Obrovem. 58. Medic Josip, nadučitelj na Boh. Bistrici. 59. Medved Anton, bogoslovec v Lju- ' bljani. 60. Meznarič Matej, bogoslovec v Maribora. 61. Mihalič Josip, bogoslovec v Mariboru. 62. Miklavc o. Rajmund, redovnik v Admontu. 63. Mollner Alfonz, C. kr. prof. v pokoji in muzejski kustos v Ljubljani. 64. Neimenovan v Trstu. 65. Nodilo Avgust, sod. pom. uradnik v Logatcu. 66. Ogorelec Anton, učitelj na Ptuji. 67. Orožen Franc, c. kr. pripr. profesor v Ljnbljani. 68. Pavlič Franc, bogoslovec v Ljubljani. 69. Pavlič Kozma, župnik pri sv. Križu. 70. Pelan Milan, trgovec v Mozirji. 71. Perinčič Karol, vikar v Trenti. 72. Pešec Franc, bogoslovec v Ljubljani. 73. Pipan Anton, vikar v Lomu. 74. Pitamic Ivan, c. kr. računski svetnik v Trstu. 75. j Plečnik Andrej, kapelan v Podbrezji. 76. Podhostnik j Andrej, kapelan v Mozirji. 77. Pohunek Franc, ka- j pelan v Pragi. 78. Postružnik Anton, bogoslovec v Mariboru. 79. Dr. Premuž Dominik, kr. gimnazijski profesor v Zagrebu. 80. Ravšelj Anton, bogoslovec v Mariboru. 81. Reven Frančiška, c. kr. davk. kontrolorja soproga v Kočevji. 82. Robič Franc, c. kr. okrajni šolski nadzornik, posestnik iu deželni poslanec v Mariboru. 83. Robič Maks, trgovec v Središči. 84. Rošker Martin, bogoslovec v Mariboru. 85. Rozina Viktor, C. kr. notar v Kostanjevici. 86. Rožanc Dragotin, učitelj v Logatcu. 87. Rutar Tomaž, vikar v Lokovci. 88. Sadar Vendelin, učitelj v Zalogu pri Kamniku. 89. Sedej Ivan. vikar v Borjani. 90. Slo-kar Ivan, vikar na Banjšicah. 91. Stergar Franc, učitelj v Lomu. 92. Stranjščak Anton, kapelan v Središči. 93. Suša Anton, trgovec v Senožečah. 94. Svet o. Alfonz, minorit na Ptuji. 95. Šaloven Franc, bogoslovec v Mariboru. 96. Šareč Alojzij, bogoslovec v Ljubljani. 97. Ševar Ludovik, trgovec v Novi Vasi. 98. Šinko Josip, tržan in gostilničar v Središči. 99. Škedl Franc, c. kr. nam. pristav na Dunaji. 100. Škofic Josip, žapnik v Zaplani. 101. Škorjanec Matija, bogoslovec v Mariboru. 102. Šlakar Ivan, kapelan na Boh. Bistrici. 103. Dr. Šlander Ivan, zdravnik v Mozirji. 104. Šola ljudska v Mozirji. 105. Štritof Anton, gimnazijski suplent v Ljubljani. 106. Šušteršič Gašpar, trgovec in posestnik na Glincah. 107. Tertinek Matej, bogoslovec v Mariboru. 108. Tomšič Josip, vikar v Levpi. 109. Tomšič Štefan, nadučitelj v Vipavi. 110. Dr. Toplak Jakob, ces. kr. avskultant v Gradcu. 111. Dr. Trenz Ferdinand, c. in kr. polk. zdravnik v Zagrebu. 112. Dr. Tuma Henrik, c. kr. avskultant v Trstu. 113. Velhartickj Josip, kapelan v Dolini. 114. Vidmajer Franc, kapelan v Starem Trgu na Štajarskem. 115. Zadravec I Vekoslav, klerik v Zagrebu. 116. Zimšek Josip, bogo-j sloveč v Mariboru. 117. Zupančič Ivan, adm. v Topli Rebri. 118. Žagar Anton, nadučitelj na Gorici. 119. Železny Alojzij, kapelan v Srednji Vasi v Bohinji. 120. Žolgar Franc, nadučitelj na Rečici. Dnevne novice. (Dnevni red) XIII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 22. novembra 1890. leta ob 10. uri dopoldne. 1. Branje zapisnika XII. deželno-zborske seje dnč 20. novembra 1890. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo upravnega odseka o napravi ceste iz Podpeči do gospodarske ceste, ki se nahaja v ozemlji ljubljanskega mesta ter stika z okrajno cesto Tomišelj-Lipe, in glede uvrstitve obeh prog med okrajne ceste. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podporo. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o podpori za višjo dekliško in gospodinjsko šolo pri uršulinkah v Ljubljani. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o gradbi nove bolnišnice v Ljubljani. 7. Ustno poročilo finančnega odseka glede naprave nove okrajne ceste med Ribnico in Vinicami do tu mimo držeče dežulne ceste Ribnica-Bloke, potem glede preložitve okrajne ceste med Sodražico in Hribom, iu glede opustitve obstoječe okrajne ceste med Žigmaricami in Retjami, z načrtom dotičnega zakona. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji g. Ant. Koblarja, kurata v deželui prisilni delalnici, za definitivno imenovanje. 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede nasveta, da se pošlje doktor zdravilstva v Beroiin k doktor Kochu v namen proučenja zdravilne metode o tuberkuloznih boleznih. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona o vravnavi potoka Mirna. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva kostanjeviškega, da se dodela cesta med Kostanjevico in občino Kalije na Hrvatskem. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji župan- stva davčnega okraja metliškega za deželno podporo 300 gld. za napravo poskušnega vinograda z ameriškimi trtami. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Ostrožno Brdo za podporo za napravo mostu čez Reko. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona gled6 izločitve podobčine Orle iz občine Dobrunje in naprave samosvoje občine. 15. Ustno poročilo upravnega odseka 0 prošnji občine Hrenovice za ustanovitev samostojnega cestnega skladovnega okraja. 16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Bukovje, Gorenje in Predjama za izločitev iz občine Hrenovice in združitev z občino Postojino. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora v Velikih Laščah za uvrstitev nekaterih občinskih potov med okrajne ceste. 18. Poročilo odseka za letno poročilo o § 8. letnega poročila deželnega odbora: »Šolstvo". (Izpred sodiSča.) Danes je bila pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani obravnava proti stolnemu vikarja g. A. Kalanu in posestniku Jan. Jevcu iz črne vasi. Državno pravdništvo ju je tožilo, da sta s tem, ker sta nekaterim voHlcem iz barja dajala po goldinarji za pot, kupovala glasove ter se pregrešila proti veljavnemu zakonu. Sodišče je imenovana zatoženca obsodilo, iu sicer prvega na 14 dnij, drugega na teden duij zapora. Zagovornik je naznanil priziv ničnosti do najvišjega sodišča. — Mi bomo svojim čitateljem podali natančno poročilo o tej zanimivi obravnavi. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) se bode že v nedeljo, dn^ 23. novembra t. I. osnovala v Škofiji vasi pri Celji v gostilni gosp. Valentina Koželj-a s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav došlih gostov in udov. 2. Volitev predsednika in odbornikov. 3. Razni nasveti. 4. Sprejem novih udov. 5. Prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni vdeležbi vabi vse somišljenike najuljudnejše Osnovalni odbor. (Otvorjenje kamniške železnice) vršilo se bode — kakor se nam poroča — na vsak način dne 10. decembra. (Iz Jesenic) se poroča, da je drvarja Fr. Klinarja podrl hlod in ga pretisnil do smrti, predno so ga rešili izpod hloda. (Ponesrečil) se je brat deželnega poslanca Einspielerja na Bistrici v Rožnem dolu, kateremu se je spečemu vnel lan ; ni še znano, ali je ponesrečenec umrl, ali bo morda še mogoče rešiti mlado življenje. Gospoda poslanca iskreno pomilujemo na britkem udarcu. (Nova železnica) V Mariboru se sostavlja odbor iz veljavnih posestnikov in meščanov v ta namen, da pripravlja vse to, kar je potrebno za novo železnico iz Maribora do Zelenega travnika. Ker bi ta železnica šla skorej samo po krajih, kjer še prebiva slovensko ljudstvo, zato priporočamo tudi našim gg. poslancem, naj je ne pustijo iz oči, da-si ni, kakor kaže sedaj, nič še misliti na-njo. Mogoče pa je vendar, da jo še kedaj dobimo. („Ponarejalec denarjev,") Miha Zupančič, kojega so nedavno priprli v Zagrebu, opeharil je več ljudi na ta način, da jim je obljubil delati j denar. Napominani Zupančič je nek krojač iz Mokronoga in se imenuje s pravim imenom Franc Sebanc; človeče je v svoji občini na jako slabem glasu in je bil policijsko nadzorovan. Sebanc je bil obsojen na dva meseca zapora radi goljufije. (Plemstvo.) Graščak baron Dunaj je dobil čast rimskega grofa za-se in svoje naslednike ter je bil vsled tega v zasebnem zaslišanji pri sv. očetu Leonu XIII. Gosp. rimski grof je na slov. Štajarji na glasu dobrega kristijaua in slovenskemu ljudstva pravičnega moža. (»Stldmark") po nemško-liberalnih časnikih razglasuje, da je društveno vodstvo dne 8. t. m. sklenilo, naj se vsem načelnikom podružnic razpošlje okrožnica, s katero se isti vabijo, naj bi po večjih j krajih v sosedstvu, oziroma v področji podružnice 1 osnovali nove podružnice; dalje pravi, da so se osnovale podružnice v Celovcu, v Gradovini (Grat-weiu) pri Gradcu in v Ljubljani, a v najbližji d6bi bo se osnovala podružnica v Maribora in pa v Ljutomeru. V imenovanem trgu, kolikor znano, tamošnji »Nemci" niso upali s »šulferajnom* dražiti ljudstva, pač pa so več poguma dobili glede podpore za »Sadmark". (Volitev v graški občinski sv^t.) Od 2911 volilcev tretjega volilnega razreda se jih je vdeležilo 74. Izvoljeni so bili: Harter z 69, dr. pl. Labitsch-i burg s 67, Steiner s 66, Scowisser t 62 in Ver- math z 61 glasovi. Zanimiva je naslednja statistika, katero podaje »Tagespost": Izmej navzočih volilcev je bilo 27 obrtnikov, 39 delavnih in umirovljenib uradnikov iu vojaki, 6 hišnih posestnikov, 1 zdravnik in 1 učitelj. — Ta statistika liberalnega lista bi se lahko popolnila in sicer tako, da tudi v tretjem volilnem razredu takoimenovaui inteligentni volilci nad-kriljujejo one obrtniškega stanu, radi česar ue bi mogli zadnji nikoli iz svojih močij zmagati. Sicer pa dovolj žalostna prikazen, da se tako malo volilcev vdeležuje volitev. Prišli smo že tako daleč, da veliki volilni odbori več udov štejejo, kakor je volilcev pri volitvah. (Čast. gosp. Janez Bizjan, kurat v c. kr. kaznilnici v Begunjah, je prezentiran za župnika na Brdu. (K ljudskemu popisu.) V Lvovu je izšla te dni iz židovskih krogov brošura, katera pozivlje ga-licijske židove povodom prihodnjega ljudskega popisa, da ne imenujejo poljščine marveč, hebrejščino kot svoj občevalni jezik ter »ostanejo tako zvesti svojemu očetu Abrahamu". Umeje se samo ob sebi, da je vzbudila ta brošura v Poljakih veliko nejevoljo. (Vabilo) k veselici, katero priredi »Bralno društvo" v Mengšu v nedeljo 23. novembra 1890 v društvenih prostorih, v spomin imendana presvetle cesarice Elizabete. Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Petje. 3. M. Vilhar: »Ljudmila", deklamacija. 4. Tombola. 5. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. K tej veselici uljudno vabi odbor. (Razglas kranjskim ovčarjem.) Podpisani odbor je ukrenil tudi to leto v prospeh ovčarstva kupiti plemennih ovnov ter jih dati v oskrbo umnim'ovčar-jem. Mnogo let je kupoval v ta namen ovne ukviškega rodu, kateri pa sedaj ni nič boljši od našega. Zato je lansko leto poskusil odbor vpeljati izvrstno fri-zijsko pleme, a izkušnja je pokazala, da ne ugaja našemu podnebju. Iz tega vzroka se je vrnil glavni odbor zopet k plemenu, kakeršno je ukviško, a kupil ne bode ovnov na Koroškem, ampak na Laškem, koder je to pleme doma in od koder izvira tudi ukviški rod. To pleme imenuje se »bergamaško pleme" ali »velikanskaplaninskaovca", živi po planinskih pašnikih severne Italije, no^i lino volno, je mlečno, ter tehta poldrugo leto star oven tega plemena cd 130 do 140 kgr. (ali 230 do 250 starih funtov), ovce pa rodijo vedno dvojčke. Laško kmetijsko društvo »Comizio Agrario di Clusone" v provinciji Bergamo. katero preskrbuje nakup plemennih ovnov tudi laškemu kmetijskemu ministerstvu, preskrbelo bode podpisanemu odboru nekaj plemenskih ovnov bergamaškega plemena, in sicer po 90 laških lir (40 gld. avstr. velj.) enega. Te ovne oddajal bode podpisani odbor onim kranjskim ovčarjem, ki jih zaprosijo ter se v prošnji zavežejo: 1. da plačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 10 gl. kot četrti del kupnine in 2. da bodo vzprejetega ovna obdržali najmanj dve leti za pleme ter ga raiven za svoje ovce prepuščali tudi sosedom v ple-menitev, kolikor to dopušča umna reja ovac. Ne-kolkovane prošnje je vložiti do 3 0. novembra t. 1. pri podpisanem odboru. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. (»Učiteljski Tovariš.") Ravnokar je izšla 22. št. »Učiteljskega Tovariša" in sicer z naslednjo vsebino: Iz deželnega zbora kranjskega. — Potrebna študija o kvinkvenijah. — Knjiga slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Z Iga. — Iz Ljubljane. — Društveni vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. Praga, 20. novembra. V češkem deželnem zboru se je danes vršilo jiosvetovanje o predlogu za deželni kulturni svet. Prvi govornik poslanec dr. Julij. Gregr je odrekal Staročehom pravico sodelovati, pretil z zvezo vseh zatiranih avstrijskih Slovanov ter naposled zahteval prehod na dnevni red. Nemški poslanec Krepek je označil ta predlog kot modro vladno naredbo, dočim Mladočehi upo-trebujejo ljudsko nezadovoljnost. Cesarski namestnik je povdarjal, kako trdno se drži vlada sprave in kako resno želite miru obe stranki ter izrazil .svoje prepričanje, da ne bo agitacija imela naposled nikakega vspeha, ko vender ljudstvo vidi, da deželni šolski svet, proti kateremu se tudi strastno postopa, skrbno varujoč jiopolno ravnopravnost, mirno in stvarno deluje v blagor šolstva. Poslanec dr. Mattuš je dokazoval, da predlog ugaja potrebam obeh narodov. Praga, 21. novembra. Pri nadaljevani generalni razpravi opomni Šchmejkal, da Mladočehi nimajo pravice imenovati se svobodomiselna stranka), državnopravna načela Mladočehov bodo našla pripoznanje Nemcev. (Klici: Nikoh.) Kedor koli bode vladal, štel bo s češkimi Nemci in delal za spravo kot državno potrebo. Budimpešta, 21. novembra. V zbornici se nadaljuje razprava o kulturnem proračunu. Minister Csaky citira mesto iz pisma knezo- ]>nna|Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 21. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (g 16* davka) 88 gld. 10 kr. Srebrna » 5% » 100 „ „ 16* » 88 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 Papirna renta, davka prosta......loi Akcije avstr.-ogerske banke......978 Kreditne akcije ..........296 London.............IJ5 Srebro ............. _ Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini............5 Nemške marke......... 56 10 60 10 70 13V„ 48 n 65 „ ^ tliieli. ko praznujemo praznik nase thiirinške zaščitnice sv Elizabete, >1^0. . ."v . , obračam se še jedenkrat s prošnjo za nažo cerkev do vseh Škota feimora pisanega na prejšnjega bogo- katolikov, z božjo pomočjo smo zgradili velik dei cerkve, a častnecfa ministraTroforta. .s tniprim l-no7r>člrAf ^daj so naše moči opešale. Katoliki! Le z Vašo pomočjo bomO' Častnega ministraTreforta, s katerim knezoškof ni uveljavil nobenih dogmatičnih težav proti državnemu zapisniku. Varšava, 20. novembra. Na železnični progi Varšava-Dunaj so našli dva potnika v drugem razredu brzovlaka umorjena blizu postaje Kutno. Sofija, 21. novembra. „Agence Balcani-que" opozarja na včeraj pričete članke „Svobode", v katerih se zavrača Kaulbarsovo pismo, pisano Tatičevu v „Nov. Vremja". Prvi članek pravi, da je imel princ Ferdinand s prva rusko-bolgarske navskrižnosti za osebne zadeve, vendar sedaj je prepričan, da je temu ravno nasprotno. Princ je še zmiraj najboljšega mišljenja do Rusije, zatorej on ni kriv, da so vedno napete razmere. zdaj so naše moči opešale. Katoliki! Le z Vašo pomočjo bomO' lahko cerkev dozidali; pomagajte nam jo zgraditi. Pomagajte nam sozidati hišo Gospodovo, da Vam on pripravi lepo Wva-lišče gori v nebesih. Posebno Ve bralke, katere imate ime po sv. Elizabeti, darujte nam dar v čast velike zaščitnice. Vsako, tudi najmanjše darilo v pisemskih znamkah nam je ljubo. V Weimarji na Thiirinškem. K. Jiingst, župnik. Opravništvo rado vsprejema milodare v ta namen darovane. ((5_4) U ijiileiie li m tJ K. 1 P J. Posestvo V ljubljanskem mestu s stanovanjem, hlevi, velikim dvo- Novi York, 20. novembra. Sioiuindijanci ' riSeem, tik vode, s senožeti, dž se v so se vzdignili proti belokožcem. krvavega boja. najem po pogodbi. (3-2) Natančneje se izve v „Katoliški Tiskarni". ^ll^ošilla naročeno blago dobro spravljeno in poštnine protto i štev. 11. izšel je s .»ledeeo v,'»ebiuo: 1. »Sveta brata' pesem. III. C rilova smrt. (Zložil A. M.) 2. »Luka Vrbec-. (Zgodovinska povest iz 16. stoletja. Spi.sal Podgoričan.) VI Z ma v srcih. (D.-ilje.) 3. »Aula tentaminum — pa sodnijska temnica". (Povest. — Napisal F. Šareč.) 4. „Huda žena", pesem. (Zložil A. H.) 5. »Jo.cip Ogrinec". (Spisal Josip Benkovič Konec) 6. »Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu". (Piše Fr. S. Lekše. Dalje.) 7. »Schopenhauer'. (Slika iz novejše modroslovne in kulturne zgodovine. Sp. dr. Fr. L. Dalje) 8. »Čutno predstavljanje pa mišljenje in zakoni mišljenja." (Dr. Iv. Svetina. Dalje.) 9. Slovstvo. 10 Raznoterosti. 11. 12. 13. 14. Stiri slike: Jivirek Ljubljanice", »Knezoškof ljubljanski", »Barun \Vinkler", „Karlov most v Prat;i". Umrli ho: is. novembra. Roman Czechak, strugarjev sin, 1 mesee, Vožarski pot 3, božjast. — Celestina pl. Wurzba.h, odvetni-kova hči, 13 let, na Bregu 10, jetika. V>emen.*iko »poročilo. Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja u fclstegu srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot g^stllul^j, gfj^eillijfe,©;'«^ Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da sc .lelo j^repusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v o{i:uJi pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—44) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. a vi o Cas Stanje Veter Vreme M * S « C opazovanja irikomera i toplomer* T mm 1 po C.llijo 20 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 746-7 744-8 7424 0-4 5-2 24 sl. svzh. fl. vzh. " 1 oblačno » 0 00 Srednja temperatura 2-4°, za 0 6» nad normalom ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prosto! Razpis ustanov. Povodom praznovanja štiridesetietnlce vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 goldinarjev za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1890. razpisujejo. — Prošnje naj se podpisani zbornici do 28. novembra t. 1. pošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ue more več delati in da je ubog. V LJUBLJANI, dne 10. novembra 1890. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (3_3) Ravnokar je izišla knjiga: TAXIL: Izpovedanja 18 pol 8». |biYšega ^prostomisleca. Cena 60 kr., po pošti 65 I Dobiva se V Katoliški Bukvami v Ljuhljani.