GLASILO DELOVNIH . LJU Dl °2D GIP GRADIS LETO XXI Ljubljana, avgust 1979 št. 256 le se som-iio "a«i delavci na poreški plaži zn n?,čim ppr!t*d«klm domom Počitnice... Letošnja huda poletna vročina nam je »nakuhala« kup nevšečnosti: našim delavcem na gradbiščih je pripravila nemogoče delovne razmere, saj se utapljajo v lastnem znoju pri že tako in tako težkem delu; tistim, ki sedijo v pisarnah, ni dovolila, da bi se vsaj malo odpočili od sestankovanja in borbe s papirji — seje tega ali onega odbora, delavskega sveta ali sindikata so tudi v tem razvpitem času dopustov. Najbolje je tistim, ki so odhiteli v prijeten hlad borovcev ob morju in se sedaj hladijo znotraj in zunaj v našem Poreču, Ankaranu in še kod drugod na Jadranu. Vendar tudi njih po dopustu čaka kup delovnih nalog, ki jih bo treba opraviti v najkrajšem času. Tu so novi stabilizacijski ukrepi, med katerimi so poleg drugih tudi zahteve, da hitreje izpopolnjujemo in praktično izvajamo sistem pridobivanja dohodka na podlagi svobodne menjave dela. Še bolj bo potrebno zvečati produktivnost dela; smotrno je treba uporabljati družbena sredstva in varčevati z njimi, aktivirati notranje rezerve, uvajati sodobno tehniko in tehnologijo, spodbujati izume in izpopolnitve, bolje izkoriščati delovno in strokovno znanje ter sposobnosti itd. I Kup nalog torej stoji pred nami — in ne glede na zaslužene počitnice, ki jih sedaj večina gradisovcev preživlja tu ali tam, nas reševanje teh nalog že težko čaka. September bo torej izredno delaven in tudi ostali meseci za njim ne bodo drugačni. Tako pravih počitnic tudi letos ni. Če pa bomo k uresničevanju stabilizacijskih ukrepov pristopili zagnano in z vso odgovornostjo, bomo naslednje leto odšli z lažjim srcem na kratek počitek. Trenutno imajo Nizke gradnje največje gradbišče na avtocesti Ljubljana—Vrhnika, kjer gradijo sedem nadvozov v skupni dolžini 911 metrov Drugo po velikosti je gradbišče HE Solkan, kjer so morali najprej zgraditi most, da so lahko začeli z deli na nasprotni strani . .t,.*.... ■ ^»jcto-reHNA mmme-1 Železniški nadvoz nad Ptujsko cesto v Mariboru Nosilce za mostove delajo na Pobrežju z nezmanjšanim tempom *§! ' p | ; _ . ■ ' ' % 11*111* Montažna konstrukcija in delovni kanali za prednapete nosilce v ičžsgig Kje delajo Nizkograjčani S pospešeno gradnjo hitrih cest, mestnih obvoznic, mostov in hidroenergetskih objektov je tudi za Nizke gradnje vedno dosti dela, v naši ožji in širši domovini kot tudi v tujini. Največje gradbišče Nizkih gradenj je sedaj gradnja nadvozov na avtoceti Ljubljana Vrhnika. Na tem kratkem odseku avtoceste, le 14 kilometrov, bo stalo sedem nadvozov. Najdaljši je nadvoz pri Vrhniki, dolg je 230 metrov. Nadvozi bodo narejeni do septembra, ko bo tudi avtocesta predana na uporabo. Drugo največje gradbišče je hidroelektrarna Solkan, ki bo imela moč 21 MW. Pri gradnji te hidroelektrarne so bila obsežna pripravljalna dela, saj je med drugim bilo potebno narediti tudi začasni most čez Sočo, ker zaradi neugodnih razmer za gradnjo elektrarne ni bilo možnosti organiziranja gradbišča na levi obali Soče. Gradnja hidroelektrarne bo končana 1982 leta. Trije mostovi, ki jih gradijo v Črni gori, bodo tudi do avgusta zaključe- ni. Obstaja možnost, da bi prev^ v gradnjo še nekaterih objektov Črni Gori. 1 Na mariborskem področju gra. dijo nadvoze nad Ptujsko cest0’. 0 bodo vključeni v hitro obvozni okrog Maribora. S širjenjem obseg del na mestni obvoznici, se bodo°. prla še druga dela v Mariboru- M nosti so, da bodo gradili tudi dv° lažni most preko Drave v Mario0 • ki bo'sodil tudi v sklep hitrih mestn obvoznic. .j0 1. septembra bodo začeli sanacija Črnuškega mostu. Sedaj se že varjajo tudj za prevzem del na stovih in nadvozih zahodne obv niče okoli Ljubljane. .. oSt V Novem mestu je v gradnji nl ,0 za industrijski tir, ki bo spe*jan zj|. tovarne Industrije motornih v0,0 Most bo dolg okoli 600 metrov in zgrajen do konca leta. . vCj Pomemben delež dajejo °e , a Nizkih gradenj tudi pri gra ■ v mosta preko reke Tigris pri Ama ces* m°St ie namenjen cestnemu prometu. Po njem je speljana Zagrebška a> Pod mostom pa bo peljala nova Ptujska cesta 1 i ... Dva od treh nadvozov že končana jaXM.arib°ru so se stvari okoli ur Ces inmvr-rxvd.nje sodobnih hitr kni _ . kr,z'šč že nekoliko prem gradn'2 JIlrtve točke. Začela se b0r p^3 hltre ?bvoznice skozi Mai Pom«.r' 8radnji teh sodobnih cest I >ibZ;°T^sr’i'S" niče UV Zarad' gradnje hitre obvoz-Doui prtšlo do preusmeritve in do gobitve Ptujske čete. Preko le-te njx. ? Potekal avtomobilski in želez-diin J?.r°met P° mostovih, ki jih gra-treh ’Z*e 8radnje. To bo kompleks sta m°stov — nadvozov, od katerih stai; V j *e narejena. Vsi trije bodo 1 eden poleg drugega. lian^V6 most> P° katerem je spe-širok nfnb5ka cesta. Dolg je 40 in tažno tnetrov. Izdelan je mon-Prerin ^Sprnja konstrukcija je iz Le_tj aPebb škatlastih nosilcev. Teik'80 P'.1', narejeni na Pobrežju. so b*li okoli 40 ton. Most stoji na dveh stebrih in ima dva krajna opornika. Takoj zraven je most, po katerem je speljana železniška proga Maribor — Zidani most. Dolg je 40 metrov in širok 10,50 metrov. Spodnja konstrukcija je enaka kot pri cestnem mostu, le da je zgornja konstrukcija ojačana zaradi železniškega prometa. Zato so tudi nosilci bili težji, saj so tehtali okoli 50 ton. Že od junija se normalno odvija promet po obeh tirih. Velja omeniti tudi točnost delavcev Nizkih gradenj, ki so železniški most dokončali v določenem roku, saj bi v nasprotnem morali plačevati penale. Sedaj pa poleg tega mostu gradijo še most za industrijski tir, saj ni bilo možno graditi paralelno z ostalima dvema mostovoma, zato ker je po tem tiru potekal obvoz železniškega prometa. Most je nekako dolg kot oba pred njim, le da je nekoliko ožji —'6,60 metrov — ker bo imel samo en tir. Zgrajen bo do konca oktobra. cp do\P°,e8 m°stu za cestna vozila je zgrajen železniški most, poleg njih pa bo nca oktobra zgrajen še most za industrijski tir Na osnovi 7. člena Pravilnika o Gradisovih nagradah oziroma diplomi RAZPISUJEMO za leto 1979 Gradisove nagrade in diplome, in sicer: 1. ena prva nagrada v višini 3x povprečje OD Gradisa v letu 1978 2. tri druge nagrade v višini 2x povprečja OD Gradisa v letu 1978 3. pet tretjih nagrad v višini 1 x povprečja OD Gradisa v letu 1978 4. dve diplomi. Denarne nagrade se podeljujejo v neto zneskih. Predlog za denarne nagrade in diplome dajejo TOZD in DSSS skupno s OO sindikata. Komisija bo pri dodelitvi nagrad upoštevala le tiste delavce, ki so s svojim delom posredno ali neposredno prispevali h konsolidaciji Gradisa, vplivali na poslovanje, organizacijo, na boljše gospodarjenje, dvig produktivnosti itd. Pri določitvi Gradisove diplome pa bo upoštevala naslednje kriteri-je: — izjemni dosežki v organizaciji poslovanju, dvig produktivnosti (po perla 30 točk) — razvoj in rast TOZD (15 točk) — inovacijska dejavnost (10 točk) — uspešnost na področju varstva pri delu (nesreče, zmanjševanje bolniškega staleža, upoštevanje predpisov iz varstva pri delu (15 točk) — družbena politična dejavnost, prizadevanje na področju kulturnega in športnega delovanja, poglabljanje samoupravnih odnosov, družbeni standard, prehrana delavcev, stanovanja itd. (30 točk). Predloge za Gradisove nagrade in diplome dostavite v KSS — komisiji za Gradisove nagrade — Gradis Ljubljana, Šmartinska 134-a najkasneje do 10. septembra 1979. Po tem datumu komisija sprejetih predlogov ne bo več upoštevala. Predsednik komisije ROŠKAR OTON, L r. ZAHVALA Pred kratkim je k nam prispelo pismo, ki smo sega zelo razveselili. Predsednik Tito se je zahvalil mladini in delovnim ljudem Gradisa za čestitko ob rojstnem dnevu. Takole piše: PREDSEDNIK SOCIJALISTIČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE TOPLO ZAHVAIJUJE NA ČESTITRHMA I DOBRIM ŽELJAMA POVODOM RODENDANA "X y 6 GRADISOV VESTNIK r Značilnost Jeseničanov: vel iko a iradl s ■ ■ %# v bisc L J Jeseničani so pokazali koliko veljalo, ko so v rekordnem času zgradili dom Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer je bila 1. maja osrednja slovenska prireditev, katere se je udeležil tudi tovariš Tito Poglejmo še kako je s temi kazalci v letošnjem letu glede na plan in realizacijo le-tega: v 000 din Celotni prihodek 18.3.090 Porabljena sredstva 124.100 Dohodek 58.990 Čisti dohodek 4b!450 Osebni dohodek 3 3.900 PADANJE PRODUKTIVNOSTI »V letošnjem letu smo na Jesenicah povečali vrednost točke od 0,175 na 0,20. Nismo se držali plana zaposlovanja in števila efektivnih ur. Če pogledamo dinamiko efektivnih ur v prvem polletju bomo opazili, da smo število le-teh povečali za 11 %. Planirali smo 020..350 efektivnih ur v prvem polletju, dosegli pa 690.1.32. V primerjavi z istim obdobjem lani, ko smo imeli 596007 efektivnih ur, je to 16 odstotkov povečanje. Kar se tiče zaposlovanja, smo plan tudi presegli za 6 %. Saj smo planirali 670 zaposlenih, imeli pa smo na dan .30. 6. letos 710 zaposlenih. V primerjavi z istim obdobjem lani to povečanje znaša 10%. Z zgoraj navedenimi kazalci o poslovanju smo lahko kar zadovoljni, vendar moramo takoj ugotoviti, da nekateri odstopajo od postavljenih ciljev in to predvsem velja za področje zaposlovanja in za število efektivnih ur. Tako povečanje efektivnih ur in zaposlenih negativno vpliva na produktivnost dela, ki v tem primeru pri nas pada. Če se to gibanje ne bo v kratkem umirilo, bomo morali nujno narediti rebalans plana po tej točki,« tako je na kratko komentiral poslovanje v prvih šestih mesecih finančni pomočnik direktorja Vlado Šanca. IZREDNA RAZDROBLJENOST GRADBIŠČ »S takšno razdrobljenostjo gradbišč, kot jo imamo letos, se še nismo srečali pri nas,« je povedal tehnični pomočnik direktorja ing. Pogačar. »Letos pravzaprav najmanj delamo na Jesenicah. Imamo manjše delo v Železarni Jesenice, saj smo tam več ali manj stalno prisotni. Septembra pa bomo za železarno začeli graditi , tudi en večji objekt. Gre za nov računski IBM center. V Kranju pa imamo tudi nekoliko gradbišč. Gradimo stavbo za medicino dela, začeli smo s pripravljalnimi deli za gradnjo druge faze stanovanjskega naselja Planina II. V dveh letih bomo naredili 500 stanovanj na Planini. Še vedno delamo tudi za Alpetour iz Kranja. Gradimo proizvodne hale, upravno stavbo in remontne delavnice. Zaključujemo Za jeseniški tozd je letos značilna izredna razdrobljenost gradbišč, kar seveda otežkoča organizacijo in povečuje stroške, na drugi strani pa zahteva tudi večje število zaposlenih, kajti ni tiste koncentracije delovne sile kot na večjih gradbiščih, kakršna so imeli prejšnja leta. Za ilustracijo lahko povemo še to, da imajo danes pet ali šest gradbišč. Kakšna je to obremenitev — kadrovsko in stroškovno — si lahko vsak predstavlja. Po drugi strani pa objekti, ki jih gradijo, tudi vrednostno niso nič posebnega. To so v glavnem objekti za okoli 2 milijona dinarjev, ni pa objektov preko deset milijonov. To se seveda odraža tudi na uspešnosti poslovanja. Celotni prihodek je v prvih šestih mesecih letošnjega leta večji za .39% od ena-kena obdobja lani, dohodek za 25%, čisti dohodek za 16%. Primerjava stroškov za isto obdobje nam pokaže, da so se le—ti povečali celo za 45 %. Jeseničani delajo tudi halo za Alpetour v Kranju Letos bodo dokončali tudi svojo mizarsko in tesarsko delavnico Realizacija v 000 din Preseganje 218.969 20% 156.081 26% 62.887 7% 60.120 16% .36.066 6% z deli tudi na Zvezdi, kjer smo gta dili hale za tekstilno tovarno >>^veZ(( da« Kranj. Dela v kranjski »Savi« gredo počasi proti koncu, saj bo m šalnica skoraj gotova. V kratkem Pa( bomo začeli z betoniranjem Zasa skega nadvoza, pod katerim bo spe' ljana kranjska obvoznica. ... Sedaj je naše največje gradbišč pokrito drsališče na Bledu in pa trlJ manjši objekti (garderoba, tribun in objekt za PTT), ki jih gradinioza svetovno prvenstvo v veslanju ki septembra na Bledu. Na Bledu gr‘*" dimo tudi prizidek k upravni sta' LIP in pa skladišče za LIP. Pričakujemo, da bomo dobilitu nekatera dela, ki so neposredno P vezana z graditvijo Karavanškega predora., Delamo tudi v Ljubljani. Skupaj * • GE Ljubljana gradimo drugo ta^ Poslovno-prodajnega centra Slo' nijales. Mi gradimo južno Jeilro^0 velike poslovne stavbe, v kateri zaposleno od 1500 do 1800 l.iu . Kot že vrsto zadnjih let, smo 1 ^ letos prisotni na Primorskem. V za ljučni fazi je gradnja blagovni »Alpkomerc« v Tolminu, dela »Planiki« Kobarid in pa se še na • ljujejo. Začeli bomo tudi z gratlr0 bazena v Tolminu in večnamens dvorana v Dolenji Trebuši. ^ To so nekateri malo večji obje ^ imamo pa še celo vrsto manjšin ^ jektov. Vse skupaj imamo 49 gr‘ . bišč in tako veliko število grad nam tudi "dela največ preg13 ^ Izredno nam povečuje stroške, če bi uspeli zmanjšati stroške vsaji 1 % in bi to pomenilo milijon M1 P j dinarjev prihranka. Po drugi sdjja pa nam zaradi tako velikega st gradbišč primanjkuje delovne s predvsem kvalificiranih tesarje'^ zidarjev. Zato se velikokrat zg ^ da vsak delavec mora prijetl vsako delo.« ZAČETEK PRIPRAVLJALNIH DEL NA ŽIROVSKEM VRHU »Delati na tako razdrobljenih jektih, kot jih imamo sedaj m1. La meni včasih tudi, delati brez Pr‘‘ ei efekta. Zato sem si želel, da bi 0 imeli vsaj eden večji objekt,.^jj/ Anhovem takega nismo več 1 se je potožil inž. Pogačar m zatem bolj veselo nadaljeval: »Začeli smo s pripravljalnimi deli za RUŽV — Rudnik urana Žirovski yrh, ki bo v naslednjih letih naše lajvečje gradbišče. Že sama pripravljalna dela bodo dokaj obsežna. Ogromno bo zemeljskih del in miniranja skal, ta del oomo opravili skupaj z Geološkim zavodom. Potrebno bo tudi narediti •"'5 kilometrov cest, regulirati P°tok, porušiti in prestaviti dve kmetiji, urediti naselja za delavce. Sedaj še nimamo popolnega vpO-8 ®da na vse objekte, ki bodo stali na območju Rudnika urana Žirovski VF.. Rudnik bo imel dve glavni loka- spodnjo in zgornjo. Na zgornji okaciji bo glavni izvozni rov iz rud-jtjka vključno z vsemi objekti drobnice, na spodnji lokaciji pa bodo s ali objekti za predelavo uranove ude. 1 reba bo narediti tudi odlaga-'sca jelovine, manj kvalitetne rude. kratkem bomo začeli graditi halo a Prodelavo uranove rude in letos bi niogli biti končani temelji te hale. Po prvih predvidevanjih bi dela na udniku urana Žirovski vrh mogla 01,1 končana 1982. leta.« STANDARD delavcev na JESENICAH Na Jesenicah imajo tri samske omove s skupno kapaciteto 360 le-lsc; jn v Kranju dva samska domo-a' kj sprejmeta 270 delavcev. Tako ,° Vs' delavci preskrbljeni v samskih omovih. Oba samska domova, tako i a Jesenicah kot v Kranju, imata 'astni kuhinji. Vsaka kuhinja lahko "bredi 400 obrokov na dan. S stanovanji pa so tudi na Jesenicah težave. Vedno več delavcev iz drugih republik ostaja na Jesenicah, tukaj si ustvarijo družino in takrat se pojavi stanovanjski problem. Zato imamo 36 prošenj za stanovanja. Letos pa bomo na žalost rešili le en stanovanjski problem, ker na tržišču ni več stanovanj. V naslednjem letu pa bomo kupili 8 stanovanj in začeli skupaj z Železarno graditi stanovanjski blok, v katerem bi mi imeli 10. stanovanj. SINDIKALNA ORGANIZACIJA JE AKTIVNA Predsednik OOS na Jesenicah je tovariš Zrim Viljem. O aktivnosti sindikalne organizacije je povedal tole: »Naša organizacija je tudi v zadnjih letih bila zelo aktivna, kako na občinski ravni, tako tudi v Gradisu. Od občinskega sindikalnega sveta smo predlani dobili srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije in tudi dva naša člana sta dobila srebrne znake ZSS. Naša sindikalna organizacija organizira in vodi vse razprave v zvezi s poslovanjem naše dejpvne organizacije, sprejemanjem zaključnih in periodičnih obračunov. Odlično sodelujemo z drugimi družbeno-poli-tičnimi organizacijami v tozd. Pomagamo tudi pri pospeševanju kulturnega življenja v podjetju, kakor tudi rekreativno-športne dejavnosti. V bistvu je naša sindikalna organizacija nosilec vseh razprav in akcij, ki se neposredno tičejo in zanimajo delavce.« C. PAVLIN Eden od treh samskih domov na Jesenicah Zasavski nadvoz v Kranju je pripravljen za betoniranje fl! - t ■ SF*1" . .. - - ... " - V- - , * gU *" S! JT - 4.SS jsr • : ~ - JaSSBhtg»' ■\ - ... ,.v ■ • S *> 'Ul ,:|I 8 * * - 'W ■S : ' ' • •• • : ••• ... 1 Hi , mm. HniiBPi HutlRjiti Hit Rlettu It! hfltvečh* oradbišče ti# katereitt delajb delat-ci TOZD Jese.iiee -i . .. . I Naši prijatelji iz Bytostava v Gradisu Dolgoletno tradicijo obiskov in stikov s čehoslovaškim gradbenim podjetjem Bytostavom tudi letos nismo prekinili, še celo več — poglobili smo te prijateljske stike. Tako kot vsako leto so tudi letos odšli naši učenci na obisk k temu kolektivu, njihovi mladi pa so si prišli ogledat, kako je pri nas. Poleg tega pa smo letos uvedli še eno novost. Menili smo, da je prav, da tudi mi starejši poglobimo vezi med seboj in tako je nekaj naših zaposlenih odpotovalo na 14-dnevne počitnice na Češko, bytostavski delavci pa so prišli na dopust v naš počitniški dom v Ankaranu. Obojim je ta izmenjava prinesla veliko lepega in novega. Tako ni čudno, da so nam češki prijatelji poslali pismo, v katerem so s takim sodelovanjem zelo zadovoljni in želijo, da bi tako nadaljevali tudi še prihodnja leta. Pismo objavljamo kar v češčini, saj je njihov jezik precej soroden našemu in ga torej ne bo težko razumeti tudi v »originalu«. Važeni soudruzi Vztahy mezi Československym a Jugoslavskym lidem se vyznačuji hlubokymi sympatiemi a trvalym pratelstvim. Tot o prštelstvi je vyznamnym faktorem miru a po-kroku v Evrope i za jejimi hranice-mi. Pred 60. ti lety se zrodila strana jugoslavskych komunistu. Stalo se tak na pomatnym sjezdu sjednoceni, jenž se konal v Bčlehradč ve dnech 20. — 23. 4. 1919 a znčhož vznikla SociaIis(icka delnicka strana Jugoslavie (komunistu) a o rok pozdčji prejmenovana na Komunistickou stranu Jugoslavie a poslčza na Svaz komunistu Jugoslavie. Prichodem soudruha Josipa Broze Tita ve druhe polovine f30 let do čela strany dochazl takč k vlažnemu obratu v politice a činnosti strany, cožse projevila upevnenim jeji jednoty, zvyšenim vlivu na masy. Narodne osvobozenecky boj, k nčmuž povtal Jugoslavk^ lid pod vodenim avandgardni delnickč tfidy — komunistieke strany — predstavuje vyznamnou a slavnou etapu n o vodebe historie Jugoslšvie. V tomto boji jugoslšvsky lid podstoupil ne-smirnč občti. V prubehu valčnych let zahynulo pfes 1,6 milion. obyva-tel. V^znamny prinos jugoslšvsk^ch nšrodu do celkoveho protifašistic-kčho boje je vysoko cenčn a stal se nedilnou současti historickč cesty jugoslšvsk^ch komunistu. Celč toto povalečnč obdobi jež znamenalo radu vyvojovych etap predstavuje dilo všestrannč pre-stavby a premeny společnosti. Co napr. znamena jeden jugo-slavsky den — narodi se 1.055 dčti, zamestnano je 5. mil 400 tis. osob, vyrobi se 755 aut, 2.225 čhladniček, hornici narubou 10 tis. vagonu uhli, rybari nalovi 17 vagčnu ryb. Dennne pribude 377 novych bytu, na ktere čeka 1-2 miliomžadateku a 137 vysokoškolaku obhaji dipl. pršci. V Ioni stoupla prum. vyroba Jugoslavie o 9%. Rok 1979 je rokem stabilizace ekonomiky. Naše socialisticke československo je druhym nejvetšim hosp. partnerem Jugoslavie ze soc. zemi. Dosavadni dlouhodobe vztahy mezi našimi ekonomikami plnč p>otvrzuji svou oboustrannou užitečnost. Objem vymeny zboži a služeb činil v minulem roče pred 900 mil. dolaru. Nynejši navštčva preds. vlšdy ČSSR s. Lub. Štrougala v Jugoslšvii jistč prispela k tomu, aby hospodafskč vztahy mezi našimi social, zemčmi byly v£znamnym faktorčm dobrč spolupršce. Každy narod, každa epocha čmly sve predstavitelč. Pro dčlnich tridu narody a narodnosti Jugoslavie je jim soudruh Tito. Pro naše narody byl predstavite-lem soudruh Klement Gottwald. V letošnim roče naše družba trvš již 12 let. Za tuto, dobu byly navš-zšny nesčetne osobni pfštelstvi mezi našimi pracovniky a Vami. Velikou popularitu u nšm ma souruz Cepuš. Na zdravi jugoslšvskych sou-druhu na dalši všestranny rozkvčt vaši zemč na neustalč prohlubovani pratelskych vztahu na mir a všeo-becny pokrok na celčm svčtč! Rastla sem z Gradisom Tovarišica Leban Ivanka je, če že ne najstarejša, potem pa gotovo med najstarejšimi gradi-sovci v Kovinskih obratih, če seveda upoštevamo delovno dobo v Gradisu. Zato ni naključje, da Ivanka veselo pove: »Lahko se pohvalim, da je v moji delovni knjižici vpisan le Gradis, in da zato tudi samo pri Gradisu imam delovno dobo. To pomeni, da sem v podjetje prišla 1946 leta, mu ostala zvesta do danes in bom ostala so štiri leta, kolikor mi manjka do upokojitve. Kot sedemnajstletno dekle, leta 1946 sem se zaposlila pri Gradisu, na gradbišču tovarne Litostroj. Leta 1951 sem bila premeščena na gradbišče železarne v Zenici. Že takrat sem delala v materialnem knjigovodstvu. Štiri leta sem bila v Zenici, potem pa kratek čas v Krškem, kajti takrat smo gradili avtocesto Ljubljana — Zagreb. Od leta 1956 do 1958 nisem delala, ker se mi je takrat rodila druga hčerka. . Marca 1958 leta pa sem prišla v tedanje Centralne obrate kot materialni knjigovodja, potem sem delala v blagajni in sedaj sem že peto leto na obračunu osebnih dohodkov. Jaz sem z Gradisom rastla in mi je zelo prirastel k srcu. Tudi moj pokojni mož je delal v Gradisu, spoznala sva se v Zenici, in tudi zato je ta zveza z Gradisom še močnejša, kajti ob smrti moža, v težkih trenutkih, mi je kolektiv ogromno pomagal, imela sem vso podporo vseh sodelavcev, tako da sem lažje prenesla bolečino. Rada se večkrat spomnim, na tiste povojne čase, ko so nastajali zametki slovenskega gradbeništva in sem tudi sama sodelovala pri obnovi porušene domovine. Rast naše delovne organizacije v tem obdobju je bila povezana s trdim delom in prežeta s topl° mislijo, da gradimo za sebe, za naše boljše in lepše jutri. Marsikatero težavo smo takrat lažje in s skupnimi močmi pre" magali. Imam občutek, da takrat le nismo bili takšni materialisti kot smo danes, ko je vse manj tovarištva, ko se vezi med ljudmi rahljajo in ko vsi v glavnem gle' Ivanka Leban damo le materialno plat življenja, človečnost pa je odrinjena v drugi plan. Zaslužek in ne vem kakšen standard ne sme dušit' tovarištvo in medsebojne odnose med ljudmi. Naši dolgoletni sodelavki vsi iskreno čestitamo ob njenem živ-1 jenskem jubileju, posebno še sodelavci na Kovinskih obratih, z željo, da bi se še naprej dobro počutila v naši sredini. Obenem pa naši dragi Ivanki želimo obil° osebne sreče, zdravja in zadovoljstva na delu in v privatnem življenju. SP Športno srečanje izvajalcev NE Krško V organizaciji montažnega podizvajalca »Monting« iz Zagreba je bilo 5. športno srečanje izvajalcev NE Krško. Tokrat je bilo na sporedu le kegljanje in mali nogomet. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, med katerimi je kot gost nastopila tudi ekipa JLA iz Brežic. Investitor NE Krško in izvajalec VVestinghouse se srečanja tokrat žal nista udeležila. Gradisovi ekipi sta se po tradiciji odličnoodrezali, saj so naši kegljači ponovno postali prvaki, nogometaši pa so igrali v finalu. Kegljanje v borbenih partijah 6x3 lučaje je potekalo na kegljišču Ča-težkih toplic. Naša ekipa; e presene- tila z izredno borbenostjo in ugnala tudi favorizirane ekipe. Vrstni red po podrtih kegljih je bil naslednji: GIF »Gradis« ATM Zagreb D uro Bakovič JNA Elektromont Hidromontaža Monting Rade Končar 449 440 432 431 422 410 408 383 Nogometaši so nastopili na 'Sr^r nove osnovne šole v Leskovcu- 1 stopile so iste ekipe. Naši igralci ^ najprej visoko premagali Duro koviča, v polfinalu pa Elektromo Finalna tekma je bila igrana v d® v kateri smo klonili z minima' rezultatom in osvojili drugo meS Rezultati naše ekipe so bili' Za Gradis so nastopili: Čovran, Filipič, Novakovič, Kličič, Nučič in Mihelič. Pohvaliti moramo mladega Čovrana, ki se je napolj izkazal. Miljatovič. 5:> 3:1 ():* Gradis: Duro Bakovič Gradis : Elektromont Gradis : Hidromontaža Za Gradis so nastopili: P°l^’.Kn halec, Iličič, Durič, Šajn, ^er'V(7 ......... ZZKIČSReC ?• V s o 3 it r it ti J I t t« v 5» i' illi |H 1 1 I j' |H 0 Ko izaziva privrednu nestabilnost , Mogli smo u poslednje vreme čuti Jako mnogo pitanja iz udruženog rada kao, na primer, tko je izazvao Privrednu nestabilnost, otkuda tako Velike investici je, i otkuda takav po-rernečaj ekonomskih odnosa prema tostranstvu? Teško je dati odgovor, Pa umjesto da se daju odgovori, pojavlja se pitanje: što su uradili delegati u tjelima kada su se donosile od-u*e, posebno kad je riječ o investi-C|Jama izvan proizvodnje? Uzmimo, na primjer, proboje investicija u iz-Stadnji cesta i uopče u infrastrukturo može učiniti delegat ako mu se Ptzentira elaborat iz kojeg proi-*azi da su osigurana sredstva i da su j'3 tehnička pitanja rješena? Dele-?at ni je u mogučnosti da se upušta u lz$traživanje tehničkih in tehnolo-kih rješenja, a ne može ulaziti ni u Pfoblem cijena. On najbolje postupi I aria se složi sa predlogom, jer time Zražava interes organizacije koju astupa i svoja vlastita gledanja, /fedutim, za proboje posledice mo-,alu snositi oni koji su predlagali ta-v.a rješenja, a pogotovu ako su bili Jesni da se predložena investicija aspoloživim sredstvima neče moči 0vesti do kraja. . Uzmimo ekonomske odnose s tostranstvom. Istina je da postoji Pano razloga za poremečaje koji su •touzrokovani sa problemima svjet-Ke Pnvrede, a ne samo našim. Ipak e Postavlja pitanje: kako to da ,.®tko može stalno ili godinama tro-| devizna sredstva, a da ništa ne Podonaša stvaranju deviza? Na taj Ptoblem se ukazuje iz udruženog ..a godinama, i tvrdi se da izvoznici ,Ze prolaze nego oni koji kupuju v,ze na deviznom tržištu za vozne potrebe. O torne se sada, ^adi teškoča u pribavljanju deviznih edstava, još više raspravlja. Medu-nema nikakvih rješenja za pojavljanje takvog stanja, a o predlo-sp013 se daju mjesecima se ra- Uzmimo kao primjer interesnu . Jednicu za ekonomske odnose s d °?transtvom. Ona ima složene za-atke na osnovu Zakona o deviz-s°m poslovanju i kreditnim odnosa sa inostranstvom. To bi u stvari febalo da bude mjesto dogovora nnapredenje izvoza i uspostavlja-Je odnosa izmedu onih organizacija , °je stiču devizna sredstva i onih ,Je 'h trose. Teško je reči da se na s m. Području ni je nešto postiglo, ali SIgurnošču možemo tvrditi — ne tnoliko koliko smo mogli i koliko Je to bilo nužno. os uvijek je naglasak na uvoznim ravima, a ne u sticanju deviza utern izvoza. Malo ie orimiera udruživanja deviznih sredstava, na razvoju i unapredenju izvoza, a mjere podsticaja su nedovoljne i nisu razradene. Potrebno je izvršiti promjenu u sistemu podsticaja i nači bolja rješenja nego što ih imamo. Na žalost, u donosima prema inostran-stvu se teško prilagodavamo. Nismo dovoljno fleksibilni i ta krutost nam smeta da postižemo bolje rezultate. Jednajco bi mogli reči da se taj problem odnosi na interesne zajednice i na državne organe koji se bave sferam ekonomskih odnosa s inostranstvom. Na tom području je još prevelika državna regulativa, sve je utvrdeno režimima i pribavljanju raznih suglasnosti, što usporava tokove medunarodne razmjene. U mnogim organizacijama udruženog rada se smatra da poremečaji koji su nastali u ekonomskim odno-sima sa inostranstvom su element koji može usporiti dinamiku proizvodnje, ne samo za ovu godinu, nego i za dalje razdoblje, ako se na tom području nešto odredeno ne promijeni. Medutim, nisu dovoljni samo napori osnovnih organizacija udruženog rada, da bi se to pitanje moglo rješiti... Dohodak koji stvaramo je nedo-voljan. Preduzimamo čitav niz mjera da bi stvorih veči dohodak radom. Iznalazi se stimulativniji sistem nagradivanja radnika. Bolje se stimuliraju inovacije i racionalizacije, ali je to sve skupa nedovoljno da bi došlo do večeg dohotka. Zato moramo naglasiti kada se radi o do-hotku, da bi tre balo više insistirati na društvenoj produktivnosti rada, jer i od nje ovisi čitav niz pitanja. Nije dobro da nam sposobni visoko-stručni kadrovi napuštaju proizvodnja i odlaze na lakše poslove, gdje se uz manji uloženi rad može doči do bolje zarade, a to se stalno dogada. To je navedeno i u materijalima koje smo dobili za ovu sednicu, a to vjerovatno proizilazi iz nelogičnosti u raspodjeli. Zapravo se radi i o pomanjkanju društvenih kriterija za raspodjelu osobnih dohodaka. Ne vrednuje se jednako rad. Uvijek je manje vrijedan rad u materijalnoj proizvodnji, nego u nadgradnji. U takvim okolnostima je teško izgraditi stimulativne sisteme za nagradi-vanje u materijalnoj proizvodnji. Društveni dogovori koji se izra-duju za raspodjelu ne ujednačavaju kriterije jer polaze od grana grupacija, ne uzimaju se u obzir specifičnosti in ne podstiče dovoljno produktivnost. Bilo bi dobro i korisno kada bi se ti društveni dogovori proanalizirali i kada bi vidjeli šta je -o Hnraditi da bi i sa te Strane Ovu halu u ravenskoj železarni radili su radnici naše OOUR Ravne dobili podsticaj u traženju boljih rješenja u nagradivanju prema radu... U mnogim interesnim zajedni-cama ostvarivani su viškovi, a retki su primjeri da su viškovi vračani udruženom radu. Nije problem u vi-škovima, nego je problem u načinu zahvatanja iz dohodka i ne bi se smjelo dogoditi da se stvaraju viškovi ako bi imali razradene kriterije razmjene rada... Na žalost, u udruženom radu ostaje mali čisti dohodak. Čisti dohodak pretežno ulazi u osobne do-hotke, i sa pravom su drugovi koji su radili ove materijale nazvali akumu-laciju ostatkom dohotka. Sa tako malom akumulacijom ne možemo očekivati bolja rješenja. Pošto radi m u kemiji od koje se mnogo očekuje, mogu reči da sa slopom akumulacije koju je kemijska industrija Jugoslavije ostvarila u 1978. godini, ne može se ništa učiniti. Stopa akumulacije je sveta 2,5 pošto. Tu so problemi cijena, tu su problemi uvoznih cijena, ugradnja skupih domačih proizvoda i finalne produkte, krediti, kamate itd. Kemiju treba da razvijamo jer to radi cijeli svijet, jer to je najpropul-zivnija grana privrede. To pokazuje i stopa rasta kemijske industrije Jugoslavije u poslednjih desetak godi-na. Te stope su bile iznad drugih grana, a sada smo se susreli sa razvojnim problemima radi pomanjkanja sredstava a ne bismo smjeli dozvoliti veči raskorak kemijske industrije Jugoslavije u odnosu na svijet jer je taj raskorak i sada prevelik. Stoga bi se mogao izvuči jedan-zaključak da restriktivne mjere ne bi trebale da pogode jednako materi-jalne i vanprivredne djelatnosti, posebno kada je riječ o investicijama. Sada je takva situacija da potrebnih sredstava nema, nema ih na raču-nima udruženog rada, a nema ih ni u bankama. I u ta k voj situaciji ne smjemo hiti neselektivni i on e mogu-čiti dobre programe koji hi se morali dovesti do kraja. (Tanjug) »Neimar«: do stana i ličnim sredstvima Kako doči do stana? To pitanje često postavljaju radni ljudi u mnogim kolektivima. Rešenja su, naravno, različita. U radnoj organizaciji gradevinar-stva — »Neimar« u Novom Sadu — prema predlogu novog pravilnika o rešavanju stambenih problema radnika, zaposlenih u ovomkolektivu dolaziče do stana i ulaganjem ličnih sredstava. Predlog pravilnika predvida da, kada radnik dobije stan uz lično učešče sredstava. tai stan ostaie vla- sništvo osnovne organizacije udruženog rada i ona s njim raspolaže. Ukoliko radnik učestvuje sa sredstvima od deset odšlo od vrednosti stana, onda na ostale bodove dobija još 15 poena. Za svaki procenat večeg učešča od 20 odsto od vrednosti stana, radnik dobija još po dva boda, a za svaki procenat izmedu 20 in 40 odsto — po tri hoda. Na uložena sredstava radniku se ne daje kamata, a sredstva mu se vračaju u roku od dve do pet godina, zavisno od toga koliko je novca udružio. • V —■ unHLIlOUV Vfcti I NIK >ST0P< ZA NEOPRAVDANA BOLO VAN J A Do pre nekoliko godina Beograd je imao jednu od najnižih stopa bolovanja u zemlji. Medutim, poslednjih godina bolovanja su se otrgla društvenoj kontroli, tako da je prošle godine s posla odustvovalo svakog dana u proseku po 35 hiljade Beogradana. Za naknade za bolovanja preko ( 30 dana prošle godine je isplačeno 1,239 milijarde dinara, što iznosi više c petine ukupnih sredstava za zdrav vo. Radne organizacije su za bolovanje do 30 dana isplatile oko mili jardu dinara. Veča stopa bolo-j vanja može se delimično tumačiti time da razvijenije i veče sredine više torne naginju. Ipak, ovaj teret, u ko ji treba uračunati i indirektne: štete zbog izgubljenog dohotka, bio bi pretežak i za razvijeniju privredu od beogradske. U Gradskoj samoupravnoj interesu o j zajednici zdravstvenog osigu-ranja ocenili su da je nedostatak kontrole nad radom lekara jedan od najvažnijih, ako ne i glavni, uzročnik prekomernih i neopravdanih odsu- stvovanje s posla. Interesantno je to da je glavni grad 1975. godine imao najnižu stopu bolovanja u zemlji. Ali, tada je u vidu privremenih mera postojala mnogo oštrija kontrola odobravanja bolovanja. Na osnovu tih iskustava, priprcmljen je program borbe protiv neopravdanih bolovanja i stručno-metodološko uputstvo o radu koje su od prvog jula dužni da primenjuju svi lekari u glavnom gradu. Cilj je uvodenje mnogo oštrije kontrole, unutrašnje i spoljašnje, nad odobravanjem bolovanja od Strane lekara. Jedna od najznačajnijih novina je u torne što če lekari u domovim az-dravlja moči da odobravaj u bolovanje najviše do 15 dana,a za svako bolovanje preko toga biče neop-hodna saglasnost rukovodioca te zdravstvene organizacije ili specija-liste medicine rada u toj ustanovi. U zdravstvenim ustanovama formirače se interni nadzorni organi, u stvari, mini-lekarske komisije od najkom-petentnijih i najiskusnijih lekara koji če kontrolisati rad svojih kole- ga. Predvideno je, takode, da se svi lekari doma zdravlja najmanje jed-nom mesečno sastaju sa članovima lekarskih komisija izvan domova zdravlja, nadležnih za odobravanje bolovanja preko 30 dana. Na ovim sastancima analizirače se problemi bolovanja, da bi se eliminisali medicinski i društveno neopravdani slučajev!. Uputstvom je detaljno ra-zradena stružna odgovornost, lekara, a ukoliko se ustanovi da lekari nisu poštovali ovo uputstvo ili da su odobravali neopravdana bolovanja — onda če sve troškove snositi zdravstvena organizacija u kojoj je ta i lekar zaposlen. Svim ovim merama cilja se zaista napravo mesto. Jer, činjenica je da ni u jednom društvu, kao u našem, lekar nema toliko mnogo ovlašče-nja, a tako malo kontrole. Nije stvar samo u torne što če lekar nekome »preko veze« odobriti bolovanje, več u nedefinisanoj odgovornosti lekara i njegove organizacije za posledice njihovih odluka. Bolovanja, naime, imaju, pored medicinskog, i veoma značajni društveno-ekonom- ski aspekt. Kako se lekari odnose prema bo-lovanjima neka posluži podatak da je polovina predloga za produženja bolovanja kod lekarskih komisija ocenjeno kao neopravdano, a da se zbog nepotpune medicinske dokumentacije, za ko ju odgovaraju lekari u domovima zdravlja, mnogi pacijenti »šetaju« od doma zdravlja, do specijaliste i do komisije i natrag, gubeči vreme na bolovanjima. Trajna rešenja se, ipak, ne mogu nači samo u ovim merama. U tora pogledu, mnogo se očekuje od novog republičkog zakona o zdrav- stvenoj zaštiti koji ustanovljava obavezu formiranja inšpekcije za zdravstvo. To nije izraz nikakvog nepoverenja prema zdravstvenim radnicima, več potrebe da se i uovoj oblasti, koja je kudikamo važnija od mnogih drugih, gde društvena kontrola i nadzor odavno deiuju, zavede mnogo više reda i obezbedi društveni uticaj. . MILAN LAZAREVIČ Dva oblika raspodele — neodrživi Dva oblika raspodele — jedan prema rezultatima rada a drugi od-meravan paušalno — neophodno je što pre prevaziči. To je ne samo ne-prihvatljivo za našu socijalističku samoupravna zajednicu u suštini, več i za to da bi se zaustavilo zapoš-ljavanje u neproizvodne delatnosti. Samo napuštanjem formalnih krite-rijuma raspodele možemo doči do materijalnog i društvenog vredno-vanja proizvodnog rada, do veče produktivnosti i konačno do pra-vednije raspodele. Ovo je suština jednog od zaključaka CK SKJ koji je dve nedavne sednice posvetio upravo sticanju i rasporedivanju dohotka i raspodeli ličnih dohodaka. Suvišno je naglašavati koliko veliki značaj imaju ovi zaključci CK SKJ uopšte za konkretnu društve-no-političku akciju komunista i svih drugih organizovanih socijalističkih snaga u našoj zemlji. U njima su dati, kako dugoročni tako i svakod-nevni zadaci svim radnim ljudirha, a posebno izvršnim organima društveno-političkih zajednica od federacije do komune. S tim u-vezi oče-kuju se i značajne mere SIV koje če omogučiti daudruženi rad, preuzme onu ulogu koju mu daju Ustav i Zakon o udruženom radu. Ključno pitanje, na kojem je i ZUR zasnovan, svakako je udruži-vanje rada i sredstava, odnosno ovladavanje tokovima reprodukcije. Stoga se ne mogu prihvatiti sta-vovi da se »nema šta udruživati«. Samoupravljači bi pre morali postavljati pitanje zašto se u pojedini m radnim organizacijama osiromašuju fondovi za razvoj i unapredenje proizvodnje, a delovati u interesnim zajednicama — zašto se od privrede zahvala više da bi se posle vračalo. Zaključci CK SKJ obavezu ju stoga sve samoupravljače, posebno komuniste da prilikom polugodiš-njih obračuna u osnovnim organizacijama udruženog rada, posebno prilikom donošenja planova za na-rednu godinu, detaljnije razmotre svoje uspehe i neuspehe, rasporedi-vanje dohotka, programe štednje, investicione programe. Posebno treba,preispitati-pravilnike o raspodeli ličnih dohodaka, kako i planove fondova zajedničke potrošnje kako bi svako u svojoj radnoj organizaciji konkretno uticao na smanjenje inflacije koja najviše pogada upravo radnog čoveka. Zaključci CK Skj izročilo insisti-ruju na ta k voj raspodeli ličnih dohodaka koja ne sme da ide iznad produktivnosti rada i koja mora da uzme u obzir i više vrednije svako novatorstvo, unapredenje proizvodnje, racionalizatorstvo i svako-vrsne moguče uštede: Naravno, naj-veče uštede se mogu ostvariti u ne-posrednoj proizvodnji, posebho koriščenjem domačih umesto uvoznih sirovina, kvalitetnijom proizvod-njom, usmeravanjem proizvodnje na izvoz, večini zapošljavanjem u materijalnoj proizvodnji. Za sada, medutim, i pored visokog trenda rasla proizvodnje od oko 10 odsto, najviše je rasla ona proizvodnja koja koristi uvozni repromaterijal, ili ta-kozvana sklapajuča industrija. Takode je iznad plana zabeležen i rast zapošljavanja i to najviše u neproizvodne delatnosti/ Posebno opomi-nje podatak da, i pored visokog stepena nezaposlenosti, u privredi još nije popunjeno 200 hiljada slobod-nih radnih mesta. Podela rada, odnosno proizvodnje postoječih vrsta proizvoda je ne manje značajan čini-lac uspešnog rada i poslovanja. Naj-zad, neophodno je uporno insistirati na odustajanju od nerealnih investicija, posebno od ulaganja u nepri-vredne objekte. Ozbiljnost situacije prouzroko-vane stalnim povečanjem cena nafte, zalim zemljotresom na Crno-gorskoni primorju, lošom letinoni, zalim poremečajima nasvetskom tr-žištu nalažu svim našim radnim lju' dima da svaki u svojoj radnoj organizaciji, u komuni, pokrajini in republiki utice na smirivanje potrošnje i striktno sprovodenje mera SIV-a koje se očekuju. Samo zajed-ničkom akcijom je moguče dovest' proizvodu ju u položaj da‘diktira tr-žištem, a ne, kao što je to sada slučaj, da tržište diktira proizvodnji. Raspodela prema stvarnim rezultatima rada i racionalna opšta in za-jednička potrošnja mogu da budu ključna karika za savladavanje P°' trošačkog mentaliteta i suzbijanje inflacionih udara. Jer, f svako a svom domačinstvu ne može da trosi više nego što ima. To je pravilo i za svaki društveno-političku zajednicu- Samo večim radom, boljom orgU' nizacijom, kvalitetom proizvoda konkurentnim i na svetskom tržist možemo stvoriti i veče fondove z dalji razvoj i unapredenje proizvod nje pa i potrošnju ali samo onohK koja odgovara večoj produktivno* našeg rada. Zaključci CK SKJ si* 1 Upravo vrlo jasni i izričiti. ROSA GRLI1- Smotrno preživljanje prostega časa Eno od področij dejavnosti v ka-ere se vključujejo učenci doma radisa iz Kvedrove 19 je tudi Počitniška zveza Slovenije. Naj pa ak?j na začetku z nekaj besedami °Pp chio delo Počitniške zveze (PZ). . " . Je družbeno mladinska orga-'zacija, ki omogoča organizirano uristično dejavnost čim širšem ^°gu mladine. Prednost mladin-pega turizma je ravno v tem, da šir-.krogu mladih omogoči da z anjsimi finančnimi sredstvi spoznavajo svojo ožjo in širšo domovino. - organizira letovanja, zimovanja, Pohode, srečanja, izlete ipd. Mladi stv tem sPoznavajOi da besedi brat-o m enotnost nista samo propagandna parola, temveč stvarnost ki J je moč uresničevati na vsakem oraku. Geslo PZ je prav zaradi ega tega: »Spoznavaj domovino in Se b°lj jo boš ljubil!« ;" S3SI n^,Pros*e™ času gremo tudi v pla- pravijo učenci iz Raven. Sku- £**}>** gori s TV stolpom v “J*1’ki g« je zgradila naša TOZD Učenci nhšega doma so vključeni v družino PZ, ki je sestavni del občinske organizacije PZ Ljubljana Moste-Polje. Družina skupno šteje 90 učencev (vključno z učenci iz DOŽ) ki jo vodita dva vzgojitelja, katera pomagata predvsem pri organizaciji akcij ter vodita priprave. Družina pa se srečuje s težavami kakršne pestijo vse ostale podobne organizacije; delo članstva in finančna sredstva. Delo učencev članov družine PZ ni povsem zadovoljivo. Dogaja se namreč, da nekaj članov popolnoma zanemarja svoje obveznosti, ki sledijo če si član PZ in tako pravzaprav so samo na papirju člani. Po drugi strani pa ne moremo kaj da ne bi pohvalili nekaj prizadevnih posameznikov, ki si prizadevajo da bi vsaka akcija čimbolj uspešno stekla in imajo pri tem tudi zadosti uspeha; Markovič Gojko — predsednik družine, Benkovič Josip — sekretar družine, Šmic Dragan, Hemetik Andrija, Horvat Ivan, Habdija Slavko — člani izvršnega odbora družine. Tudi drugi člani družine so zaslužni za dosežene uspehe, vendar se morajo večkrat sami vključiti v same akcije. Zaenkrat lastnega akcijskega programa nimamo in to samo zaradi težav s finančnimi sredstvi. Tako smo vključeni in izvajamo program katerega je planirala obč. org. PZ Ljubljana Moste-Polje. Sredstva s katerimi razpolagamo so namreč premajhna da bi izvedli kakšno kvalitetno samostojno akcijo. Nekaj denarja smo sicer dobili od občinske organizacije PZ in z interne delovne akcije preostali del pa smo zbrali s prispevki članov družine. Upamo, da bomo v bližnji prihodnosti dobili finančna sredstva od UO Centra za izobraževanje, katera smo planirali v okviru finančnih potreb doma za učence. 1 ,dolp:»«“nci ul »tviln« merite v KS Stori Krjavljeva koča iz Jurčičevega romana — Izlet v Muljavo S proslave Dneva mladosti v domu V šolskem letu 1978-79 so se naši učenci, člani družine PZ udeležili številnih akcij. Naj jih na kratko naštejemo; dva učenca sta se udeležila seminarja PZ v Bohinju, udeleženi so bili v vseh dosedanjih izletih (Subotica, Portorož, Krapina—Kumrovec, Kostanjevica na Krki), prisotni na občinskem srečanju na Pohorju, zveznih srečanjih v Beogradu, Slavonskem Brodu in Kumrovcu, udeležili se množičnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« s srečanjem na Urhu, udeležba na pohodu »Janče 79« in srečanje v Tacnu. Značilnost vseh teh akcij je namreč ta, da naši učenci sodelujejo s vrsto drugih domov za učence s področja Ljubljane, se skupaj z njimi udeležujejo teh akcij pri tem pa se spoznavajo in razvijajo prijateljske in tudi tesnejše stike z svojimi vrstniki. Obenem pa se lahko pogovorijo o samih oblikah dela in življenja v njihovih domovih. Tudi v prihodnjem obdobju nas čakajo številne akcije katerih se bomo udeležili v čim večjem številu. Le tako bomo lahko uresničevali vzgojno-izobraževalne smotre, ki se pri teh akcijah postavljajo, obenem pa poskrbeli za čim prijetnejšo sprostitev samih učencev. ■Na kraju pa želimo, da bi se čim-več mladih iz vseh TOZD včlanilo v našo družino fZ. Potujte in spoznavajte ljudi in domovjno sedaj ko ste še mladi in imate ugodne možnosti za to. Prerano in nekoristno ie vso tisto poležavanje po samskih sobah in branje šund literature od katere n nobene koristi. BREZOVEC IVAh z : \ Javne pohvale Dom učencev v Ljubljani, Kvedrova 19 izreka javne pohvale v šolskem letu 1978-79 naslednjim učencem: Habdija Slavko — OO ZSM Hasnaš Stanko — IPD Herman Milan — fotokro-žek Ivic Dragoljub — DS, dramski krožek Knapič Miro — ZTS Knapič Ranko — DS, PZS Kos Zdravko — šport Mamič Drago — dramski krožek Nikič Milenko — dramski krožek Pongrac Branko — šport Potočki Ivan — DS Selimovič Hamid — šport Selimovič Čazim — šport Salkič Fikret — dramski krožek Markovič Gojko — DS, PZS v ____________;_____—/ __________________________________j m"" 1 k V novi poslovni stavbi bo za vse dovolj prostora Na slovesni otvoritvi seje zbralo veliko »domačih« —gradisovih in tudi drugih predstavnikov Take pa so nove delavnice koprskega tozda »Z novimi prostori smo veliko pridobili«: pravijo stari Gradisove! fr š Jože Bagari — 30 let dela Stanko Bandelj — 30 let dela NOVI DELOVI! PROSTORI ■ | Konec junija so v Kopru uradno odprli nove p°' slovne in delovne prostore. Tako so se končno u skromnih pisarn in neustreznih delavnic preselili 1 svetle prostore, ki so si jih v tej TOZD že tako dolg0 Želeli in resnično potrebovali. Že tako majhne prostore, ki so jih imeli na starem zemljišču, so lani morali še skrčiti, saj so zaradi grad-nje novega cestnega priključka v Kopru morali preseliti del objektov na drugo mesto. Hkrati, ko so preše-Ijevali le-te, so začeli z gradnjo nove »uprave«-. Pr0' jekt zanjo je pripravil Projektivni biro iz Ljubljane• Poleg nove upravne stavbe stojijo tudi velike in nove delavnice, v katerih bo sedaj veliko lažje delati kotpa v prejšnjih provizorijih. Malo več kot pred letom dn so se ravno na račun slabih prostorov otepali v, Kop111 tudi s kadrovskimi problemi, saj je bilo težko pri°a' kovati od novih strokovnjakov, da bi lahko delu k ’ takih utesnjenih prostorih. Kaj pomenijo boljši delovni pogoji, lahko pove tudi podatek, da je bilo l°n ob koncu leta in letos v prvem polletju izredn majhna fluktuacija. Torej — od tam, kjer so ljudi zadovoljni, ti ne odhajajo. Seveda so poleg novih pro-Zadnjem letu se je ta naša TOZD tudi precej kadrovsko okrepila, kar pomeni veliko pomoč samemu direktorju TOZD in boljšo osnovo za dobro, plansko gospodarjenje, načrtovano na osnovi predvidevanj str°kovnjakov, ne le stihijsko prilagajanje trgu. Tako kot vsi zaposleni v tej TOZD smo tudi mi ve-njihovega uspeha in novih prostorov. Letos je bilo (-{!rcidisu leto selitev: nove prostore so dobile TOZD p £ Ljnbljana —okolica, TOZD GE Celje in TOZD ° Ljubljana. L o slovesni otvoritvi v Kopru so bili poleg pred-lavrtikov Gradisovih TOZD (redkih) tudi predstavni skupščine občine Koper in družbenopolitičnih organizacij v tej občini ter nekaterih gradbenih de-■ Vnih organizacij s tega območja. To slovesnost so 2()(>I‘sLL bidi za podelitev priznanj tistim, ki že 10, ,.L 30 let delajo in pa tistim, ki letos praznujejo 50 ‘00 let svojega življenja. Vsem skupaj čestitamo ob jubileju! Anton Breznik — 30 let dela Janez Bohar — 30 let dela Koprski nadvoz tik pred dograditvijo »Kbnčno spet enkrat skupaj!« $o dejali delavci Cechetto Remigio — 60 let Jakob Medved — 50 letnik Angel Božič — 50 letnili * Slavko Bažec — 50 letnik Valent Valčič — 50 letnik Na dopustu vsi pozabimo na vsakodnevne probleme, zato je smeh povsod pristen Če bi bilo v Poreču več možnosti za rekreacijo, mogoče ne bi samo poležflV( na plaži POREČ IN NE SAMO 0 POREČU V * m Prvi naši. delavci so letos prišli v počitniški dom v Poreču že 10. junija, zadnja, deseta izmena pa bo letovanje zaključila I8. septembra. V tem času bo v Poreču na letnem oddihu čez 1.000 naših delavcev in članov njihovih družin. Tudi letos se je ob razpisu za letovanje v počitniških domovih potrdila večletna praksa, da večina prosilcev želi letovati v izmenah meseca julija in v prvi polovici avgusta. Da je takšna miselnost zgrešena, se je pokazalo tudi letos, ko so prve izmene v juniju imele čudovito, veliko lepše vreme kot pa ostale v juliju. September je pa že vsa zadnja leta lep vsaj tako kot avgust, če že ne zaradi določenih stvari tudi lepši. Takrat že poneha glavna turistična sezona, manj gneče je na cestah in v Poreču samem, morje in sonce pa enako grejeta kot v glavni turistični sezoni. To je čas za počitek vseh tistih, ki si na dopustuželijo predvsem mir, dobro postrežbo (saj v glavni sezoni naši turistični delavci, predvsem gostinci nimajo kaj dosti posluha za domačega turista) in še vedno toplo morje in pripekajoče sonce. Zato je tudi v drugi polovici julija, ko smo obiskali počitniški dom v Poreču, le-ta bil polno zaseden. Kapaciteta doma je 80 ležišč, vendar je sedaj v njemu 125 dopustnikov. V vsako sobo so dodana pomožna ležišča, devet ljudi pa spi v hiši v neposredni bližini doma. Dodatna ležišča v tej hiši smo letos najeli zato, da bi čim večjem številu naši delavcev omogočili letovanje na morju. Upravnik počitniškega doma v Poreču je letos tovariš Jani Klančar, ki je na to mesto bil prerazporejen iz Nizkih gradenj Maribor. O delu v počitniškem domu pa nam je povedal naslednje: »Že vrsto let se pogovarjamo o tem, da naj bi vsaj polo- • vir»rne se seveda na sukancu Liljano. ia, |IU runu vrnuguiKa, »c uurc •^alo spozna na slovenščino, vendar je razumela besedo vedro (ne kot , ro, ampak kot vedro — jasno) in mu veselo povedala, daje danes ^dro. Seveda gost ni bil zadovoljen in je še enkrat zahteval vedro. So-anca pa se je tokrat malo bolj potrudila in je nezadovoljnemu gostu Vložila, da je danes resnično vedro in jasno vreme, da dež skoraj zagotovo ne bo padal, če pa sam ne verjame naj pogleda skozi okno. Ta-rat je le-ta doumel za kakšno igro besed gre in ko je Liljani razložil, len * £™VzaPrav hotel sta se oba veselo nasmejala, in gost je dobil ze- Tej šali se je nasmejala večina dopustnikov te izmene in je bodo verjetno slišati tudi ostali, ki še pridejo v počitniški dom v Poreču. kegljišču se včasih pomerijo tudi predstavnice nežnej- sOdobno opremljena, bo ostala nespremenjena, zato bo obnovljena fasada in streha. Večina dopustnikov, s katerimi sem se pogovarjal, je zelo navdušena nad novico, da bomo jeseni začeli končno graditi počitniški dom v Biogradu na morju in da bodo verjetno prvi delavci letovali v njem že julija prihodnje leto, vendar so se nekateri vprašali, kakšna bo struktura tistih, ki jim bo omogočeno letovati v Biogradu. Mogoče na koncu predlog v premislek. Da bi omogočili čimbolj pravično letovanje vseh zaposlenih v Gradisu, bi predlagal naslednje: Glede na to, da je letos skoraj vsem prosilcem bila prošnja za letovanje ugodno rešena (če ne v zahtevanem počitniškem domu oziroma terminu, potem pa v nekem drugem odgovarajočem) se bo v naslednjem letu situacija še nekoliko na bolje spremenila, saj bo sprejemal goste tudi počitniški dom v Biogradu /m, ki bo imel kapaciteto 120 ležišč. Ker se opravičeno bojim, da bo večina prosilcev naslednje leto želela letovati v Biogradu (če bo do takrat narejen), nekaj manj v Poreču in najmanj v Ankaranu, predlagam, da tisti delavec, ki je lansko leto letoval v Poreču, letošnje leto lahko letuje samo v Ankaranu oziroma Biogradu, v tretjem letu pa ostane samo še ena možnost. Tako bi vsak delavec v treh letih lahko letoval v vseh treh naših domovih na morju, ne pa da bi vedno eni in isti letovali v Biogradu ostali pa v Poreču oz. Ankaranu. Izvzeti bi bili tisti delavci, ki bi izključno zahtevali Ankaran. Mislim, da bi z takšnim razporejanjem delavcev v počitniške domove in še z nekaterimi dopolnili, enkrat za vselej to stvar uredili in da In memoriam Mirko Polak Tik pred izidom vestnika smo zvedeli žalostno novico, da je nenadoma preminil naš dolgoletni sodelavec, pomočnik komercialnega direktorja, Mirko Polak. Nesebičnega tovariša in požrtvovalnega delavca bomo ohranili v lepem spominu. ne bi več poslušali razgovore v smislu: »Saj vemo kdo in kdaj letuje v enem izmed dveh naših počitniških domov na morju,.« kajti v nasprotnem, ko bo zgrajen še tretji počitniški dom, bo takih pogovorov še več. C. Pavlin 30 LETNICA NAŠIH PTUJČANOV Da je letošnja zima bila resnično neugodna za gradbince, so občutili tudi v našem TOZDU v Ptuju. Zato so tudi rezultati poslovanja v prvem trimesečju bili pod planiranimi. V drugem trimesečju sc je situacija že izboljšala in v Ptuju računajo, da bodo plan dosegli v poletnih mesecih. V drugi polovici leta pa računajo tudi na preseganje plana. POLNA ANGAŽIRANOST »V letošnjem letu je naš TOZD skoraj sto odstotno preskrbljen z delom, plan bo tudi v celoti realiziran«, je povedal direktor ptujskega TOZDA tovariš Julij Gjurasek. »Več kot petdeset odstotkov smo angažirani na stanovanjski izgradnji, saj imamo trenutno samo v Ptuju 300 stanovanj v gradnji. Še vedno gradimo stanovanja v soseski Ziherlova ploščad, izgradnjo katere bomo zaključili konec julija naslednje leto, kajti na začetku avgusta slavi občina Ptuj svoj praznik in takrat bo svečana otvoritev te stanovanjske soseske z 800 stanovanji. Investitor je izredno zadovoljen s kvaliteto naših stanovanj, predvsem pa s ceno, kajti mi gradimo stanovanja za 15 % ceneje od slovenskega poprečja, predvsem pa se držimo gradbenih rokov. Letos smo prevzeli nekatera večja dela, ki se bodo vlekla tudi v naslednje leto. Jeseni bomo začeli z gradnjo stanovanj v soseski MS 12 v Mostah v Ljubljani. Drugo leto pa bomo začeli z gradnjo nove stanovanjske soseske s 1.500 stanovanji v Ptuju in tovarno črno-belih televizorjev. Gradimo tudi vrsto industrijskih objektov: v Halozah končujemo za SOZD »Eikom« prvo fazo gradnje tovarne pnevmatskih strojev, dovr- šujemo tudi objekte za IMF v Ptuju, gradimo proizvodno halo in skladišče v Kidričevem, v gradnji je že tudi prizidek, interni oddelek ptujske bolnice, gradimo upravno poslopje in remizo za Cestno podjetje Maribor TOZD Ptuj, in še več manjših gradbenih del za naše stalne investitorje.« PROSTOVOLJNO DELO ZA MIZARSKO DELAVNICO Mizarji v ptujskem TOZD imajo precej dela pri izdelavi izvenserijske opreme za stanovanjske bloke, to je oprema, ki ni po JUS. Vendar sedaj še vedno delajo v težkih pogojih v stari mizarski delavnici, ki je bolj podobna provizoriju kot pa pravi delavnici. Vendar bo njihovim težavam kmalu konec. O graditvi mizarske delavnice je direktor Gjurasek povedal naslednje: »Nova mizarska delavnica je naša lastna investicija. Z gradnjo smo začeli že lansko leto. Konec avgusta bo predana namenu in tako bodo nadomeščeni resnično neprimerni prostori v katerih so doslej delali naši mizarji. Hala je dolga 60 in široka 15 metrov. V gradnjo naše mizarske delavnice smo vsi zaposleni vložili veliko prostovoljnega, udarniškega dela, saj šmo tako zmanjšali nekatere stroške. Vsak delavec se je obvezal da bo delal vsaj 8 ur pri gradnji te hale. Tako smo vsi skupaj naredili dosedaj več kot 2.000 prostovoljnih ur.« POMANJKANJE NEKATERIH KADROV TOZD »Gradnje« Ptuj zaposluje danes 277 delavcev in ima tudi 19 učencev. »Naša temeljna organizacija zaposluje v glavnem delovno >|fliiovan'ska soseska Ziherlova ološvad ho zaklinčena iiiliia naslednle leto silo iz našega področja,« je dejal direktor Gjurasek, »in po tem smo mi specifični v Gradisu, kajti vsi ostali TOZDI imajo delavce v glavnem iz drugih republik. Vendar zadnje čase opažamo, da nam konstantno primanjkuje določenih kadrov, kot so npr. kvalificirani tesarji, železokrivci in nekateri strokovnjaki in da potrebo po teh profilih le ne bomo mogli zadovoljiti z domačo delovno silo. Zato tudi sami že razmišljamo in se zavedamo tega, da bomo tudi mi v kratkem morali zaposlovati ljudi, ki niso iz našega področja. Do sedaj nismo imeli svojega samskega doma, nismo niti imeli potrebo po njemu, sedaj pa že moramo razmišljati, da bo v bližnji bodočnosti potrebno narediti manjši samski dom za okoli 50 do 70 ljudi, kf bi ga gradili sami, ali pa v sodelovanju z drugimi gradbenimi podjetji v Ptuju, ki bodo imeli podobne težave kot mi.« PROBLEM NEOPRAVIČENIH BOLEZNIN Zaposlovanje domače delovne sile ima nedvomno veliko prednosti, vendar se v Ptuju srečujejo tudi z nevšečnostmi, ki jih prinaša le-to. Največji problem je v ogromnem (največ v Gradisu) številu neopravičenih boleznin. »Naši delavci so v glavnem polproletarci, saj jih 70 do 75 odstotkov ima doma še majhen košček zemlje. Miselnost le teh ljudi je nekako takšna: važno je, da se zaposlim, vendar sploh ni pomembno, kakšen bo moj prispevek delu, ter da si lahko vzamem takrat in toliko bolniškega, koliko mi je potrebno, da naredim vse na polju in okoli hiše! Tako smo v lansekm letu.i® . 50.818 ur boleznin in opravice ^ ter neopravičenih izostankov. pomeni, lahko zelo nazorno Prl*. žemo še z nekaterimi številka Zgornje število izostankov, ženo z vrednostjo lastne Pr0iz\ jč nje na efektivno uro, nam 1 9.655,420,00 dinarjev. Ob pr£ .P£ stavki, da je vsaj polovica teh Stankov neopravičenih bole* ^ potem smo zelo hitro pri številK'> . kateri se moramo vsi v TOZD za šiiti. Prav zaradi tega smo morali zaposliti kontrolorja boleznih, obiskuje »bolnike« in tako kontrjjV lira dejansko stanje. Sedaj je že °P zen rahel trend opadanja b°‘eZ ^ vendar še ne moremo dajati kon ocene o resničnem opadanju n , pravičenih boleznin, kajti tak tre ^ je opazen že vsa leta, izrazito pa • rašča v zadnji četrtini leta, ko je " večja sezona poljskih del in k° > dem že zmanjkuje dopustov./Z bomo o uspehu lahko govorih takrat, ko bomo uspeli obcu zmanjšati »boleznine« prav v času. I V prvih petih letošnjih mesec^ smo imeli že 27.000 ur boleznh’ in nad 30 dni ter drugih opravi in neopravičenih izostankov. TEŽAVE Z DOBAVO BETONOV % Poleg problemov, ki jih ,n,Y.0v, iposlovanjem nekaterih ka . roblemov z izredno velikirn -0v >m neopravičenih boleznin i tuju velike težave tudi z . etonov. »Gradnje« Ptuj n' a|0 istne separacije in betonarn‘ ji torajo beton voziti iz °. , ju o- CroHnie Pini so več kot 50% »»onžirnne no ctonovnnlski era dl**' ^°va mizarska delavnica bo svečana odprta septembra, ko bodo v Ptuju slavili 30 letnico obstoja ajo p° beton tudi v Maribor, kar pa redno povečuje stroške in seveda d o zmanjšuje ostanek dohodka. . ato se v Ptuju zavedajo resnosti ga problema in postavitev beto-_?'jneLJe 'tjihova prva naloga v tem šan °^ U’ Vendar se postavlja vpra-je lokacije. Betonarno in separa-J° ne bi gradili samostojno temveč v sodelovanju z ostalimi gradbenimi podjetji, tako da bi Gradis bil nosilec tega projekta. OOZS »GRADNJE« PTUJ PREJELA SREBRNI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE Aktivnost sindikata najbolje ilustrira podatek, da je OOZS Gradis Ptujčani gradijo stanovanja 15 % ceneje od slovenskega povprečja Aron Derviši, KV železokrivec je leta 1971 prišel h Gradnjam iz Stavbarja Tako so naši mladinci sodelovali v akciji ZSMS občine Ptuj pri izgradnji spomenika v Mostju, kjer je bilo zadnje bojišče Slovenjgoriške čete. To je bila pravzaprav manjša mladinska akcija lokalnega značaja, katere so se udeležili mladinci ptujskih šol in podjetij. Ena naša mladinka pa je odšla tudi na zvezno delovno akcijo v Beograd. Naši mladinci sodelujejo tudi na vseh športnih tekmovanjih v Ptuju. Na letošnjem mladinskem kvizu znanja v Ljubljani se je naša ekipa odlično uvrstila, saj je zasedla drugo mesto. Slabše smo se odrezali na mladinskih športnih igrah, saj smo dosegli skromno 14. mesto. Prva naša večja naloga, ki jo bomo speljali v jeseni, bo reorganizacija v ZSMS. SPREMEMBA BOMO SLAVILI 30-LETNICO Okoli 20. septembra bo na našem TOZDU v Ptuju slovesno. Slavili bomo 30-letnico obstoja podjetja in ob tej priliki bo tudi svečana otvoritev nove mizarske delavnice. rvcrn , AVI IN — TOZD Gradnje Ptuj dobila srebrni znak sindikatov Slovenije. Tak znak je letos dobilo samo pet organizacij združenega dela v ptujski občini. Sindikat je vodil razpravo o periodičnem obračunu in se tudi aktivno vključeval v vse naloge, ki jih je dobil od občinskega sindikata. Tako je sindikat tudi zelo aktivno sodeloval pri organiziranju proslave letošnjih jubilejev — 60-letnice delovanja KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov Slovenije. Tudi za to je OOZS dobila zahvalo Predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. MLADINSKA ORGANIZACIJA TUDI AKTIVNA Ptujska organizacija ZSMS se vključuje v vse naloge in akcije, ki jih dobi od občinskega komiteja, udeležuje pa se tudi vseh akcij v okviru Gradisa. Zelko Rudolf, KV zidar, je že tretje leto pri Gradnjah. Prej je delal v Nemčiji, vendar se je zaradi družinskih razmer moral vrniti. Če bi bila plača nekoliko višja pa bi bil še bolj Problematika strokovnih kadrov za težko mehanizacijo Vedno več je nezadovoljstev \ servisnih skupinah v zvezi z vrednotenjem del. Nekateri dobri strokov- Moj stroj je že v letih, zato večkrat rešujem probleme brez serviserjev pravi tov. Franc Rus njaki celo odhajajo. Iz vsega tega nastaja problem, ki ogroža in ga bo treba skrbno proučiti. Znano je, da TOZD SPO dokaj dobro opremljamo z mehanizacijo, tehničnega pomočnika direk-i„U 'n finančnega pomočnika direktoric da točno določijo službe v TOZD, za ^tere se lahko uvede premakljiv delovni siJ^LEP 2: Komisija za dopolnjevanje >em;l nagrajevanja po delu naj obsto-I ^ Pravilnik o osnovah in merilih za s zP°rcianje čistega dohodka in delitev edstcv za osebne dohodke in skupne To-zrl za delavce TOZD GIP Gradis n-, č Stroino prometni obrat Ljublja-tak jart*nska 32 dopolni in spremeni ! v. °’ da uvede pri nagrajevanju razliko-‘ Je med delavci, ki vestno in pridno prav jajo svoje delo in tjstimi_ ki pri lij .av9anju delovnih dolžnosti niso mar-n-m' Na tak način naj uvede dejansko l Ograjevanje po delu. ne °* za. izdelavo sprememb omenje- tozd^spo'*411 do naslednie seie j v 2: Namesto Sobočan Ivana se en; misii° za dopolnjevanje sistema na-j po|dCaVan]a P° delu imenuje Rojs Leo- metn-L DS TOZD Strojno pro-XI rgd^rat P° obravnavi potrdi zapisnik SKL EP 5: Poročilo o sklepih X., XI. in stfgLMP se sprejme na znanje. TOZD*2 pooblašča direktorja znm., za,P0dpis Samoupravnega spora-&? oblikovanju 16. Konference de- ^vLZuSntsifVZb°rUp0rabnik0V eanih^^* 7: DS potrdi sprejem predla-?Um sPrememb Samoupravnega spora- C,L’”;®' ”«"'h * po- kom ^u8!6110’ dnc 27. 6. 1979 s pričetem ob 6. uri v Ljubljani kom obSnd0’ dne 21' 6' 1979 s Pričet' m °b 11. uri v Krškem, kom ^e,d0’ dne 27. 6. 1979 s pričet-____ .14.30 uri v Novem mestu, kom rfrtek' dne 28. 6. 1979 s pričetem ob 6. uri v Mariboru kom nhCmtek’ dne 28' 6- 1979 s pričet-m ob 10. uri v Ormožu kom ,1 ,'r'ek' dne 28. 6. 1979 s pričet-m ob 14 30 v Radljah, k°m oVbP7e,uri JnSofkanu, ^ k°m o7, a urinem Kl9SPriČe'' ___ v Petek, dne 29. 6. 1979 v Kopru Cejja v orek, dne 3. 7. 1979 na območju 0: DS daje na zbore v obrav-ae in sprejem: dopolnbrvlcien Predlog sprememb in osiLv uev SamouPravnega sporazuma o ^ ah in merilih o stanovanjski gradnji S-]m„',led °® sprememb in dopolnitev n ;u ,T?vne8a sporazuma o razporeja-z-i ’ v, ruzevanju in usmerjanju sredstev nom^ln°V,anisko graditev, družbeno c rekonstrukcijo in prenovo sta- novanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978—1982 — predlog Samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino. SKLEP 10: na zborih delovnih ljudi in pri izvedbi referenduma naj sodelujejo: Gartner Vincenc, Brglez Vinko, Koleto Stane in Dolinar Nada. SKLEP 11: DS TOZD SPO razpisuje referendum za obravnavo in sprejem sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP GRADIS Ljubljana. Referendum se bo vršil vzporedno z zbori delovnih ljudi, t. j. od 27. 6. 1979 do 3.7. 1979. SKLEP 12: DS predlaga, da TOZD SPO ne upošteva več 23. in 33. člena Pravilnika o osebnih prejemkih iz sredstev sklada skupne porabe. Namesto tega naj se pristopi k kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju. O predlogu naj odločajo delavci TOZD na zborih delovnih ljudi. SKLEP 13: Astronomsko društvo Javornik naj predloži DS TOZD SPO natančna pojasnila o tem, kakšno vrsto in obseg uslug želi to društvo in Krajevna skupnost vrni vrh nad Idrijo, ter pod kakšnimi pogoji. Po sprejemu teh podatkov bo DS prošnjo ponovno obravnaval in o njej dokončno odločil. SKLEP 14: DS bo o vlogi tov. Stanonika z dne 25. 6. 1979 odločal, ko bo sprejel pismeno obvestilo o tem, kakšne dohodke ozr. dnevnice sprejemajo delavci, ki so razporejeni na delo v Bihač in TOZD Obrat gradbenih polizdelkov. Na ta način bo zagotovljena izenačitev pogojev dela delavcev različnih TOZD GIP GRADIS, ki delajo na istem gradbišču. SKLEP 15: Komisija za delovna razmerja TOZD SPO je objavila prosta dela in naloge šoferjev. Na razpis je sprejela 34 prošenj za sprejem v delovno razmerje. Za 7 prostih delovnih mest je izbrala prosilce z boljšimi pogoji, kot jih ima tov. Redžič Muhamed. Zato DS meni, da niso kršene pravice tov. Redžič Muhameda in potrdi sklep Komisije za delovna razmerja. SKLEP 16: Komisija za dopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu naj pri svojem delu upošteva tudi zahtevek za varstvo pravic tov. Šiftarju. SKLEP 17: DS ugodi prošnji tov. Štefane Ivana, z dne 17. 5. 1979, za prevoz opeke na relaciji Ljubljana —Kočevje—Predgrad. Za navedeni prevoz se mu odobri popust. SKLEP 18: DS ugodi prošnji tov. Ahčin Marije, z dne 9. 5. 1979 in ji odobri popust pri prevozu opeke na relaciji Ljubljana—Škofja Loka. SKLEP 19: DS ugodi prošnji tov. Maček Marije, z dne 25. 5. 1979 in ji odobri popust pri enkratnem prevozu cementa na relaciji Ljubljana—Škofljica. SKLEP 20: tov. Mercina Stane naj DS predloži podatke o številu in relaciji že-ljenih prevozov. Po prejemu le-teh bo DS prošnjo ponovno obravnaval. SKLEP 21: Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, DS TOZD SPO ne odobri finančne pomoči Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov SR Slovenije. SKLEP 22: DS imenuje Komisijo za odlikovanja v naslednjj sestavi: Zaviršek Marina — Predsednik Gartner Vincenc — Član Sadovski Janek — Član Hodolin Jože — Član Dorvr.t Ivan — Č|an Šipka Peter — Član Šiftar Ludvik — Član. SKLEP 23: DS TOZD SPO potrdi predlagani rebalans Plana nabav za SPO za leto 1979. Predlagani rebalans se nanaša na plan nabav za AP, TM in SIP za leto 1979. Rebalans je kot priloga sestavni del zapisnika. SKLEP 24: DS potrdi predlagani plan investicij v osnovna sredstva delovne priprave konto 003 za leto 1979. Navedeni plan je kot priloga sestavni del zapisnika. SKLEP 25: DS potrdi nabavo 1 kom hidravličnega dvigala HIAB vgrajenega na tovorno vozilo Magirus Deut 310 D 22 FL. SKLEP 26: Za TGM in avtomobile, razen za avtomešalce, ki so v začasnem izvozu v Iraku, se obračunava amortizacija po enakih amortizacijskih stopnjah, kot za stroje TGM in avtomobile, ki so na delu v domovini. Za vso ostalo mehanizacijo v začasnem izvozu v Iraku se obračunava amortizacija po minimalnih amortizacijskih stopnjah. SKLEP 27: Odobri se odprodaja osnovnih sredstev, ki so kot investicija SPO v začasnem izvozu v Iraku in se po končanem delu ne bodo vračala. SKLEP 28: Zadnji teden v mesecu juliju je teden solidarnosti. Zato vsi zaposleni delamo eno prosto soboto katere zaslužek se odvede v solidarnostni sklad (zakonsko določilo). Za ta dan se lahko izvede poravnava 7. ur z nadurami ali koristi dan rednega letnega dopusta. SKLEP 29: DS potrdi storno računa št. 13500405, izdanega KS Zelena Jama Ljubljana, za prevoz ob proslavi krajevnega praznika. , SKLEP 30: DS odobri na predlog operativnega vodje SIP odprodajo prostih betonaren PB — 250. SKLEP 31: DS odobri nabavo opreme za dodajanje ustreznih dodatkov — pla-stifikatorjev betona k betonarni za potrebe gradbišča v Iraku. Dodatna oprema znaša 140.000,00 din. SKLEP 32: DS odobri nakup darila tov. Zavadlalu ob upokojitvi in s tem plačilo računa DOM-EXPORT št. 384-det III. SKLEP 33: Splošno kadrovsko službo se zadolži, da sklene pogodbo o delu z zdravnikom, psihologom in medicinsko sestro. S tem naj zagotovi, da bodo v Gradisovi ambulanti 2-krat tedensko opravljali za TOZD SPO sistematske preglede v celoti, poleg pregledov za sprejeme v delovno razmerje. SKLEP 34: Predlog tov. Zaviršek, da si TOZD SPO zagotovi ustrezne strokovnjake tehnološke smeri tako, da jim pomaga pri reševanju stanovanjskega problema se zavrne. SKLEP 35: Komisijo za dopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu se zadolži, da pristopi k izdelavi predloga povišanja OD za vsa opravila del oz. nalog v TOZD SPO. SKLEP 36: Zaradi prenehanja delovnega razmerja tov. Kropivšku, imenuje DS v Komisijo za standard in rekreacijo tov. Camplina. SKLEP 37: Zaradi odhoda ing. Kara na delo v Irak, imenuje DS ing. Ogrizka za člana Komisije za varstvo pri delu. SKLEP 38: DS zahteva od pravne službe tolmačenje Pravilnika o terenskem dodatku. Po prejemu le — tega bo DS zadevo ponovno obravnaval in tov. Škodi pismeno odgovoril. TOZD GE Maribor SKLEPI 15. redne seje delavskega sveta GIP Gradis Ljubljana, TOZD Gradbena enota Maribor z dne 9. julija 1979 1. sklep: DS je vzel na znanje poročilo direktorja in vodje gospodarsko finančne službe. 2. sklep: Pristopimo k izdelavi in sprejmemo delovni program za pripravo srednjeročnega plana temeljne organizacije za obdobje od leta 1981 do 1985. 3. sklep: Osnovni nosilec naloge je komisija v sestavu: — predsednik Šafarič Janko, — člani: Špindler Albert, Gajšt Jakob, Bajec Peter, Radej Eva, Matovič Petar in Gačnik Franc. 4. sklep: 9. sklep 14. seje DS TOZD z dne !i. maja 1979 dopolnimo: Do terenskega dodatka so opravičeni tudi delavci v času bolniškega staleža, kadar bolni prebivajo v samskem domu ali naseljih naše TOZD. Potrdila o bivanju delavcev v samskem domu ali naselju v času bolezni izda upravnik naselja ali samskega doma. 5. sklep: Terenski dodatek, ki bolnim delavcem, bivajočim v času bolezni v samskem domu ali naselju TOZD ni bil obračunan, je potrebno obračunati tudi za nazaj. 6. sklep: Od strojno prometnega obrata GIP Gradis ponovno zahtevamo, da nam posreduje podatke o tem, koliko sredstev je bilo v letu 1978 zbranih (ne glede na vire) in koliko po temeljnih organizacijah potrošenih za nabavo drobne mehanizacije. 7. sklep: Sprejet je predlog spremembe Pravilnika o varstvu pri delu GIP Gradis, TOZD GE Maribor in sicer v 93. členu, ki se spremenjen glasi: Zaradi točnejše evidence o delavcih mora vsako delovišče, delavnica in obrat voditi posebno knjigo o vseh zaposlenih, ki vsebuje zlasti naslednje podatke: priimek in ime delavca, datum rojstva, poklic, stalno in začasno bivališče, datum opravljenega zdravniškega pregleda ter datum preizkusa znanja iz varstva pri delu. 8. sklep: Sprejeti so ukrepi, predlagani za znižanje bolniškega staleža. Ukrepi v predloženem besedilu bodo posredovani vsem delavcem temeljne organizacije pri naslednjem izplačilu osebnega dohodka. 9. sklep: Delavski svet je odobril uvedbo obrazcev za zapisnike, ki jih je potrebno izpolnjevati v primerih predčasne dotrajanosti osebnega varovalnega sredstva ali opreme. uimi/iouv VCdl NIK Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih 10. sklep: Od skupnih služb v Ljubljani zahtevamo, da temeljni organizaciji Gradbena enota Maribor dostavijo predloge gospodarskih načrtov (TOZD, DO, DSSS) za leto 1979. tl. sklep: DS TOZD GE Maribor pristopa k spremembi Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz v besedilu ki ga je določila skupščina samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino na svoji 13. seji dne 15. 3. 1979. 12. sklep: Delavski svet bo razpravljal le o tistih prošnjah posameznih delavcev, ki bodo v prihodnje zaprosili za skrajšanje delovne;' i časa zaradi izobraževanja ob delu, ki bodo opremljene s priporočilom vodstva gradbišča. 13. sklep: Delavcu Belna Janezu odobrimo skrajšan delovni čas ob torkih od 14. ure dalje. Centru za izobraževanje priporočamo, da mu povrne stroške izrednega izobraževanja v 2. letniku gradbene tehniške šole. Za skrajšanje delovnega časa Katič Blaža se člani delavskega sveta niso odločili. Kadrovska služba naj prouči možnost njegove premestitve v KO, ker mu v TOZD GE ne moremo omogočiti praktičnega dela v smeri izobraževanja. 14. sklep: Odobrene so bile objave reklamnih oglasov pri ponudnikih: Lovski družini Sladki vrh v znesku 2.000 din, Planinskemu društvu Lenart v znesku 1.000 din ter ZŠD Maribor, Šahovski klub v znesku 2.500 din, odklonjene pa prošnje za razne oblike pomoči: ZTO Maribor, odred Bratov Šarh in društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ormož. 15. sklep: V skladu z razpoložljivimi kapacitetami v TOZD je tov. Žitnik Vidi odobrena izdelava betonske plošče v predračunski vrednosti 15.180,0(h din, - tov. Tutjpk Milki pa izvedba gradbenih del na stanovanjski hiši v predračunski vrednosti 309.421,00 din. 16. sklep: Predlogu TOZD Kovinski obrati Maribor za znižanje stanarine njihovih delavcev v našem samskem domu nismo ugodili. Predlagamo jim lahko le, da delavci, stanujoči v samskem domu, plačujejo enako stanarino kot delavci TOZD GE M aribor, razliko pa jim krije TOZD KO iz sredstev sklada skupne porabe ali pa možnost, da TOZD KO Maribor krije del izgube, sorazmeren s številom delavcev v samskih domovih. 17. sklep: Odobrena je bila udeležba naslednjih delavcev, na mladinskih delovnih akcijah: Kudumovič Taiba in Muminovič Fe-rida na Kozari v času od 4. 8. do 2. 9. 1979. Hadžič Mahmuda v Sarajevu v času od 7. 7. do 5. 8. 1979, Kudumovič Taiba na Duhu na Ostem vrhu v času od 22. do 29. 6. 1979 ter udeležba na pohodu Dure Bakoviča v torek, dne 3. julija delavcev Mustafič Fikreta, Mujkič Vernesa, Kobal Maksa, Mesareč Srečka in Puška-rič Stjepana. 18. sklep: Ovrednotiti je prostovoljno delo učencev v TOZD in izdelati predračun stroškov za predvideni izlet učencev z inštruktorji. 19. sklep: O dodatku za težke delovne pogoje delavcev z gradbišča SNG odloči po pooblastilu DS TOZD vodja tehnične službe. , 20. sklep: Delavski svet TOZD soglaša z imenovanjem Jureta Travnikarja za tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti Lenart. 21. sklep: Tov. Krajnc Miru je odobrena kilometrina za uporabo osebnega avtomobila v službene namene 1.450 km meseč- 22. sklep: Delavcem Krajnc Miru, Kelemina Branku, Pernat Smiljanu, Dolenc Antonu, Martinolič Antu, Lisjak Alojzu, Dobnik Alojzu, Rajter Alojzu, Marko Francu in Bedekovič Antonu z gradbišča v Krškem pripada povračilo stroškov prevoza na delo skladno z 2. odstavkom 18. člena Pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov. TOZD OOP Ljubljana SKLEPI 16. redne seje DS TOZD, z dne 21.6. 1979 L DS potrdi obračun proizvodnje za mesec april. 2. Čimprej naj se začne postopek za izdelavo investicijskega programa, ki bi ga izdelal EC, ureditev tehnične dokumentacije za novi objekt — Tehnična priprava dela. V konstrukcijski oddelek, se sprejme dva diplomirana ing. strojništva. Za opravila v obračunskem oddelku, po odhodu tov. Ščapa, se sprejme ekonomista — analitika. 3. Poklicni kovinarski šoli Tabor, se odobri soudeležba pri financiranju opremljanja funkcionalnih učilnic v višini din 24.000,00. 4. Predlaga se DS TOZD GE Maribor, da sprejme sklep o znižanju stanarine naših delavcev v Samskem domu za polovico (600,00 din na mesec), saj znaša bivanje v Samskem domu po novih cenah več kot znaša ločitveni dodatek. 5. DS sklene, da se ekipa reda preimenuje v ekipo RBK in temu ustrezno tudi usposobi in opremi. 6. DS predlaga Zboru delovnih ljudi sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih TOZD, ki se nanašajo na dopolnitve Zakona. 7. Ker se naša TOZD ukvarja izključno s kovinarsko dejavnostjo, ne bomo pristopili k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za investicije v gradbeno šolstvo SRS. TOZD pa bo podprla akcijo o združevanju sredstev za izobraževanje kovinarskih poklicev. 8. Kot delegata SIS za komunalno in cestno dejavnost pri Skupščini občine Maribor, v sestavi delegacije Gradisa, Kograd, se imenuje tov. Mlakar Stanko. 9. DS odobri povečanje že odobrenih sredstev za investicije v razširitev kapacitete ZRMKL s tem, da ostane delilni ključ za zbiranje še preostalih sredstev v istem razmerju kot je bil prvoten, oz. da nova obremenitev ne preseže prvotne (tj. 8.038,00 din). 10. TOZD pristopa k spremembi samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979 v besedilu, ki ga je določila Skupščina samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na svoji 13. seji, dne 15. 3. 1979. 11. L DS TOZD da v obravnavo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIF Gradis, na podlagi sklepa DS podjetja. 2. Referendum naj bo izveden 9. 7. 1979. Izvede pa naj ga stalna komisija za izvedbo referendumov. 12. Regres za prehrano med delom znaša 445,00 din na delavca na mesec, če se daje v obliki vrednostnih bonov. Regres se poračuna od L 5. 1979 dalje. 13. L Srednjeročni plan TOZD KO Maribor, se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985. Predlog plana mora biti izdelan do junija 1980. 2. DS imenuje organ — komisijo za srednjeročni plan 1981—1985, v sestavi: L Tominc Franc, predsednik 2. Černivec Ludvik, član 3. Pernat Albin, član 4. Humek Josip, OOS 5. Oberlajt Rado, OOZK 3. Za nemoten potek pri pripravi temeljev in predloga smernic mora komisija izdelati izhodišča temeljev in predlog smernic za srednjeročni plan 1981—1985 do aprila 1980. 14. DS odobri predlog nadurnega dela za nujna opravila, in sicer: L Novogradnja, junij 820 ur, julij 780 ur 2. Strojegradnja, junij 550 ur, julij 1.200 ur 3. Remont, junij 160 ur, julij 250 ur 4. Kleparska, junij 50 ur, julij 200 ur 5. Konstrukcija, junij 50 ur, julij 50 ur 6. Montaža AB, junij 700 ur, julij — Navedena dela se smatrajo kot delo v podaljšanem delovnem času, ne pa kot dopolnilno delo. Z ozirom na to je potrebno izpolniti potrebne obrazce ter obvestiti obračun OD. 15. DS odobri nabavo v osnovna sredstva pod ad 8 (točka i). 16. DS odobri Osnovni šoli Janko Padežnik Studenci, izdelek v vrednosti do 5.000,00 din. 17. Gasilskemu društvu Studenci, se odobri prispevek za obnovo gasilske opreme, in sicer 20 % več kot je znašal lanski prispevek (4. seje DS 5. 6. 1978 din 800,00), torej din 960,00. TOZD KO Maribor SKLEPI XXII. seje delavskega sveta »Gradis« TOZD Obrata gradbenih polizdelkov Ljubljana, z dne 6. 7. 1979. L Za overovatelja zapisnika danasnj seje sta imenovana tov. Romazi Viljem in tov. Dušan Anton. 2. Sklepi zadnje XXI. seje DS z dne 13.6. 1979so izvršeni, razen sklepa, K nanaša na konstituiranje komisije za p dobitev novega dobavitelja za prehra , Omenjeno komisijo takoj skliče pre sednik DS TOZD OOP. 3. DS sklene, da se spremembe in do^ polnitve Samoupravnega sporazuma družitvi TOZD v GIP Gradis dajo v razpravo na zbor delovnih ljudi, ki ho sredo 11.7. 1979 in pozneje v sprejem m* referendum, ki se naj izvede v petek 7. 1979. 4. DS sklene, da se predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o osnova merilih za razporejanje in delitev sr štev za OD v TOZD OOP v razpravo n zbor delovnih ljudi dne 11. 7. 1979 pozneje v sprejem na referendum, »i naj izvede v petek dne 13. 7. 1979- 5. DS razpisuje referendum za spre jem naslednjih samoupravnih aktov. — spremembe in dopolnitve Pf . nika o osnovah in merilih za razporeja J in delitev sredstev za OD v TOZD D. — spremembe in dopolnitve Sam pravnega sporazuma o združitvi TU GIP Gradis t, Za petek 13. 7. 1979 s pričetkom 5.30 v obratni menzi. . e, DS imenuje volilno komisijo za ■P^, 1 javo referenduma v naslednjem ses Škulj Ivan — predsednik Kutnjak Franc — član Hrženjak Djuro — član .a. DS imenuje komisijo za sestavo v nega imenika v naslednjem sestavu-Praček Alojz — predsednik Kosi Marina —1 član Dimc Jože — član Komisije naj takoj pričnejo s s J delom. . ■ kjti DS sprejme sklep, da po obračun^ enotah vsi delovodje organizirajo, pravo o predlogu Sprememb in dopo tev Pravilnika o delitvi OD v OGP v dnevu 9. in 10. 7. 1979. . jj Predlog sprememb in dopolnitev j razdeljen dne 15. 6. 1979 6. DS sprejme sklep, da se membe in dopolnitve Pravilnika o L nih razmerjih dajo v sprejem na z lovnih ljudi dne 11. 7. 1979. 7. a) DS potrdi nakup 1 kom lrlg\. sporterja z gumi žlebastim trake zine 9 m, v znesku 150.500 p° P »ČELIK« Križevci. ,0j- b) DS potrdi delo komisije za p zvodnjo in delitev dohodka TOZD z dne 3. 7. 1979. »partiz?" c) DS odstopi brezplačno^—jn rekreativno dejavnost nu« Medvode — društvu za ■ 1 kom pomivalno korito G-29 1 kom štedilnik G-38238 . atna d) DS sklene, da se dodeli en ,zj denarna pomoč v višini 1.000 <"”hornF tabornikov Slovenije Občinska ta ška zveza Moste-Polje. „ po- Denar se nakaže iz sklada skup . rabe TOZD OGP na žiro račun > -ZZB NOV Lj. Mos‘ odre-50103-678-48160 (za II. gruP° dov-taborniki). j„i»nosti e) DS razreši s 30. 6. 1979 *^eno, pomožnega blagajnika tov. Jarh t> ker le-ta odhaja v pokoj. hlagaj' DS imenuje kot pomožnega ^ 7. nika tov. Dobrota Dani z dne 1979. Ko se je rojevala nova družba Zgodovina je še vedno živa Li L,a.^evna skupnost Podgorica pri jubljani je letos 9. avgusta prvič kovala svoj krajevni praznik, v sovm'-n na av8ust leta 1944, ko so str/v v H'*4' ’.n domači izdajalci po-ih družino Kralj in sežgali nji-kaL° domačijo. Pri Bognarjevih, kr ?-r P° domače reklo družini 'javk '*e- takrat bila partizanska dnn ^d'nk ki je preživel ta krvavi je 8,odek> je tovariš Ivan KRALJ, ki Tn7aes zaposlen pri Gradisu — tem P Ljubljana-okolica. O ti)| kajti mislili din i ^lvini hrano. Takoj so se zbu- SOobkolTM1*’ ki 80 bili v hiŠi' HiŠO ci kpi "1 N.emci in domači izdajal-tolkn °®ard*s.ti in domači izdajalci, hitro vral'b in zahtevali, naj jih prla vrata?Tc Stara mama je od' čeli m takrat 80 sovražniki za-Na Premetavati po hiši. bunkPP°ditrešju hiše so partizani v Nem,.;r-U svoje zaklonišče. Gorupečnik Franc. V bunkerju pa je ostal edino moj šestnajstletni stric Jernej. Nemci so zato mislili, da so vsi, ki so bili v hiši, prišli ven. Ko smo vsi stali na dvorišču, je komandant domobranske skupine Čebulj prinesel petrolej, pred nas so pa postavili mitraljez. Stara mama so prosili Nemce, da vsaj mene izpustijo, ker da sem samo slučajno pri njih na obisku. Nemci so povedali, da poleg mene tudi stara mama lahko izstopi iz vrste in da je svobodna. Vendar je ona kar ostala v vrsti s svojimi hčerkami in ostalimi partizani in povedala: ,Tam, kjer bodo otroc1, bom ostala tudi sama.1 Stekel sem hitro stran in sem tekel kolikor so me noge nesle. Medtem sem že slišal strele mitraljeza. Po pripovedovanju sem kasneje izvedel, da so vsem ustrelili v noge in jih potem tako ranjene odvlekli v hišo, hišo polili s petrolejem in zažgali. Tako so vsi v groznih mukah živi zgoreli. Samo partizana Gorupečnik Franca niso takrat ubili. Vzeli so ga s seboj, ker so verjeli, da bo pod mukami kaj več povedal. Vendar ni bilo tako. Odpeljali so ga v Begunje, kjer so ga pozneje tudi kot talca ustrelili. Ostanke sedmih ljudi so vaščani potem pokopali kar na vrtu, kajti Nemci in belogardisti niso dovolili pokopa na vaškem pokopališču.« Tako je Kralj Ivan med vojno, kot sedemletni otrok preživljal najtežje trenutke v svojem življenju. Po osvoboditvi je po končanem šolanju prišel L julija 1952. leta h Gradisu in mu ostal zvest ves ta čas. C. PAVLIN V zaslužen pokoj Letos 30. junija je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni član kolektiva tov. ŠKRLEC Franc, beto- ner. lvan Kralj stn°oLa-,d01,- Medtem smo že vsi, ki ^rerf t' ‘ V b'8*’ morah hišo zapustiti. vzam em 80 nam Nemci ukazali, da ker m.™0 'lh'Še nainujnejše stvari, ua nas bodo izselili. Start ° Sm° Sta*' na dvorišču: moja in d® n?ama Lucija, teta Kati, Irena iz h,!ra !n iaz; Medtem so že prišli radi h ?rjamoi str‘c Franc, ki je za-Zan ° ezni takrat bil doma, parti-terenec Paternoster Franc in Ing. Peteln ob sklenitvi delovnega razmerja... ... in trideset let pozneje Veterani odhajajo Čas, v katerem živimo, se kaj hladno ozira na delo posameznikov v preteklem obdobju — toda mladi, ki so sodnik pretečenemu času, se ga bodo kot gradbenega strokovnjaka, organizatorja in izvedenca še dolgo spominjali. S svojimi velikimi sposobnostmi, znanjem in dobrimi človeškimi odnosi, je dosegal vedno zadovoljive rezultate. Generacije gradbenih inženirjev in tehnikov so v njem videle svojega vzornika. Rodil se je 23. 9. 1915, na Dunaju, toda ljudsko šolo je že obiskoval v Ljubljani. Diplomiral je leta 1934 in bil nekaj mesecev pozneje imenovan za asistenta na Tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. Vmes je bil interniran v Gonarsu in Trevisu. Po osvoboditvi je delal na obnovi železniške proge Ptuj-Kotoriba, nato je prevzel gradnjo železniškega mostu čez Savinjo v Zidanem mostu. Marca 1947 je bil z dekretom Ministrstva za gradnje prestavljen v podjetje za Elektrifikacijo zapada, od koder je preko Jesenic prišel h Gradisu. 15. 1. 1948 je bil prestavljen za šefa gradbišča H E Medvode. (Ž dekretom mu je bilo določeno 5000 din osnove, 800 strokovnega dodatka in 3600 din terenskega dodatka — časi se spreminjajo, terenski dodatek pa je ostal?) Leta 1954 je poleg HE Medvode, prevzel še mesto šef inž. gradb. vodstva Grosuplje, na avtocesti Ljubljana-Zagreb. Leta 1963 ga je Delavski svet imenoval za glavnega inženirja podjetja in po reorganizaciji leta 1966 za tehničnega direktorja Gradisa. To nalogo je uspešno opravljal vse do 1. avgusta 1979. Pridnost in delavnost je povezalo 30 let strokovnega dela, tako v Gradisu, kot tudi izven njega. Ni se odrekel sodelovanja in vedno je bil pripravljen pomagati. Izkušen in še vedno mlad odhaja — minulo delo pa ostane. Vsi mu od srca želimo, da bi zaslužen pokoj užival še vrsto let. LOJZE CEPUŠ H Gradisu TOZD GE Jesenice je bil premeščen od Projekta Kranj, dne L 6. 1949. Od tega dne dalje je delal na različnih gradbiščih v TOZD Jesenice, zadnja leta pa kot skupinovodja delavnice za izdelavo betonskih polizdelkov. Ves čas zaposlitve je bil zelo vesten delavec in v pogledu discipline vzgled ostalim sodelavcem. Bil je tudi zelo strokovno sposoben, zato ga bomo v betonarni toliko bolj pogrešali. Vsi člani kolektiva mu želimo, da bi zasluženo pokojnino mnogo let zdrav in zadovoljen užival. Srečno! Sodelavci iz TOZD GE Jesenice Prijetno srečanje na Jesenicah Po sklepu Komisije za delovna razmerja in DS TOZD je bilo sklicano srečanje in pogostitev jubilantov v petek, 6. 7. 1979. Srečanju so prisostvovali in jubilantom izročili spominska darila: predsednik DS TOZD tov. Marjan Golc, predsednik OO ZS tov. Viljem Zrim ter vodja splošne in kadrovske službe TOZD Ljuba Tarman. Vsi navzoči so bili zadovoljni in veselo razpoloženi in so izrazili željo, da bi bilo prav, da ta lepa gesta TOZD ostane še.naprej. Najstarejši jubilant tov. Benjak Tomo je celo dejal: »Zelo sem zadovoljen, da smo se jubilanti srečali. Meni to srečanje pomeni več kot prejeto spominsko darilo.« V imenu vseh elanov kolektiva vsem jubilantom želimo vse najboljše, veliko zdravja in še naprej dobrega-sodelovanja in delovnih uspehov. Izkušnje od drugod PRIJETNO NASELJE ZA TUJE DELAVCE Večkrat govorimo o bolj humani stanovanjski gradnji, o bolj prijetnih stanovanjskih soseskah, v katerih ljudje naj ne bi samo spali ampak predvsem živeli polno, dinamično življenje. Vendar se ob tem ponavadi omejimo le na stanovanjsko gradnjo za družine, pozabljamo pla na samske ljudi, ki jih največkrat še vedno tlačimo v »kasarne«. V svetu so glede tega precej pred nami. Pa si oglejmo en tak primer: Tovarna BMW v Nemčiji je za svoj obrat v Dingolfingu — oziroma za njegove zaposlene — potrebovala stanovanjsko naselje. V tem obratu so zaposleni predvem delavci iz tujine ali oddaljenih nemških pokrajin. Potrebovali so torej samske domove, vendar so pri skupini arhitektov naročili projekt, ki naj bi dokazal, da je tudi tak dom lahko prijeten, domač in privlačen za bivanje. Naselje oz. objekt je sestavljeno iz več krakov stanovanjskih stavb, ki so povezane med seboj. Medna-stropja, jaške za dvigalo in stopnišča v teh stavbah ne poznajo, »izrinjena« so na prosto. Ti dodatni, seveda nujni deli stavb so postavljeni med bloki in služijo za povezavo med stavbami. Stavba namreč nima klasičnih hodnikov ampak odprte balkonske, hodnike (tudi pri nas jih poznamo), ki služijo v dva namena: za vhod v stanovanja in za povezavo med stavbami. Od enega do drugega bloka tečejo brvi, mali mostički in stopnišča, ki se večkrat razširijo v plato za klepet ali odmor med hojo. Povsod je dovolj prostora za zelenje in ves prostor pravzaprav prav vleče k spoznavanju med sosedi, k navezovanju novih stikov, kar nam v betonskih kockah velikih stanovanjskih naselij zelo manjka. Ponekod se ti vmesni platoji toliko razširijo, da je tam celo postavljen večji družabni prostor ali dvoranica. Te stavbe imajo ponavadi le pritličje in eno nadstropje, včasih pa tudi več, odvisno od razpoložljivega zemljišča. Kako pa je razporejena notranjost objektov? Za nas mogoče malo širokopotezno, vendar izredno funkcionalno in prijetno. Konstrukcijski sistem (nosilne in predelne stene) omogoča poznejše predelave stanovanjskih enot iz večjih v manjše ali obratno, v sedanjem času pa so si privoščili več variant oblikovanja enot; tako lahko zasledimo samo skromne sobe (vse sobe so dvoposteljne) z umivalnikom, katere (ponavadi 2 ali 4) veže mala predsoba s kopalnico in kuhinjsko nišo, pa spet skupaj tri sobe, ki jih povezuje dnevna soba s ku- hinjsko nišo, ali dve sobi z dnevno sobo itd. Tak samski dom torej res ni kasarna ampak prijetno bivalno pribežališče po napornem delu. Največ stanovanjskih enot je za poprečno osem ljudi, dokončna ureditev teh stanovanj pa je odvisna od samih stanovalcev. V pritličju take stavbe so ponavadi društveni prostori, predavalnica ali manjša večnamenska dvorana in podobno. Tako torej delajo drugod. Seveda so cilji ob tem precej drugačni kot naši — za industrialca je pomembno, da se v njegovi tovarni čimveč naredi in dobro lahko delajo le zadovoljni, preskrbljeni ljudje. Če bo človek imel boljše življenske pogoje, bo tudi na delovnem mestu več ustvaril. Pri nas pa je v prvi vrsti človek, vendar to prevečkrat pozabljamo, tudi pri gradnji. Naši novi samski domovi se sicer res zadnje čase lepše vklapljajo v videz sosesk, tudi notranojst je lepše urejena, vendar pa sc ne moremo pohvaliti, da smo kaj dosti bolj napredovali od osnovnih shem gradenj pred dvajsetimi leti. Osnova je ista, le v »lepši ovoj« je oblečena. Vemo, da je pri teh gradnjah potrebno precej denarja in ker imamo še vedno delavce v barakah, je najbolj nujno, da spravimo tudi te v zidane objekte. Tako ponavadi namesto več društvenih prostorov in rekreacijskih dvoran dobimo več sob za delavce. Humanizacija takih gradenj pa ostaja zadaj in še dolga leta bomo čakali, da se bo tudi na tem področju kaj premaknilo. (Iz revije Bauen in Wolmen št. 12 1978) S posebnimi stiskalnicami so na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij obremenjevali prototip montažnega mostu dolžine 12 m in širine 9 metrov Most se je pokazal za zelo trdnega, saj je popustil šele pri pritisku 39U • Industrijska gradnja mostov Iz leta v leto večje potrebe po gradnji premostitvenih objektov narekujejo razvijanje novih tehnoloških postopkov gradnje, ki imajo osnovo na industrijskem načinu izdelave elementov in njihovi montaži na posameznih objektih. Tako že delamo mostove, ki sp bolj industrijski kot pa gradbeni izdelek. Uvajanje npvih tehnoloških postopkov pa vedno sproži vrsto novih problemov tako tehnične kot tudi ekonomske narave. Vedno pa je prisotno vprašanje kvalitete končanega izdelka in hitrosti gradnje objekta. Zadovoljive odgovore na vsa vprašanja je mogoče dobiti z raziskovalnim projektom, ki je setavljen iz večjega števila specialnih nalog. Seznanjeni z omenjenimi problemi razvoja gradbeništva so se v našem razvojnem oddelku odločili dati lasten prispevek k razvoju industrijskega načina gradnje, saj gradi Gradis 80 procentov vseh premostitvenih objektov v Sloveniji. Zato so prijavili pri Raziskovalni skupnosti Slovenije raziskovalni projekt Industrijska gradnja motov v vrednosti okoli 7 milijonov dinarjev. 50 procentov tega projekta je financiral Gradis, preostalih 50 procentov pa poleg Raziskovalne skupnosti Slovenije tudi drugi zainteresirani partnerji. Za realizacijo raziskovalnega projekta so poleg našega razvojnega Oddelka bili angažirani tudi: —• Fakulteta za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije v Ljubljani, — Fakulteta za gradbeništvo v Ljubljani, — Institut gradevinarstva Hrvat- ske iz Zagreba, fl — Institut za ispitivanje m*1 Srbije iz Beograda, . — Strokovne službe Repuh i skupnosti za ceste iz Ljubija«1 • S projektom »Industrijska k , nja mostov IGM« se raziskuje 8 *| nja mostov iz industrijsko izcle . $c montažnih škatlastih nosilcev, medsebojno povežejo v niz lahko na različne načine PotT,-i „a V okviru projekta IGM jc. ^ jfi Zavodu za raziskavo materni konstrukcij v Ljubljane n‘* .p protopip dela takega m?nta mostu, dolžine 12 in širine .s,j. manj kot 9 metrov. S posebn' |j skalnicami so ga nato obremei J ^ vse do 300 ton, kar predstav j šestih tankov. Naši in ostali s . ^ njaki so ves čas pozorno sPre^eiki upogibanje mostu in spretnem , , so se ob tem pojavljale, j membe so s pomočjo racu j spremljali na dvesto menim ,0n ^ stih. Most je pri obremenitvi- ! sicer počil, podrl se pa ni. ,itet- ; Ta projekt bo omogočil ..^o nejšo in ekonomičnejšo in<^Svseefl° gradnjo mostov, vendar sc tap vprašamo, ali je bila Potre ^ Jskavil obširna in predvsem draga ra $e tehnološkega postopka, kam |et> poslužujemo že nekaj zai ' h\e^ie saj smo že zgradili nekatere c -) po (npr. Karlovški most v Ljub J tej tehnologiji. atj d°' Raziskave bi mogle Pakprjhod' ločene nove možnosti za I jo■ njost, ne pa samo potrjeva ,0p-polnjevati že znane podat s ’ terih smo prišli v dosedanji b mostov. CP Smeh v Gradisu Ti naši prostori so strašno akustični — vse, kar rečeš tu spodaj, se sliši zgoraj pri direktorju!! I smeh je rekreacija STIL trola dok tražiše kroz koju je djezvu i zakusku iscurila poslovna repre-zentacija. Sa kafom sam hteo da podignem moj niški krvni pritisak. Kakva za-bluda! Bila mi je dovolj na i njena cena. Pazite, ko stalno puca na visoko — Koliko če trajati naš sastanak? zna i za niške udarce. — Pa tako... Otprilike pet-šest kafa bez kisele vode. KO POPUŠTA ■ I S 2A JAA '• i fO