POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI
VSEBINA:
Tegobe naših dni in zadružništvo. — Naša razstava. — Mednarodna zadružna šola v Nancy-u. — Izredni občni zbor „Žegoze“. — Za zadružno akcijo žen. — Naše zdravstveno zadružništvo. — ŽENA IN DOM: S kakšnimi občutki naj gre otrok prvič v šolo. — Kaj imamo v zadružni trgovini za šolarje. — KUHINJA: Sezona paradižnikov. — ČEBELARSTVO: Čebelarjeva žetev. — Priprave za prezimljenje. — RAZGLED: Duševne bolezni in značaj. — LEPOSLOVJE: Roke. — ZADRUŽNI VESTNIK. — Iz uprave.
LETO XHI. 20. AVGUSTA 1937 ŠTEV. 8
Glasbena šola Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« v Ljubljani
Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo Nar. žel. glasb, društva „Sloge“ v Ljubljani se bo vršilo od i. do vštetega 7. septembra t. 1. vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v pisarni Glasbene šole v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica.
Gojenci naj pridejo v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov. Predložiti morajo gojencev krstni list, njegovo zadnje šolsko izpričevalo in zadnje šolsko spričevalo „Slogine“ ali druge glasbene šole, ako jo je obiskoval. Izpolniti morajo stanovski izkaz, ki ga dobe v pisarni, in ki ga morajo podpisati starši ali njih namestniki.
Vpisnina z enkratnim prispevkom za učila znaša Din 10.—, mesečna ukovina za vsak instrument znaša Din 45.—, za solo-petje Din 90.—, za teorijo, harmonijo, kontrapunkt in oblikoslovje Din 20.—.
Osnovna teorija, mladinsko petje in orkestralne vaje so za tiste, ki obiskujejo pouk v kakem instrumentu, ukovine prošti.
Pri vpisu se plača vpisnina in enomesečna ukovina za predmet, za katerega se gojenec prijavi.
V četrtek 9. septembra naj se zglase vsi gojenci v šolskih prostorih v Pražakovi ulici radi razdelitve ur, in sicer:
za klavir ob 16. uri,
1 za gosli ob 17. uri,
za vse ostale instrumente, solo-petje in teoretične predmete ob 18. uri.
Začetek rednega šolskega pouka je v petek, 10. septembra.
Gojenci, ki še ne poznajo notne pisave, morajo obiskovati vsaj en semester osnovno glasbeno teorijo. Ko jih strokovni učitelj glasbene teorije spozna sposobnim za pouk na kakem instrumentu, se morejo šele vpisati za dotični predmet. Ker je brez znanja osnovnih pojmov glasbene teorije nemogoč pouk na kateremkoli instrumentu, bo šolsko vodstvo dosledno odklanjalo vpis gojencev za instrumentalni pouk brez potrebnega znanja osnovne teorije.
Šolsko vodstvo pripominja, da je obisk pouka ošnovne teorije, ki obsega tri letnike, obvezen za vse gojence. Toplo pa priporoča tudi obisk vseh predmetov višje glasbene teorije (harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja). Enako važna sta tudi predmeta orkestralne igre in komornih vaj, ki naj jih gojenci noseča jo v čim večjem številu. Mlajši gojenci naj pa polnoštevilno obiskujejo pouk mladinskega petja.
Nadalje mora šolska uprava opozoriti starše in gojence, da tudi letos ne bo mogla zniževati ali odpisovati ukovine, izvzemši le najnujnejše primere. Zlasti bo merodajen za morebitno znižanje ukovine napredek gojenca. Šolska uprava pripominja, da je ukovina društvene glasbene šole tako nizka, da pade vsako znižanje ukovine v breme društveni blagajni. Ker je „Slogina“ glasbena šola najcenejša v Ljubljani, poziva vodstvo starše gojencev, da naj letos ne računajo na znižanje ukovine, ker bo morala uprava take prošnje odklanjati.
Železničarji, poslužite se svoje odlične, strokovne in drugim glasbenim šolam enakovredne „Slogine“ glasbene šole v polni meri. Naj bo ta zavod naš ponos in veselje!
ZADRUGAH
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽ. ŽEL.
št. 8	Ljubljana, 20. avgusta 1937	Leto XIII
Tegobe naših dni in zadružništvo
X T vrsti važnih in odločilnih činiteljev, katerih namen je izboljšati V in ozdraviti težke razmere današnje bolne družbe, dela in gradi tudi zadružni pokret. Zadružna ideja blaži in leči s svojo človečansko ideologijo v teoriji in praksi rane izkoriščancev prvenstveno na gospodarskem in socialnem področju. Osvobotiti teptane in zasužnjene od brezsrčnega kapitalizma, je eno osnovnih načel zadružništva. V tem načelu gledajo izkoriščani mali ljudje svojo rešitev, svoj zadružni evangelij.
Ugotoviti pa moramo, da tudi ta pokret še ni do popolnosti izgrajen. Zadružništvo, čeprav sega v svojem jedru do prvih početkov človeštva, je še mlado. Kakor ga razumevamo danes, se je razvilo šele v 19. stoletju, kot protiutež obstoječega kapitalističnega družabnega reda. Gospodarske in socialne prilike te dobe, zakonodaja, miselnost itd. so odločilno vplivale na obliko in cilje zadružništva.
Pogledi na končne cilje tega zadružnega pokreta so danes še vedno deljeni in neenotni. Mišljenja se odražajo v dveh glavnih skupinah. Prva pripisuje zadružništvu cilj, da izboljša obstoječi individualistični, kapitalistični družabni red, odnosno ga zamenja z boljšim, lastnim zadružnim socialnim redom in sistemom, druga pa smatra zadružništvo le kot sredstvo za dosego drugih ciljev na poti k ustvaritvi kolektivističnega družabnega reda.
Zastopniki prve in druge skupine so vztrajni pri svojih nazorih. Svetovna zadružna literatura je ogromna, naša domača je dokaj skromna, vendar se tudi tu, posebno v novejšem času, pojmi vedno bolj čistijo, vsaka skupina skuša čimbolje utemeljiti svoje gledanje na celoten pokret.
Temeljne razlike med zagovorniki obeh skupin so sledeče. Prvi pravijo: Sedanji individualistični in kapitalistični družabni red naj se v svojih osnovah, v svojem brezmejnem egoizmu iz temelja izboljša, spremeni odn. izmenja z zadružnim socialnim redom, in to po evolucijski, postopni in mirni poti; zagovarjajo načela privatne lastnine in načela politične in verske nevtralnosti in odklanjajo razredni boj.
Drugi trde: Boj s kapitalizmom je brezkompromisen, individualistični družabni red je v vseh točkah in oblikah nevzdržen in nesprejemljiv, njihov ideal je kolektivistični družabni red, ki se mora doseči čimprej in za vsako ceno, tudi z revolucijo, so absolutno proti privatni lastnini, nepolitično in versko nevtralno zadružno gibanje smatrajo za nesmiselno in škodljivo ter so odločno z vsem poudarkom za razredni boj do skrajnosti.
Že iz tega vidimo, kako utemeljena je trditev, da zadružništvo še ni povsem enotno zgrajena in enotna stavba. Markantne razlike obstojajo v temeljnih osnovah in potrebni so še ogromni napori na polju idejnega, teoretičnega in praktičnega dela za rešitev in osvoboditev izkoriščanih in bednih.
Ne spuščamo se za sedaj v podrobna razmotrivanja glede ocenjevanja prve in druge teh skupin, temveč hočemo tokrat podati le glavne karakteristike zadružnega gibanja kot celote.
Zadružništvo je na celem svetu v naglem porastu. Pokret sloni v svojem bistvu na načelu samopomoči in ima ogromen gospodarski in splošno socialni pomen. Zadružništvo preganja oderuštvo, znižuje obrestno mero, preskrbuje malemu in srednjemu človeku potreben obratni kapital, zbira prihranke, osamosvojuje ljudstvo in cele sloje od kapitalizma in malega človeka gospodarsko krepi, vpliva na lokalni in svetovni trg, regulira cene in tvori v čimboljši povezanosti protiutež proti kapitalističnim družbam. Zadružništvo dviga in izpopolnjuje gospodarstvo, pomnožuje dohodke in zmanjšuje izdatke, odpira nove vire dohodkov, dviga zanemarjene gospodarske panoge in domačo obrt.
Hkrati pa zadružništvo dviga tudi nravni in vzgojni nivo. Ono sloni na načelih medsebojne ljubezni, vzajemnosti in solidarnosti. S skupnim jamstvom, s samoupravo, solidarno odgovornostjo, krepi v članstvu zavest skupnosti. Zadružništvo ubija sebičnost in zapravljivost, neguje požrtvovalnost in pridnost, veselje do dela, zmernost in varčnost. Vzgojno delo vrše zadruge tudi s poukom, predavanji, zborovanji, tečaji, razstavami in tiskom. Zadružništvo je prava šola ljudske samovzgoje.
Ne da bi tokrat podrobneje razglabljali o posameznih praktičnih sistemih zadružništva, hočemo na kratko poudariti, da obstoja živa potreba, da temeljne principe zadružništva vzporedno z razmerami naše dobe temeljito proučimo po njihovi idejni in praktični strani. Mnenja smo, da je treba v tem oziru mnogo ustvarjati, misliti, pisati, mnogo čitati, razumeti, učiti in vzgajati, da nas razmere in čas še bolj ne prebite, kakor so nas že.
Zavedati se pa moramo, da socialno zlo, katerega priča smo dan na dan, ni samo vprašanje želodca, temveč mnogo več. Ni to le vpra-
sanje, ki se je porodilo iz zahteve, da se uresničijo v človeštvu ideje, enakosti in bratstva. Vse sodobno zlo lahko izrazimo z besedami: kapitalizem in njegovo brutalno, sebično nadvladje. Dohodki socialne produkcije se enako krivično porazdeljujejo, nekaterim se skoro brez dela kupiči imetje, drugi pa ob težkem delu komaj žive. Nadaljnje zlo je strašna negotovost, ob vednih krizah so cele mase malih ljudi brez dela in zaslužka, družine v skrajni bedi, negotovost leži kot mora na družinah. S svojo silo, naraščanjem, organizacijo, s svojim mehanizmom in egoizmom, kapitalizem ubija človečnost. Posledice vidimo in čutimo v topi resignaciji in obupu, ali pa v maščevalni prevrat-nosti delavskih slojev.
Praktični zadružni sistemi se v praksi več ali manj naslanjajo na različne socialne sisteme, ki vsi obetajo človeštvu rešitev iz socialne revščine. Nekateri mislijo, da je le individualistični družabni red treba izboljšati, drugi pa, posebno v dobi novejše Rusije, odločno zagovarjajo sitem socializma odnosno komunizma.
Morda je prav, da v tej zvezi podamo par splošnih misli. Niti individualizem niti socializem ne morata dati človeški družbi tiste osnove, ki bi bila jamstvo prave socialne blaginje. Oba nazora sta ekstremna in prav zato enostranska. Marsikaj imata dobrega, toda v zvezi s slabim. Oba dobro dokazujeta svojo osnovno načelo, a oba to načelo potem pretiravata.
Individualistični socialni sistem dobro poudarja pravice posameznika, osebno svobodo, ki je izvor napredka, toda zanika človeško socialnost, socialne dolžnosti, socialne smotre, socialne zakone, socialno etiko in tako uničuje na korist poedincev pravo skupno socialno blaginjo. Ta sistem je v pretiravanju osebne svobode ustvaril na eni strani neizmerno kopičenje dobrin, na drugi strani pa neizmerno bedo.
Socializem pa nasprotno dobro podčrtava socialnost, družbenost, pomen solidarnosti, skupnosti in vzajemnosti, pomen socialne organizacije, pretirava pa socialnost preveč na škodo individualnosti, pretirava organizacijo preveč na škodo svobode. Socializem bi ustvaril iz človeških bitij ogromen mehanizem brez pravega življenja, brez razvoja, brez napredka. Uničil bi kulturo, ubil idealizem, zamoril srečo.*)
Oba sistema zanikujeta etična načela in sta zato že po svojem bistvu nasprotna pravi človeški blaginji.
Zadružni praktični sistem ne sme pojmovati človeka in družbe enostransko, ne kot vsoto posameznikov brez etičnih vezi, pa tudi ne kot mehanično enoto brez samostojnosti poedincev, temveč harmo-
*) Spoštovani avtor ima v vidu gotovo le socializem v njegovih skrajnostih: za zmerne smeri socializma njegovi zaključki po našem mnenju ne veljajo. — Op. uredništva.
nično kot nravno organično zvezo, ki druži poedince v socialni organizem, ne da bi ta zveza uničila prirodno utemeljeno individualnost poedincev.
Veljati mora v zadružništvu kot odločilno in prvenstveno načelo — solidarnost individualnih in socialnih interesov, solidarnost slojev in stanov, solidarnost dežela in narodov, solidarnost držav in plemen. Iz tega pa sledi, da je poedinec odgovoren ne le sebi, temveč tudi družbi; in družba je odgovorna tudi za poedinca. To je načelo socialne odgovornosti. V poedincih in v družbi mora vladati nravna zavest, načelo socialne etike. Osnovni nravni socialni načeli sta pa načeli individualne in socialne pravičnosti in ljubezni.
Če je vse človeštvo ena velika družina, mora vladati v njej zakon pravičnosti in ljubezni, zakon vzajemnosti, zakon solidarnosti. Vsak za vse, vsi za vsakega!
Pod tako devizo si zamišljamo moderno zadružništvo, ki naj dvigne poteptane in osvobodi zasužnjene.	J. L.
Naša razstava
"V T času svojega XVI. kongresa v Ljubljani je Zveza nab. zadrug V skupno z nami prikazala stanje in razvoj zadrug državnih nameščencev v posebni razstavi. V pritličju direkcijskega poslopja je bil zbran in razporejen ves material Zveze in njenih zadrug. Ni bilo dolgočasnih diagramov, pestre slike so bile tudi za laika zanimive in podučne.
Iz števila članov in po prometu nabavljalnih, kreditnih in ostalih zadrug si videl, da naše zadružništvo stalno raste, da gre naša ideja zmagovito svojo pot. Vedno več članov, vedno več prometa in posebno vedno več lastnega kapitala zbirajo državni nameščenci v svojih zadrugah. Zveza je posebno poudarjala in pokazala, da ni zadruga navadna trgovina, temveč živo telo z dušo in razumom, organizem, ki ima svoj cilj, — ne samo v številkah, temveč tudi v organizaciji in ideji.
Kot poslovna centrala je Zveza začela že intenzivno organizirati skupne nabave, zboljšala svoje produkte, povečala razne svoje obrate. V posebni turistični razstavi je pokazala, da misli tudi na zdravje in na čimbolj udoben oddih svojih članov-zadrugarjev. Lepi moderni hoteli v Starem Kaštelu, v Vrnjački Banji, v našem Gozdu itd. zadostno pričajo o tostvarnem njenem prizadevanju.
V posebnem oddelku je Zveza prikazala tudi negativno stran našega zadružništva — zadružno zavarovalstvo. Poučna je v tem pogledu primerjava z Bolgarsko. Tam daleko prevladujejo domače zadružne zavarovalnice, zatem prihajajo domače akcijske zavaroval-
niče, inozemstvo pa ima le neznaten delež na tem poslu. Pri nas ravno narobe: inozemske zavarovalnice so zdaleka na prvem mestu, naše domače zavarovalnice nimajo niti tretjine tega, kar so pobrali ino-zemci, in le neznaten je stolpec, ki predstavlja naše zadružno zavarovalstvo.
Razen o stanju in razvoju našega zadružništva smo železničarji naše direkcije v lastnem oddelku (v dvorani „Sloge“) javnosti predočili, kako se bori stan železničarjev za svoj materielni in stanovski obstoj in kako se v tem boju poslužuje zadružništva.
Živo in drastično smo hoteli prikazati publiki življenje našega železničarja, njegovo delo in njegovo težko življenje; njegovo borbo za obstanek; kako v tem boju išče opore v lastnih stanovskih, gospodarskih in kulturnih organizacijah. Ta opora so zlasti nabavljalne, kreditne, stanovanjske in produktivne zadruge.
Iz kritike v raznih časopisili, po ustmenih priznanjih in po pismenih sporočilih, ki jih dobivamo iz inozemstva, sklepamo, da se nam je ta del razstave dobro posrečil.
Naša publika navadno nima niti približno pravega pojma, kako naporno in odgovorno delo opravlja železničar: da je prometnik prezaposlen v svoji pisarni, da mora ob tekočem delu misliti na desetine vlakov, kje se bodo srečali brez nezgode in zamude, da zmeče kurjač v eni turi do 10 ton premoga, da mora delati skladiščno oso!) j e večkrat celo noč brez pomot, da preteče premikač v eni turi do 40 kilometrov, da se sklanja v dežju in na ledu po 100 krat pod vozove, da so skupine vlakospremnega osobja tudi po 80 ur in več izven doma. Na to ne misli publika, premalo mislijo na to tudi tisti, ki bi bila to njihova dolžnost.. .
Če naj stroj dobro funkcionira, ga je treba negovati, vzdrževati; železničar je živ stroj, ni pa deležen pozornosti, ki bi je potreboval.
Naš železničar tudi v teh težkih razmerah ni klonil. Njegove strokovne organizacije so stalno in sistematično opozarjale upravo in javne činitelje na nezadostne plače in na prezaposlenost. Priznati moramo, da je v zadnjem času le uspelo vzbuditi zanimanje za težnje železničarjev tako pri širši javnosti in da tudi poklicani faktorji niso nenaklonjeni pomagati. Vse je — samo budž. možnosti še ni. ..
Razstava je lepo prikazala našo Nabavljalno zadrugo, matico in mecena skoro vsega zadružnega pokreta med železničarji. Stanje zadruge, njena zadnja bilanca je prikazana figurativno, slede fotografije naših lokalov, špecerije, manufakture, menze, gospodinjske šole, mlekarne. Posebej je razvidno, kako se je zadruga razvila: iz skromnih začetkov v mali baraki v Šiški, izdelane v modelu, pa do sedanjih ponosnih realitet. Od 800 Din prvega denarja do sedanjega kapitala,
od 8 predmetov prodaje v prvem letu do kompletne špecerije, manufakture, galanterije itd.
Uspehi zadruge v 15 letih so veliki. Slika nam pokaže, koliko je dobil član, ki je redno kupoval svoje potrebščine v zadrugi, v teku 15 let povračila, koliko je ceneje kupoval, itd. Za prosveto in kulturo, za pomoč delavcem in revnim dijakom je izdala zadruga preko 5 milijone dinarjev. Za 15 letnico svojega obstoja pa je zgradila še prekrasni dom pod Martuljkom.
V	posebni sobi je bilo razstavljeno naše denarništvo in stanovanjska akcija med železničarji. Bilanca, stanje kreditne zadruge ljubljanske je bilo prikazano podobno kot od Nab. zadruge, figurativno v okviru stolpcev. Posetniki so postali pozorni posebno na živahen denarni promet in pa na to, da ima zadruga o vsem in vsakem posojilu evidenco, za kaj se je porabilo. Kreditna zadruga je vodila o tem računa ter dajala posojila predvsem za produktivne namene, za zidavo in popravila hišic, za nakup parcel, nakup pohištva, dočim skoro ni posojil zaradi lahkomišljenosti (takozvani ranžirni dolgovi).
Slede slike in prikaz naših stanovanjskih zadrug, »Bajtarja" in »Železniške družine". Po teh zadrugah je prišlo do lastne hiše skoro 700 železničarjev s skupno nad 1200 stanovanji. Fond za zgradbo stanovanj, ki je nastal iz denarja bivše Gospodarske poslovalnice, to je iz prispevkov železničarjev, ima danes ca 14,000.000 Din kapitala oz. vrednosti.
Prikazali smo nadalje naša podporna društva njih bilance in realitete.
Tujec tega ni opazil, toda, ko smo zbirali ves material in pregled našega zadružništva in gospodarskih ustanov vobče, smo se nehote morali spomniti prekletstva naše razcepljenosti. Denar, ki so ga zbrali naši železničarji, bi se moral spet porabiti njim v prid. Zaman smo pozivali v letih 1929—1.932, naj bi se vlagal n. pr. denar naših podpornih društev v naših lastnih zavodih. Trmasti, okameneli in konservativni ljudje so to preprečili. Kreditna zadruga se je vzlic temu lepo razvijala, železničarji so si vzlic temu postavili svoje hišice, toda mnogo več bi se bilo lahko napravilo.
V	posebni sobi sta razstavili »Čebelarska zadruga" in »Žegoza" (Splošna žel. gospodarska zadruga). Razstava obeh je bila pestra in zelo zanimiva. Videl si razne panje, notranjost panja, najrazličnejše čebelarsko orodje, statistike o porastu članstva, prometa itd.
Videli smo tudi že načrt »Čeb. zadruge", kako hoče organizirati sajenje medonosnih rastlin. V vsem najdeš dobro premišljen sistem, kako pomagati našemu železničarju z gojenjem čebelarstva.
Tudi »Žegoza" je pokazala, kako je treba pomagati železničarjem z malim gospodarstvom: z rejo angorskih kuncev, z rejo kokoši
najboljše pasme, s kozjerejo itd. Razstavljena je bila zbirka zdravilnih zelišč in tozadevna literatura.
Med posetniki razstave smo videli odlične trgovce, ne male nasprotnike zadružništva, posebne naše zadruge, pa so nam samo čestitali na delu in uspehu. Bodrili so nas, naj delamo v tem praven naprej, posebno pa pri organizaciji nabiranja zdravilnih zelišč ter gojenja medonosnih rastlin.
Končno smo dokazali železničarji, da imamo tudi smisel za kulturo in šport. Naši glasbeni društvi „Sloga“ in „Drava“ sta pokazali v slikah in diagramih, kako sta se razvijali društvi in njih glasbena šola, posetniki kongresa pa so čuli naš pevski zbor, godbo na pihala, ob priliki proslave mednarodnega zadružnega kongresa pa tudi mladinski orkester in mladinski pevski zbor, ki sta se izučila v naši glasbeni šoli.
Tudi naši sportaši so razstavili nebroj trofej, ki so si jih priborili v raznih disciplinah športa.
S tem smo bežno opisali razstavo našega železničarja, kako životari, kako se bori za svoj obstoj s pomočjo organizacij in samopomoči. Marsikdo si je mislil, kot vedno, kadar se vozi skozi Slovenijo: „Bogata Slovenačka"! — Skupinam, ki smo jih vodili po razstavi, nismo pozabili povedati:
Življenje v Sloveniji je naj dražje v celi državi, zahteve na posameznega železničarja so največje radi njegovega pridobljenega standarta ter tujskega prometa. Naše plače pa niso nič večje, kot drugod. — Nismo bogati. Če pa imamo lepo razvito zadružništvo, lepe zadružne domove, lepe hišice in lepa stanovanja, ni to posledica denarnega bogastva in posebnih plač, temveč rezultat marljivosti, pridnosti, dobre organizacije in poštenosti.
H koncu bi še nekaj pripomnili: Razstava je bila namenjena predvsem za delegate, da se spoznajo z našim zadružništvom, namenjena je bila za novinarje, ki so res mnogo pisali o tem, kar smo hoteli javnosti prikazati, to je naš težki položaj. Namenjena pa je bila seveda tudi za naše železničarje, ki sicer več ali manj poznajo svoje ustanove. Razstava je bila posrečena, videli smo mnoge, ki so jo prišli po 4 krat pogledat in študirat in so pripeljali novih ljudi, katerim so jo razkazovali in tolmačili. Vendar nas obisk železničarjev, zlasti ljubljanskih, ki so imeli za to lepo priliko, ni zadovoljil.
V splošnem pa mislimo, da je razstava dosegla svoj namen in da trud, ki so ga vzložili vanjo prireditelji, ni bil zaman.	S. Č.

V. Cizel:
Mednarodna zadružna šola v Nancy-u
"IX /Tednarodna zadružna zveza v Londonu prireja vsako leto v tej 1VJL ali drugi državi dvotedenski zadružni tečaj. Tečaji se vrše vselej v najpomembnejših zadružnih centrih, tako da imajo udeleženci priliko, da poleg teoretskega znanja poglobijo in izpopolnijo tudi praktično svoje izkušnje na polju zadružnega udejstvovanja.
Letošnja mednarodna zadružna šola se je vršila v Nancy-u, sedežu največje francoske konsumne zadruge, ki posluje na področju cele Lorene in ima 150.000 članov ter letni promet, ki presega četrt milijarde frankov, odnosno pol milijarde dinarjev. Tečaja sta se za našo Nabavljalno zadrugo udeležila pisec tega članka in uradnik knjigovodstva g. Poljanec Franc, za Zvezo nabavijalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu pa član njene uprave kasacijski sodnik g. Djordje Drenovac ter revizorja gg. Vaša Mitrašinovič in Konrad Iršič, tako da smo v Nancy-u Jugoslavijo zastopali samo pripadniki zadružništva državnih uslužbencev, dočim druge zveze niso bile zastopane.
Svoje predstavnike pa je poslalo 18 držav in je bil letošnji tečaj, katerega se je udeležilo 120 slušateljev, najbolje obiskan od vseh dosedanjih.
Ravnateljstvo šole je bilo poverjeno g. Watkinsu, šefu propagandnega odseka Mednarodne zadružne zveze, ki je storil vse, da bi udeleženci imeli čim več koristi. Otvoritvi in zaključku šole pa je prisostvoval sam g. May, tajnik Mednarodne zadružne zveze. Predavanj je bilo 12 ter so jih imeli izbrani zadružni delavci raznih zadružnih panog.
Prvi je predaval g. Emil B u g n o n , predsednik francoskega nacionalnega urada za zadružno vzgojo v šolah. Podal je izčrpno sliko o zadružni vzgoji v francoskih šolah, ki se vrši s sodelovanjem samega prosvetnega ministrstva. Značilna je bila njegova konstatacija, da je vzgoja mladine, zlasti formiranje značajev, brez pravilne gospodarske in socialne vzgoje nemogoča. O tem so se prepričali tudi vodilni prosvetni činitelji in dovolili v šolah zadružno vzgojo, ki je v tem pogledu najprimernejša. Dejal je med drugim: „Za državljana, ki ne uživa gospodarske in socialne svobode, je volilna pravica zanka, katero si natakne okrog vratu in to zanko lahko odstrani v prvi vrsti zadružna vzgoja, ki probuja in neguje smisel za svobodo in odgovornost, solidarnost in pravičnost, enakost in bratstvo." Na kratko je predavatelj očrtal tudi sistem in organizacijo zadružne vzgoje v francoskem šolstvu.
Naslednjega dne je predaval ravnatelj šole g. W a t k i n s o problemih zadružne vzgoje. Dokazoval je, da je problem zadružne vzgoje
mednaroden problem, ker je v bistvu univerzalen. Povečanje števila prepričanih in sposobnih zadrugar jev je težnja vseh nacionalnih, zadružnih organizacij. Cilj je torej povsod isti, le način vzgoje in . pridobivanje je različen. Zadružništvo s svojimi vrlinami vrši civili-zatoričen vpliv. Ono zahteva visoke moralne lastnosti od svojih privržencev, ki postajajo po zadružni vzgoji „državljani sveta"*. To se pravi: oni čutijo in čustvujejo solidarno s svojimi sosedi, s svojim narodom in človeštvom kot celoto in se zavedajo svojih dolžnosti, ki jih jim nalaga čut solidarnosti. Razpoke, ki se pojavljajo v socialni tvorbi naše generacije in ki pretijo uničiti demokracijo, imajo svoj glavni vzrok v napačni in slabi vzgoji. Namen zadružne vzgoje je, ustvarjati in jačiti armade mož in žena, ki so se dobro seznanili s principi in tehniko zadružnega sodelovanja, in to brez ozira na pri-padništvo ras, prepričanj in meja, temveč le v smislu skupnih idealov človeške družbe.
Tretjega dne nas je dr. Štefan Autal seznanil z madjarskiin .zadružništvom od prvih poizkusov pa do danes. Uvodoma je ugotovil, da se morajo ravno mali narodi, ki ne poznajo izobilja v materielnih dobrinah, v prvi vrsti okleniti zadružne ideje in staviti svoja pičla sredstva v službo zadružništva. — Danes je na Madjarskem potom zadrug zaščitenih že okrog 4 milijone prebivalcev oziroma 45% vseh državljanov, kar dokazuje velik razmah zadružništva pri njih.
Naslednji je predaval g. Ernest Poisson, generalni tajnik Zveze francoskih konsumnih zadrug, o francoskem konsumnem zadružništvu, ki danes krije že 15% celokupnih življenskih potreb francoskega naroda.
Posebno pozornost je vzbudilo predavanje našega rojaka dr. Ljudevita P r o h a s k e , predsednika Zveze zdravstvenih zadrug, o zdravstveni zadružni organizaciji v Jugoslaviji, ki predstavlja naše originalno in najnovejše polje zadružnega udejstvovanja. Predavatelj je presenetil z znanjem jezikov. Pozdravil je namreč prisotne v perfektni angleščini, nemščini in francoščini. Predaval je v francoščini. v debati pa je odgovar jal vselej v jeziku, v katerem mu je bilo zastavljeno vprašanje. Po izjavi ravnatelja šole je bilo to predavanje med najzanimivejšimi v letošnjem programu, kajti zdravstvene zadruge in njih organizacija so res jugoslovanska domača specijaliteta. za katero se interesirajo zadrugarji celega sveta, posnemati pa so nas pričeli že Poljaki, Amerikanci in Japonci. Tako je naš predavatelj žel obilo priznanja, zlasti pa njegovo odkritosrčno opisovanje higijenskih in zdravstvenih razmer v nekaterih naših krajih.
G. C. H. Barbier, urednik švicarskega zadružnega lista ,.La-Cooperation“ iz Basla, je predaval o organizaciji zadružne mladine. Iz vseh njegovih izvajanj je izhajalo, da je zadružna vzgoja mladine
najtežji problem, ki ga zadružništvo poskuša rešiti, kajti zadružništvo nima parol, gesel in krilatic, ki bi mladino lahko in hitro pridobile. Ostali pokreti imajo na razpolago demagoška sredstva, ki vžigajo. Pravična cena, dobro blago in prava mera pa brezskrbni mladini ne segajo v srce. Mladina se želi žrtvovati, hoče borbenosti in bojevitosti, česar zadružništvo od svojih pristašev ne terja. Zadružništvo ne želi premagati nasprotnika, temveč ga pridobiti. Mladina hrepeni po akciji, odporu in borbi, zadružništvo pa je delo, trud in napor v prospeh skupnosti, kateri pripadajo tudi nasprotniki. Predavatelj m utegnil dati smernic za vzgojo zadružne mladine. Citiral je Angleže in Francoze, ki se boje, da bi se v mladinske krožke ne zanesla politika, ali pa da bi se vzgoja ne pretvorila v dolgočasno pridiganje, pri tem pa pozabilo stvarno življenje, ki nas obkroža.
Sledilo je zanimivo predavanje g. dr. Ilije Palazova o raznih vrstah zadrug v Bolgariji, ki se je v zadnjih letih dvignila visoko in v zadružnem razvoju prehitela mnoge starejše države, o čemer bomo kasneje objavili podrobnejše podatke.
Šef zadružnega oddelka Mednarodnega delavskega urada v Ženevi g. Maurice Colombain je govoril o zadružništvu in problemih odnosa med delodajalcem in delavcem. Prikazal je današnje stanje v posameznih državah in nekatere specijalitete v odnosu napram zadrugam. Priznal je, da si zadruge povsod prizadevajo nuditi svojim uslužbencem najpovoljnejše pogoje ne samo v pogledu višine prejemkov, temveč tudi v pogledu delovnega časa, plačanega dopusta in skrbstva v bolezni in starosti.	(Konec prih.)
Izredni občni zbor »Žegoze«
aradi vsestranske možnosti udejstvovanja, ki ga ima „Žegoza‘"„ / j kakor tudi glede na stalen dotok članstva in s tem vzporedno raz-točih potreb, smo bili že ob njeni ustanovitvi prepričani, da tudi za začetno izvajanje njenega programa ne bo dovolj sredstev. Dosedanja pravila (čl. 13) so bila glede tega preozkosrčna, saj dovoljujejo le razmeroma majhen kredit. Jasno bo vsakomur, da se z vpisanim deležem od din 100 in dvakratnim jamstvom enega člana, ne more nabaviti n. pr. ena čistokrvna mlada kozica, kaj šele koza-molznica, ki jo mnogi člani želijo. Kje pa so sredstva za odkupovanje in predelavo dragocene ang. volne, za organizacijo pletenja, za odkup zdravilnih zelišč itd. Radi teh okolščin je morala „Žegoza“ letos sklicati izreden občni zbor.
Upravni odbor je prišel do razpotja, ali predlaga povečanje deleža in jamstva ter tako nadaljuje započeto akcijo, ali pa bo morala
zadruga pri sedanjem stanju samo životariti. Ali kdo naj še danes od državnih nameščencev vpiše dvojni — trojni delež, ko pa komaj enega zmore in še tega le v mesečnih obrokih težko odplačuje. Zato upravni odbor ni predlagal, da se poviša delež, pač pa da se poviša jamstvo članov. Iniciativo za ta predlog izgleda, da je dala uspela Zadružna razstava in kongres Nab. zadrug junija t. 1. v Ljubljani.
Sam izredni občni zbor, ki je bil sklican pismeno s posebnim vabilom, se je vršil 8. Vili. t. L, je bil to pot izredno dobro obiskan, izvršil se je mirno in stvarno, kot ga pač zahteva važnost iznesenega predloga in današnje razmere. Na žalost se občnega zbora zaradi prevelike oddaljenosti niso mogli udeležiti tudi vrli „Žegoza-rji“ iz Prlekije. Medjimurja in s koroške proge.
Za uvod k meritornem razpravljanju o poedinih točkah dnevnega reda je predsednik „Žegoze“ tov. Kampuš podal sliko njenega stanja. Med drugim je omenil, da se je število članstva od novega leta sem podvojilo, da je zadruga s skromnimi sredstvi vplačanih deležev in s pomočjo brezobrestnega posojila, ki ga je iz hvalevredne uvidevnosti naklonila Žel. kreditna zadruga, razdelila dosedaj 28 koz (ca. 50 prosilcev ni moglo dobiti koz), nad 120 kuncev in precejšnje število perutnine in orodja, dalje da se je letošnje valjenje, izvršeno pr-vokrat na električnem inkubatorju prav dobro obneslo. Rejci an-g or cev nudijo v prodajo nad 100 kg dragocene angorske volne, ki jo bo treba spresti in predelano prodati, oglašajo se pletilje, nabiralci zdravilnih zelišč itd.
Čeprav nobeden od naštetih poslov ni izrazito riskanten, se Rogoza “ nobenega v večjem obsegu ne more lotiti, ker primanjkuje denarnih sredstev, čeprav ima „Žegoza“ za prvo silo potrebne prsotore v hiši Nabavljalne zadruge v Šiški.
Predsednik je nato pojasnil možnosti in načine, kako priti clo potrebnih denarnih sredstev in prosil v imenu upravnega odbora prisotne, da zavzamejo k predlogu za petkratno jamstvo svoje stališče.
Tov. Jeras je nato od vseli strani osvetlil predlog upravnega odbora, pojasnjeval iz svojih večletnih izkustev smisel jamstva. Na koncu svojih izvajanj je prišel do zaključka, da bo predlagano petkratno jamstvo za financiranje izvedbe vseh točk načrta, ako se ne bo izvajal postopoma in posamezno, prenizko. Začetek teh načrtov je treba postaviti na trdno podlago, posebno zato, ker je pokazala strokovna kalkulacija precejšnjo aktivo in ker bo treba računati tudi s konkurenco. Predlaga jamstvo z desetkratnim zneskom vpisanega deleža.
V istem smislu so govorili tudi tovariši: Škof Fr., Kuret, Ilovar, Gale in drugi, ki so naglašali, da se pri izvedbi načrtov mora voditi
računa o vseli panogah enako, nakar je bil predlog tov. Jerasa soglasno sprejet, dočim je bil pri drugi točki dnevnega reda sprejet predlog upravnega odbora, da se sme zadruga zadolžiti do 75 % višine vpisanih in jamčenih deležev.	"	y.\' '	.


i<;iV ••
t;■
Za zadružno akcijo žen
vseli naprednih državah se polaga velika važnost na sodelovanje V žene v zadružnem pokretu. To prihaja odtod, ker potrošno zadružništvo gradi svoj obstanek na domačem gospodarstvu, v katerem je imela in ima tudi danes odločilno vlogo žena. To dejstvo je mnogim teoretikom in praktikom dalo povod za vprašanje, kako naj bi zlasti v potrošnik zadrugah postale nosilke članskih pravic žene in ne možje.
To smo povedali v ilustracijo, kako daleč že sega vprašanje pritegnitve žene v zadružni pokret.
Vendar se o tem vprašanju ne razpravlja samo načelno in teoretično, temveč se v državah z razvitim zadružništvom že prizadevajo, da na razne načine angažirajo ženo za zadružno udejstvovanje. Pri tem prihaja v poštev najčešče osnovanje ženskih združenj, v katerih še žene havijo z raznimi vprašanji, ki so v bližnji ali daljši zvezi z zadružništvom kot bodočim socialno-ekonomskim sistemom. Danes so že redke države, v katerih bi taka združenja ne obstojala. Ta združenja štejejo ponekod na tisoče in desettisoče članic in razvijajo svoje delo v raznih smereh. Da bi pri svojem delu dosegle čim boljše uspehe, so žene osnovale tudi svojo Mednarodno zvezo, ki sklicuje kongrese prav tako kot Mednarodna zadružna zveza.
Naš zadružni pokret, ki polagoma zavzema vedno širši razmah in v družbenem ter gospodarskem življenju postaja vedno odločilnejši Činitelj, se zaveda nedostatkov, ki izvirajo odtod, ker na zadružnem polju ne obstoji smotrno sodelovanje žen.
Spričo tega nedostatka se je naš Savez odločil, da preko svojih zadrug izvede akcijo za osnovanje kola žen-zadrugaric. V to kolo bi stopile najprvo žene-članice naših zadrug in soproge zadrugarjev. V kolo pa bi se lahko sprejemale tudi druge žene, ki se za združništvo zanimajo.
Da bi se ta zamisel izvedla, je Savez izdelal pravila, ki jih je dostavil nekaterim našim zadrugam, o katerih misli, da bi imele interes za to stvar. Po teh pravilih bi bili cilji in naloge kola žen-zadru-gark:
da širijo zadružništvo med ženami;
da vzgajajo žene v zadružnem duhu:
da zavarujejo ženi primeren položaj v zadružnem pokretu in v
posameznih zadružnih ustanovah:

da sodelujejo z obstoječimi zadružnimi ustanovami državnih uslužbencev;	-
da vobče delujejo na širjenju zadružništva; da poučujejo žene o racionalnem gospodinjstvu; da krepijo socialno delavnost žen in da podvzemajo ostale socialne akcije.	; : •'.v.' v
Da bi kola žen-zadrugark dosegla svoje cilje, bodo prirejala sestanke žen-zadrugark, predavanja in tečaje iz zadružništva; udeleževala se bodo dela v raznih ustanovah, zlasti v zadrugah državnih uslužbencev; prirejala bodo tečaje za racionalno domače gospodinj- . stvo, podvzemala iniciative in pomagala pri delu zadrug, občin ih države za zgradbo otroških igrišč, kolonij, okrevališč itd.
Kakor vidimo, bodo bodoča kola žen-zadrugark imela neobičajno široko delovno polje. Udejstvovanje kola se bo vršilo v skladu s težnjami žene-javne delavke, žene-gospodinje in žene-matere.
jugoslovanska žena je dosedaj pokazala globok smisel in odločno voljo za delo v splošni blagor in za ideale našega naroda ter člove-čanstva vobče. Prepričani smo, da tudi te prilike ne bo zamudila, da bo spoznala svojo vlogo, ki jo ima kot žena, mati in gospodinja v človeški družbi, ter se bo oklenila tudi ideje zadružništva, našega bodočega socialnega in ekonomskega sistema.	D. P.
Naše zdravstveno zadružništvo
adružni pok ret ima možnosti, da združuje ljudi z raznih vidikov. i J Med temi je mnogo takih, ki so zelo interesantni ne samo z ozirom na zadružno delo, temveč tudi kot pojav sam. Tako so n. pr. zanimiva oblika zadružne akcije zdravstvene zadruge, ki imajo namen, da čuvajo in dvigajo narodno zdravje. Ta oblika zadružništva je zanimiva zlasti iz dveh razlogov: prvič zato, ker zdravstveno zadružništvo s svojo vsebino predstavlja nov, povsem originalen način obrambe potrošnika, drugič zato, ker je ta oblika zadružništva vznikla baš v naši državi ter je s svojim koristnim delom vzbudila pažnjo la kore koč vsega kulturnega sveta.
Zdravstveno zadružništvo kot samostojna oblika Zadružnega po-kreta je nastalo 1. 1922, in sicer po zamisli pokojnega dr. Gavrila Kojiča,- Tega leta je bila v naši državi osnovana prva zdravstvena zadruga v Požegi Užički za ves užički okraj. Ta primer so posnemali mnogi drugi kraji, zlasti v Srbiji in Vojvodini. Po 14-letnem razvoju in delu imamo sedaj pri nas 108 zdravstvenih zadrug s preko 56.000 zadrugarjev. V okrilju teh zadrug je 37 oddelkov za zadružno omla-dino s 755 člani, 38 oddelkov za žene-zadrugarke s 1580 članicami in
19 veterinarskih oddelkov s 1198 zdravstvenimi postajami; v teh zadrugah pa je bilo zaposlenih 75 zadružnih zdravnikov. V minulem letu so zdravniki pregledali preko 64.000 bolnikov. Zadruge so imele nadalje 17 bolezenskih oddelkov in eno zadružno kopališče.
Zdravstvene zadruge imajo namen, da svojini zadrugam in njihovim rodb. članom za majhno mesečno plačo nudijo ceneno zdravniško pomoč, da jim omogočajo nabavljanje cenenih zdravil, da podvzemejo zaščitne zdravstvene in higienske mere, in to zlasti na vasi, kamor je njih delo v prvi vrsti naperjeno in kjer so se tudi najbolj razvile.
V minulem letu so zdravstvene zadruge delovale na sledečih področjih: v zdravljenju bolnikov v zadružnih zdravstvenih postajah, pregledovanju dojenčkov, dajanju nasvetov nosečim ženam in materam, v pregledovanju šolske dece, v vakcinaciji šolske dece zaradi zaščite od nalezljivih bolezni, v pobijanju nalezljivih bolezni vobče, v pregledu domov zadrug.arjev itd. Prosvetno delo, se je vršilo zlasti po oddelkih zadružne mladine in oddelkih za žene s prirejevanjem tečajev in predavanji za člane teh oddelkov. Tečaji so obsegali hišna dela, nego dojenčkov in dece. Ustanavljajo se tudi zadružne knjižnice pri posameznih zadrugah in pri oddelkih zadružne mladine. Danes je teh knjižnic 38. Higienska propaganda se je vršila s tekmovanjem, v katerem so sodelovali člani oddelkov zadružne mladine in članice ženskih oddelkov. Ta tekmovanja so se tikala čistoče v hiši, na dvorišču itd. Gospodarska propaganda je vsebovala navodila zadružni mladini za racionalno delo, zlasti glede izboljšanja hrane, glede povrtninstva, poljedelstva, živinoreje in čebelarstva.	D. P.
ŽENA IN DOM
L. Megličeva:
S kakšnimi občutki naj gre otrok prvič v šolo
"X T eselje do šole je treba vzgojiti otroku že pred šolsko dobo. Otrok V mora čakati s hrepenenjem na svoj prvi šolski dan. Polno prijetnih občutkov mora biti njegovo srce. Strašiti otroke, da bo v šoli lepen in da mu bodo že tam izbili trmo, je dostikrat za otroka- usode-polno. Od prvega dne je šola zanj nekaj neprijetnega, nekaj osovraženega. Odpor do šole je včasih v otroku tako močan, da se ga nikdar ne znebi. Kje naj otrok črpa moč in zanimanje do učenja, če mu ni nihče preprosto in ljubeče razložil važnosti šole in mu vzbudil veselja do nje!
Gotovo je ni matere, ki ne bi želela, da bi se njen otrok ne učil dobro, in vendar mu mnogokrat nehote ubije veselje do učenja, še preden je prvič prestopil šolski prag.
Pri vzgajanju k ljubezni do učenja je treba otroku učno snov najprej predočiti kar najbolj zanimivo, ko pa opazimo, da otrok posluša z zanimanjem, da nam že stavlja vprašanja, potem mu dokažimo, da je učenje samo v njegovo dobro: v šoli in doma ga bodo radi imeli, če bo priden, in ko bo velik, bo srečen, ker bo tako učen. Sam svoj poklic bo imel, dosti denarja bo zaslužil, ves svet bo lahko prepotoval, z vlakom, avtomobilom ali aeroplanom. Videl bo narode, ki imajo drugačno kožo kakor mi in govore drugačen jezik. Toda njemu jih ne bo težko razumeti, saj če se bo v ljudski šoli dobro učil slovenske slovnice, se bo z lahkoto učil tudi tuje jezike. Samo tisti človek, ki se je v šoli veliko naučil, more pričakovati, da se mu bo dobro godilo. Vedno bo lepo stanoval, dobro bo oblečen in hrane mu ne bo nikdar manjkalo. In če bo v šoli posebno priden, bo morda v življenju prišel tako daleč, da ne bo živel samo za sebe, temveč bo lahko pomagal tudi drugim, ki so manj srečni ali ki se jim dela krivica. Če bo vsled svoje pridnosti in poštenosti res prišel tako daleč, da bo delal tudi za druge, potem je dosegel največjo srečo, ki jo more doseči človek.
Samoljubje je res v človeku močna sila. V splošnem jo smatramo za zlo in to tudi lahko postane, če ga nismo znali pravilno usmerjati in oblikovati.
Kaj imamo v zadružni trgovini za šolarje
etos smo se založili tudi z večjimi aktovkami in oprtniki, tako da J__J lahko postrežemo tudi odraslejšim šolskim otrokom. V istem od-
delku imamo tudi prav lepe šolske mape. V prvem nadstropju si lahko ogledate pravkar dospelo zalogo deških hlač, irhastih in iz boljšega, A olnenega ali bombažastega blaga. Dobite jih v vseh barvah. Plaščki-Hubertus so za šolske otroke najpripravnejši, prav tako za deklice kakor za dečke. V jesenskih dneh mora otrok imeti na sebi nekaj, kar ga ne premoči, če ga na potu zaloti dež. Ti plaščki se tudi ne zmečkajo in se prahu in blata hitro očistijo. Razen tega so pa še jako topli. Tudi te dobite v vseh barvah in merah. K takemu plaščku in sploh k vsaki oblekci pristoja najlepše baretka. Pokrivalo je toplo in lahko.
Tudi v oddelku za čevlje smo dobili nove stvari. Poleg nizkih lakastih ali čeveljčkov iz boksa imamo pripravljene za jesen tudi visoke lahke, nekoliko težje, a zelo močne z enim podplatom ter gojzarce. Srednje močni so za šolarje najpripravnejši. Otroška noga
je se prešibka, da bi z lahkoto prenesla tako težke čevlje, kakor so gojzarji. Goj zarje potem samo za take kraje, kjer mora otrok prebroditi res veliko blata iti brozge. Vsak šolski.otrok bi moral imeti tudi copatke, da še hitro preobuje, če pride truden in moker iz šole. Marsikatera mamica jih zna sama napraviti, to tudi ni posebna umetnost. V naši trgovini imamo lepe usnjene in za zimo mehke, tople, nizke in visoke. Tudi telovadne čevlje imamo vedno na zalogi.
V galanterijski oddelek so že dospele tudi lepe volnene jopice za otroke. V prvih jesenskih dneh, ko je še pretoplo za plašček, je taka jopica najbolj pripravna. Zdaj so take jopice že zelo poceni in izbira je vsako leto večja. Dostikrat se je ne splača delati doma, posebno, če mamica nima časa ali če ni v tem delu preveč spretna.
Tudi deklice ne bodo mogle dolgo hoditi v šolo v svojih poletnih oblekcah. Za jesen prihaja v poštev že težje blago. Črtast ali kariran frotir je za jesen še primeren in ga punčka lahko nosi še dolgo v zimo. Malo pozneje je treba računati z oblekcami iz barhenta. Letošnji vzorci barhenta so nenavadno lepi. Tudi kvaliteta tega blaga se je jako dvignila. Na pravi strani ni niti mogoče ugotoviti, da je to harfi eni. K takim oblekcam vedno tudi take hlačke za deklice. V manu-fakturnem oddelku imamo tudi mehko in toplo blago za plaščke za deklice. Tudi tu boste opazili nove, jako simpatične vzorce.
V galanterijskem oddelku imamo vsakovrstno prejico v vseh barvah za ročna dela. Prav tam dobite tudi otroško milo in pasto za zobe za otroke. Kalodont je najboljša pasta, toda tudi te ne sme otrok preveč rabiti. Vsak večer, ko si umiva zobke, mu dajte na njegovo krtačko pičel cm te paste. Preveč paste razje dlesno in dela brez potrebe škodo denarnici.	L. M.
KUHINJA
Sezona paradižnikov
"NT obena druga zelenjava ali sadje nima v sebi toliko vitaminov ka-J_\j kor paradižniki. Paradižnik ima vse vitamine, ki jih do danes poznamo (A, B, C, D, E, G). O vitaminih se danes toliko govori in piše, da res ne moremo slepo mimo teh skrivnostnih graditeljev človeškega organizma.
Vitamin A gradi v organizmu močno prepono, ki ščiti organe pred bakterijami.
Vitamin B. Pomanjkanje tega vitamina povzroči vnetje živcev. Posebno spodnji život in roke so v nevarnosti, da otrpnejo. Koža postane hrapava in neobčutljiva.
V i tam i n C preprečuje skorbut. Vsled pomanjkanja tega vitamina dobijo ljudje tudi neko čudno trganje po udih, ki ga imajo za revmatizem,	'	"
Vitamin D ureja v organizmu kalcij in fosfor. Če človek ne dobi vase z zaužito hrano dovolj teh substanc, ima slabe, bolne zobe in šibke kosti. Otroci dobijo rahitis, Veliko kalcija potrebujejo tudi pljuča. Vsi na pljučih bolni uživajo zdravila, ki jim dovajajo kalcij- (apno),:	. ;	\	: .	'•
Vitamin G skrbi ža močno živčevje in dobro delavnost pre-
bavnih organov.	;	/.
Z uživanjem paradižnikov, posebno svežih, dobi organizem vase vse te vitamine, ki raznašajo po telesu snovi, ki jih organi potrebujejo za svoj zdrav obstoj. V nekaterih državah jedo ljudje paradiž- . nike kakor jabolka. Nam se je temu okusu sprva težko privaditi.
Toda če jih pripravimo v solati in dobro začinimo, se jih kmalu privadimo.	' G
Nekaj receptov

Zrele, trde paradižnike operemo in obrišemo ter jih zrežemo na primerno tanke okrogle koščke. V skodelici dobro zmešamo malo olja, kisa, popr. nekoliko zribane čebule ter vlijmo na paradižnike. K tej solati damo še trdo kuhano jajce in kruh, tekne prav dobro.
Paradižnikov sok za dojenčka.
Lepe, zdrave in zrele paradižnike operemo in pretlačimo skozi čisto krpo. Dojenček naj dobi prvi teden na dan dve žlički teg soka. Vsak teden zvišamo kor ličino za eno žličko, dokler ne doseže na dan 16 žličk. Če je sok pregost, lahko dodamo nekoliko kapljic vode in sladkorja, če otroku ne ugaja okus. Paradižnikov sok dobi otrok lahko že po nekaj mesecih. V Ameriki začnejo že z drugim mesecem in so z njim dosegli velike uspehe.
Svež paradižnik kot zdravilo in lepotilo za kožo.
S svežimi, trdimi koščki zrelega paradižnika si nadrgnemo kožo in pustimo, da se posuši. Ko je koža suha, namažemo obraz še nekolikokrat s paradižnikovim sokom. Nazadnje obraz z mrzlo vodo umijemo, dobro splaknemo in mažemo še-na vlažen obraz dobro mastno kremo ali mandeljnovo olje.	•
Priprava paradižnikov in mezge za zimo.
Celi paradižniki v slani vodi.
Drobne, podolgaste paradižnike dobro operemo in obrišemo ter jih skrbno naložimo v kozarce s širokim vratom. Paradižnike zalijemo s hladno zavrelo vodo, kateri smo pridali tolikokrat po 25 dkg soli. kolikor litrov vode imamo. Kozarce nato dobro pokrijemo s pergamentnim papirjem in zavežemo.
Ali:
Lepe, zrele paradižnike operemo, obrišemo in zrežemo na poljubne koščke v skledo. Na vsak kilogram paradižnika dodamo eno pest soli in 1 g salicila, zmešamo in pustimo stati 24 ur. Nato napolnimo kozarce in jih dobro pokrijemo in zavežemo.
Ali: jih lepo zrele in trde zrežemo na ploščice in jih posušimo na so Inču. Te vrste so posebno pripravni za juho, ker ji dajo še posebno lepo barvo.
Paradižnikov sok, ki ga uporabljamo lahko tudi kot omako.
V sopari kuhane in dobro ocejene paradižnike pretlačimo skozi primerno gosto krpo ali sito. Na vsak kilogram tega soka dodamo 1 g salicilnega, praška. Ta sok damo lahko v navadne steklenice, ki nimajo prav ozkeg'a vratu. Treba pa jih je dobro zamašiti kakor malinovec.
Paradižnikova mezga.
Lepe zrele paradižnike operemo in obrišemo. Zrežemo jih v čisto emajlirano skledo ali leseno posodo in jih pustimo tako stati 24 ur. Drugi dan zvrnemo paradižnike na sito, da se voda odcedi. Nato paradižnike pretlačimo ali skozi sito ali primerno krpo in jih pristavimo na štedilnik. Treba pa je skrbno paziti, da se mezga ne prismodi. Kuhati se mora ob majhni vročini in jo je treba dosti mešati. Ko je dovolj gosta, kar traja približno 2—3 ure, jo odtegnemo ognju in ji primešamo približno eno osminko soli na vsak kg svežih paradižnikov. Ko je mezga hladna, jo denemo v kozarce in nalijemo po vrhu nekoliko olja ter kozarce dobro zavežemo.
Stročji fižol s paradižnikom kot mineštra, juha ali prikuha.
Stročji fižol zrežemo na približno 2—5 cm dolge koščke, toda zrezati jih ne smemo poševno temveč naravnost počez. Fižol skuhamo do mehkega v slani vodi. Y drugem loncu skuhamo na kocke zrezan krompir. V kozici pa napravimo prežganje. Še preden se je moka začela rumeniti, ji dodamo drobno sesekljane čebule in petršilja in vse malo popražimo. Prežganje zalijemo s pretlačenimi kuhanimi paradižniki, osolimo in popopramo ter po potrebi še zalijemo in stresemo v to omako fižol in krompir in kuhamo še kakih pet minut. Gosta juha nam služi za mineštro, redka kot juha in zelo gosta kot prikuha.
_________ČEBELARSTVO____________________
X. R.:
Čebelarjeva žetev. - Priprave za preži ml jen je
O e kak teden bodo naše sivke na ajdovi paši, nekako tja do Malega Šmarna, potem pa paša preneha. Tedaj pa takoj domov s panji. Ko paša že začne ponehavati, treba zožiti žrela za eno, kvečjemu za dve čebeli. Tako zožena žrela pustimo tudi doma, dokler se ajdov med popolnoma ne izdiši, kar traja preko srede septembra. Tedaj šele lahko odpremo panje ter se pripravimo k točenju, sicer Iti utegnilo nastati ropanje. Omenim naj, da je proti ropanju skoro najsi-gurnejše sredstvo karbolna kislina, s katero namažemo čebelnjak in žrela napadenih panjev. Domačih čebel ne prežene, toda tuje ne silijo v panje radi njim zoprnega duha.
V svrho točenja zložimo proti koncu septembra sate iz medišča na kozico, a čebele ometemo najbolje z gosjim peresom v sipalnik, da
se spraše v plodišče. Primerno število satov, lepo izdelanih in vsaj do polovice napolnjenih z medom shranimo za pomladansko rezervo — za vsak panj vsaj po 1 tak sat. Iztočene sate ne obešajmo okrog čebelnjaka radi ropanja, ampak dajmo jih zvečer nazaj v medišče, da jih čebele osuše, toda žrela medišč treba zapreti. Nekaj dni po točenju vzamemo osušene sate iz medišča, pokrijemo matične rešetke z deščicami ter odpremo žrela v medišču, da zaostale čebele odlete v svoje plodišče. Odvzete prazne sate zažvepljamo, nato zavijemo po 2 sata v časopisni papir ter shranimo v primernem zaboju ali omari, najbolje v hladni, toda suhi kleti. Duh po tiskarskem črnilu na časopisnem papirju odganja molje ob lepih jesenskih ter pomladanskih dneh, ki utegnejo napraviti še mnogo škode. Tudi pokrovce od medu na kakem situ damo v medišče, da čebele poližejo zaostali med. Ne jih stisniti v kepo, ampak naj ostanejo tako, kakor smo jih osmukali z vilic. Vošči ne, obrezki, pokvarjeno ter prestaro satje naj se pretopi, v kolikor tega že nismo storili poleti s pomočjo sončnega topilnika. Naša zadruga ima sedaj v zalogi zelo praktičen strojček za stiskanje voska, pa kdor ga kupi, bo gotovo obvarovan sitnarjenja kuharic ali naših boljših polovic, češ, da s kuho voska vse zamažemo. Stroj je zelo praktičen, stane 520 Din ter ga vsakemu čebelarju toplo priporočam, ker ni prirejen samo za kuhanje voska, temveč pripraven tudi za stiskanje sadnih sokov, kakor malinovca itd.
Podiranje kranjičev ali košev naj se vrši še kasneje, ko se je vsa zalega izlegla. Čebel ne žveplati ali stresati v krop, temveč v kak zabojček, saj bodo dobro služile lastniku samemu ali pa sosedu čebelarju za pojačanje kakega panja. Najgrša nehvaležnost človekova se pokaže ravno v tem, da hladnokrvno pomori živalice, ki so se celo leto trudile in zbirale, a on jim vestno poplača s smrtjo. Če dobimo take, pretresene čebele od drugod, bodimo previdni, če niso bile mogoče okužene. S takimi čebelami pojačamo panj sledeče: V medišče postavimo 2—5 medene sate ter stresemo s pomočjo sipalnika čebele v medišče skupaj z matico, katero pripremo v matičnico. — Žrelo medišča čez noč odprto, zapremo zgodaj zjutraj, nato odstranimo okenca medišča in plodišča, da dobe čebele zvezo. Čez kake 5 dni se obadva okenca zopet zapreta, odpre se pa ena deščica nad rešetko. Tako dodanih čebel plemenjak ne bo moril. Dodavati pa smemo čebele le pred jesenskim pitanjem, ker so čebele po pitanju preveč vznemirjene in bojevite.
Matica sedaj že preneha zalegati, a čebele se omeje v svoji delavnosti le na svoje bivališče. Zadelava jo razpoke, prenašajo med iz oddaljenejših satov v zimsko gnezdo, le semtertja stika še kaka čebela po poznih jesenskih cvetkah. Tudi čebelar dokončava po končani jesenski paši svoja opravila, pri čemer mora paziti posebno na to,
■'•7-. Vf;

•-'■•/vV 'V
•	7 -V*
1 '
V	I.
če je plemenjak močan, če ima dovolj medu, lepe sate in mlado zdravo matico. Slabiči naj se ne vzimijo, ampak združijo tako, da jim izberemo najboljšo matico. Plemenjaki, ki imajo še veliko zalege, naj jo odstopijo onim, ki je imajo malo, toda vse sate napolnjene z medom, ti pa odstopijo prvim istotoliko medenih satov. Plemenjaki, ki so imeli mnogo zalege v avgustu in septembru, prezimijo najbolje, ker čebele še niso opešale radi dela. Zaloge naj ima plemenjak vsaj J2 kg medu, kar mu zadostuje do konca aprila. Kdor zaloge ne more presoditi iz izkušnje, naj stehta Vse sate iz medišča. Če imajo 18 kg, potem je zaloge dovolj, če ne, mora pa dodati kak meden sat iz. medišča, ali pa pokladati toliko, kolikor manjka na teži do 18 kg. Kdor pita s tekočim medom, naj to stori takoj, da čebele med pokrijejo, sicer se skisa in čebele obole na griži. Za pitanje je najboljši ajdov in cvetlični med, najslabši pa gozdni. Kdor pa dopolnjuje zimsko zalogo s sladkorjem, naj to konča najkasneje prvega tedna v oktobru. Ker se sladkor raztaplja z vodo, se ga potrebuje manj kot medu; 6 kg sladkorja izda toliko, kot 8 kg medu.
Sedaj je tudi že zadnji čas odstraniti slabe, stare in nezdrave matice. Jesenska izmenjava matic je zelo enostavna. Staro matico uničimo, a mlado spustimo čez kake 4 ure v isto ulico, kjer smo staro ujeli. Seveda jo pa dodamo tudi lahko priprto v matičnico ter jo izpustimo v panj šele čez 24 ur.
Prestavljanje satov v plodišču je sedaj škodljivo. Pregleda naj se panj le v toliko, če ni po naključju izgubil matice. Odvzemanje medu kakor tudi pregled panjev naj se vrši zgodaj zjutraj, ko čebele še niso živahne.
S prodajo medu se ni prenagliti, ker je spomladi večje povpraševanje po njem. Tudi pri kupovanju medu - pitanca je treba previdnosti, ako ne izvira tak med mogoče od okuženih čebel.
RAZGLEDI
Hrovat Emil:
Duševne bolezni in značaj
T T predzadnji številki „Zadrugarja“ sem omenil znano resnico, da se V značaj človekov najbolj pokaže pri duševno bolnem človeku, pijancu in otroku, kadar se igra. Zato je primerna pot do spoznavanja značajev študij duševnih bolezni ali psihoz. To pot je ubral tudi znameniti nemški psihijater E. Kretschmer in tako prišel do znamenite karakterologije, ki je poznana danes skoro po vsem kulturnem svetu in ki je tudi za praktično življenje važna.
O duševnih boleznih, njih vzrokih, postanku in poteku ima pre-
prost človek navadno. preče j medle in cesto zelo napačne pojme.
Običajno misli, da je duševno bolan tisti, ki govori zmešano, brez reda in logike, ki besni in podobno. Prav tako so mnogi mnenja, da. človek hipoma znori vsled kakega posebnega dogodka. Znanost pa je pokazala, da to ni tako.
Da bomo razumeli glavne znake duševnih bolezni in pozneje posebnosti raznih značajev, hočem v kratkem označiti temeljne duše-slovne pojme.
Psihologija nas uči, da moramo razlikovati med duševnostjo in nosilcem te duševnosti t. j. jaz-om. V duševnosti ločimo zopet umsko polovico, t. j. naše predstave, občutke, misli itd., ter nagonsko (emocionalno). V nagonsko polovico spadajo čustva, t. j. veselje, žalost, ugodje, sreča itd., ter stremljenja in želje. Naša duševnost nam pri- . kazuje vnanji svet ter nas žene k raznim dejanjem, ki so primerni dražljajem iz notranjosti ali okolice, n. pr. občutek vročine sproži v nas reakcijo, to se pravi, da n. pr. odpremo okno, gremo iz sobe in podobno.
Povrnimo se k duševnim boleznim in njihovim znakom, kolikor so pomembni za nauk o značajih. Po Kretsclmierju lahko vse duševne bolezni razporedimo v dve veliki skupini. Prvo označuje z izrazom s h i cof r e ni ja , drugo pa s cirkularnimi psihozami. Shicofrenija pomeni besedno nekako razkol duha. Cirkularna psihoza je pa duševna bolezen (psihoza), ki poteka nekako v krogu, t. j. posamezne faze bolezni se vedno ponavljajo.
Zanimivi so znaki teh dveh skupin, ker v jedru pokažejo vse tiste posebnosti značaja, ki jih opažamo tudi pri vsakem zdravem človeku.
Shicofrenija ima več oblik. Najznačilnejši njen znak je, da postane zAreza med okolico in duševnostjo bolnika pretrgana. Bolniki se nekako izolirajo sami zase in vplivom okolice niso več dostopni. To posebnost imenujemo avtizem. Za ugovore se ne zmenijo, pri govoru se ne ozro, ne sprejmejo ponujene roke itd. Značilen za nje je tudi negativizem, t. j. store baš obratno, kar se jim reče. Njih govorica postaja svojevrstna, nam nerazumljiva. Poteze obraza postanejo prazne brez zveze z vsebino govora (v zdravih primerih imenujemo to blaziranost). Razkolu med duševnostjo in okolico pa odgovarja tudi razkol v sami duševnosti. Tok misli postane pretrgan, to je, med posameznimi mislimi ni več prave zveze. Pri zdravem človeku sta duševnost in osebni jaz organsko zrasla in jaz regulira duševnost. Pri shicofreniji pa je tudi ta zveza več ali manj pretrgana. Bolniku postanejo lastne misli nekako tuje, ne več njegove. Iz tega sledi, da si prično često domišljati, da niso več tiste osebe, temveč

•V: '->>


druge, ali tudi, da je v njihovi duši več oseb. O okolici dobe svojevrstne predstave in nihče ne ve, kdo je v njihovi avtistični duši prijatelj ali sovražnik. Prav to dela bolnike okolici nevarne. Razkol ■se pa prične tudi med umsko in nagonsko plastjo v lastni duševnosti, krnski del duševnosti se prične izolirati od nagonskega, ki prične usihati. Pri težkih primerih nastopi popolna topost. Bolnik ne sprejema hrane in ure in ure v okosteneli pozi sloni in buli v steno. Bolniki so nedostopni in ne moremo spoznati njih namer in misli. Zato so nepreračunljivi. Notranjost včasi po dolgem tlenju nenadoma izbruhne (eruptivne sprostitve). Značilen znak je dalje ponavljanje besed, kretenj, gest itd. Hoja ni prožna, temveč okostenela. Bolezen se običajno vedno bolj razvija, in sicer sunkoma. Konec je navadno popolna bebavost. Bolnik več ne reagira na ničesar, treba ga je pitati, trd in nem stoji ali leži, skrivnosten kakor sfinga.
Shicofrenija ima dva pola: občutljivost na eni strani in popolno topost na drugi.
Bistveno drugačna pa je druga skupina duševnih bolezni, ki nosi naziv cirkularne psihoze. Tu je pa v ospredju prav nagonsko življenje, t. j. čustva in razpoloženja. Bolezen niha zopet med dvema poloma, med depresijo (popolno pobitost) in manijo (silna živahnost, besnenje), ki po navadi periodično v večjih ali manjših razdobjili sledita drug drugemu. Včasi se sicer pojavlja samo ena faza, n. pr. depresivna pri melanholiji ali manična, toda tu je ali časovno razdobje zelo veliko, ali se pa druga faza pojavlja v mali nezaznatni meri. V času depresije sedi ali čepi bolnik ves skrušen v kakem kotu, črnogled in obupan. Domišlja si razne pregrehe ali pričakuje konec sveta in podobno. V manični fazi pa preplavi bolnika silen naval čustvene stremljenske sile. Bolnik silno dosti govori, bega sem in tja, se smeje, je živahen. Misli begajo hitro z enega predmeta do drugega (beg idej). Bolnik se peča istočasno z več posli, se n. pr. uči istočasno več jezikov, pisari raznim znancem in podobno. Vse vidi v rožnati luči. Toda veselost se izprevrže iz malenkostnega vzroka v silno razburjenost in besnost, ki v njej lahko bolnik zagreši težke zločine. V nasprotju s sliicofreniki so bolniki družabni, zgovorni, imajo željo po družbi. Pojavijo se A-eličinske ideje. Smatrajo se za potomce cesarjev ali celo za samega Boga. Vsi ti mnogovrstni pojavi izvirajo iz neugnane duševne sile in sproščenosti. Manični fazi sledi navadno depresivna in tej zopet manična. Med njima pa je včasi večletna pavza. Bolnik je zdrav, lahko opravlja poklic, dokler zopet ne izbruhne naslednja faza bolezni.
To bi bili glavni znaki duševnih bolezni, kolikor prihajajo v poštev za karakterologijo. Opazovanje normalnih, zdravih ljudi in
študij življenjepisov slavnih mož pa je pokazal Kretschmerju, da tudi tu lahko zasledimo dvoje tipov značajev, ki v temeljnih potezah kažejo znake (seveda v zdravi obliki), kakor so značilni za oba tipa duš. bolezni. Tudi med zdravimi ljudmi so eni sami vase zaprti čudaki, nezgovorni, občutljivi ali silno flegmatični, drugi pa zopet zgovorni, odkriti, družabni, ki se pa pri njih tudi menjava dobro razpoloženje in pobitost.
Prav študij duševnih bolezni, kjer se posamezni karakterni znaki kažejo v prosti in pretirani obliki, odpre oko tudi študiju značajev zdravih ljudi. Če pri določenem človeku opazimo en značilen znak, potem lahko sklepamo tudi na druge, s katerimi je v sestavni zvezi, čeprav ga sicer ne kaže.
Prihodnjič bom prikazal prenos iz duševnih bolezni na zdravo duševnost in njene karakterološke osnove.
LEPOSLOVJE
Rijavec Vladimir:	Roke
Tj)oli?“, ga je vprašal zdravnik, ko je zadnjikrat zatisnil obvezo »i*i I ) krog zapestja in jo pričvrstil ter pričel polagoma odpuščati podvezo, ki jo je bil napravil na Andrejevi nadlakti.
„Ne!“, se je zdramil Andrej in zmeden pogledal na snežnobelo tkanino, skozi katero je pričela siliti kri in barvala po njej večje in manjše lise, ki so se počasi večale in so bile v sredi živordeče, proti obodu pa bolj in bolj vodene. Ni ga bolelo. Tako nenadoma se mu je zgodilo in tako čudno je prišlo, da ni utegnil misliti na bolečine. Mučil se je, da bi si v možganih uredil dogodke, jih zvrstil in si tako morda pojasnil, kako se je znašel s krvavo roko pri zdravniku. —
In urejeval jih je; jih razvrščaval in pretehtaval;----opravičeval
se je pred samim seboj,------a koncem koncev je le moral priznati,
da ga je zadela kazen vesti. Da! Kazen vesti.
Pred dvema tednoma se je začelo. Takrat, ko je stroj odtrgal Samsonu roko. — Slične nesreče so se v tovarni dogajale večkrat. Poškodovancu so včasih izplačali odškodnino, včasih ne. Ravnateljstvo je vedno upoštevalo le mnenje in ugotovitve svojega izvedenca.
Neprijetna služba, biti takle izvedenec! Andrej je to dobro vedel in občutil;-----toda takrat, ko je dokončal svoje študije, jo je
rad sprejel in hvaležen je bil Swei, da je pri očetu govorila zanj; — hvaležen ji je bil za uslugo, s katero mu je omogočila, da je ostal blizu nje.
Swea.
, Bila- mu je najbližja izmed vseli, ki so mu ostali. Spoznala sta se pred leti v dramatski soli, ki jo je vodilo Narodno gledališče. Andrej je zahajal tja bolj za zabavo lil le kadar so mu predavanja dopuščala,— Swea pa se je popolnoma posvetila tej umetnosti. Napredovala je hitro, prerokovali so ji veliko bodočnost — — — in res je bila prva iz dramatske šole, ki jo je gledališče angažiralo.
Nepozaben mu je ostal dan njenega prvega nastopa. Igrala je v drami, ki ji sedaj ni več vedel naslova, mlado proletarsko mater, ki se žrtvuje, da bi spreobrnila sina, ki ga je omamilo in zapeljalo mesto, da se sramuje svojega delavskega porekla, ----- pa pade v roke raz-
besneli masi, ki zahteva njeno smrt. Swea se je vživela v svojo vlogo, — odigrala jo je dovršeno. Andreju se je zdelo, da ima pred očmi svojo mater: — zdelo se mu je, da ni igra, ampak resnica, kar se je dogajalo pred njim na odru.
Mati.
Da, tudi njegova mati je bila delavka. Skrbela je zanj in ga učila. Očeta že dolgo ni imel več, — komaj, komaj se ga je še spominjal. Mati se je morala mučiti v tovarni od jutra do večera, dan za dnem, da je mogel dovršiti srednjo šolo in se vpisati na univerzo.
■ Kolikokrat ji je pobožal izmučene, toda še vedno krepke roke in jih stisnil k svojim ustnicam; — kolikokrat je občudoval gube, ki sp jasne in ostre, kot da bi bile izklesane iz granita, ležale na njenem
-	čelu, izpod katerega je sodilo svet dvoje drobnih, a svetlih in živahnih oči; — kolikokrat je poslušal preprosto modrost, ki so mu jo razlagala njena usta in kolikokrat ga je bodrilo njeno življensko geslo, ki ga ni zatajila nikdar:
„Boj, Andrej! Bolje da umreš stoje, kot da bi moral živeti na
-	kolenih!“
Sedaj je ni imel več. Tudi njo je pregazila podivjana masa. Izginila je, kot da je nikdar ni bilo. Ranili so jo pred tremi leti pri nekem delavskem obhodu, ki se je razvil v demonstracijo. Dobro se je spominjal, kako so jo tistega usodnega jutra prinesli vso krvavo domov, — ko je mislil, da je mrtva, pa je še zmogla toliko sile, da mu je.povedala, kar ji je ležalo na srcu:
. V. • --L mano je končano Andrej. — Ni mi težko umreti, — samo to mi prisezi, da boš delal in živel, kot sem te učila," je razbral bolj po premikanju njenih ustnic, kot iz njenega umirajočega glasu.
,,Bom mati! Prisegam!"
Nasmehnila se je in mu stisnila roko.
..Boj, Andrej! Boj-----—“
r-—-in ni je bilo več.
Swea mu jo je s svojo igro priklicala v spomin. Hvaležen ji je bil zato. Nikdar še po tistem dnevu ni bil videl matere tako žive pred
seboj. — Ko je zastor zadnjikrat padel, je obsedel zamaknjen na svojem sedežu. Ni ga zmotilo navdušenje občinstva, — živel je še naprej v minulih spominih, ki so se mu nizali drug za drugim in ki jih je obtipaval s sveto pobožnostjo, otroka, ki boža drobne jagode na materinem molku.
Swea je bila vesela. Vsi so ji čestitali, — le Andrej se ji ni približal.
,,Zakaj si tak?“, je stopila k njemu. „Se prav nič ne veseliš mojega uspeha?“
„Oprosti Swea! ..,. Ko bi vedela, koliko bridke resnice je bilo v tvoji igri."
Ni mogel skriti solz. Swea jih je opazila. Z mehko roko ga je pogladila po licu.
»Verjemi mi Andrej: jezila sem se nate poprej, ker se nisi veselil z mano, — toda sedaj sem srečna. Tvoje solze so mi naj dragocenejša čestitka", mu je zatrdila.
Zardel je nerodno kot petošolec in se nasmehnil, da bi skril zadrego.
»Obljubila sem drugim, da bom šla z njimi, a rajši bi ostala sama s tabo, Andrej. — Spremi me malo!"
Od takrat sta bila mnogo skupaj in obema so bili dragi ti trenutki. Njuno prijateljstvo se je še poglobilo. Ko je Andrej končal študije, je Swea pri očetu dosegla, da ga je sprejel v svojo tovarno in mu poveril odgovorno mesto izvedenca za nezgode. Spočetka mu je bilo delo nepoznano in zato težko; — za par mesecev se ga je privadil. Imel je delovno sobo tik ravnateljeve in kadar je bila Swea pri očetu, se je prav gotovo ustavila tudi pri njem. Neštetokrat se je med delom zalotil v mislih nanjo — in vsaki krat si je odkrito priznal, da bi mu bilo zelo težko, če bi nenadoma prestala biti. — Ni ga motilo, da sta vzrastla vsak v svojem svetu, da je Swea živela v razkošju in izobilju ter da ni vedela kaj je glad, ki ga je on tolikokrat občutil; -— ni ga motilo, da jo je videl vsak dan v drugi obleki, v drugih okraskih in
da se je vozila po mestu v svojem avtomobilu,-------ne, vse to ga ni
prav nič motilo! Še vedno je videl in ljubil v njej ono proletarko, ki jo je bil spoznal na prvi predstavi. Taka je živela v njegovih očeh,
v njegovih mislih in srcu,------- vse drugo so mu bile malenkosti, ki
jih je neopažene puščal mimo sebe. Swea mu je bila in ostala živa slika matere.
Čas prinaša svoje. Mišljenja se spreminjajo in zakrivijajo ob dogodkih kot se je zakrivil svetovni prostor, ko je padlo ali nastalo v njem prvo telo, prva masa.
Andrej ni pozabil, kaj ga je učila mati. Prijazen je bil z delavci v tovarni in pomagal jim je, kjer je le mogel. Svetoval tudi. In dosedaj
se mu je še vedno posrečilo prepričati in pregovoriti ravnatelja, da je ponesrečencem izplačal odškodnino. Le nekaj mu je govorilo, da ne bo šlo več dolgo tako po sreči; — da se mu bo enkrat špodtaknilo. In se mu je res. Pri Samsonu.
Bolj kot pri vseh drugih je bil uverjen, da se Samsonu ni pripetila nesreča zaradi malomarnosti ali nepazljivosti. Poznal ga je dobro. Le kako uveriti ravnatelja o tem?
Poskušal je po ovinkih. Ali se je gospod ravnatelj že odločil za njegov predlog, ga je vprašal. Za predlog, da bi povišali odškodnino, ki jo ravnateljstvo izplačuje v primerih nesreče, ker so delavci sedaj premalo zavarovani, — takorekoč nezavarovani, dočim je možnost poškodb ob strojih razmeroma velika.
„Mislil sem o tem, —-----toda prav zato, ker je možnost poškodb
ob strojih razmeroma velika, bi značil vaš predlog za nas prevelik riziko. In denar je predragocen, da bi ga smeli metati proč! — — Držimo se določb, ki jih predpisuje zakon!"
»Pa bi vendar morali napraviti tako!", ni popustil Andrej. »Saj bi tovarna pri tem le malo izgubila!"
»Več kot mislite!-----A daleč prav gotovo ne bi prišla, če bi se
morala ozirati na težave posameznikov.-------Sicer pa vas razumem,
-----toda na nekaj pozabljate: sprejel sem vas v tovarno, da boste
delali v njeno in našo korist in ne v korist delavcev!"
Andrej ni vedel, kaj naj bi mu odgovoril. Le na Sweo se je spomnil in se vprašal, kaj bi ona napravila, če bi bila sedaj na njegovem mestu. Tudi ravnatelj se je spomnil nanjo in glas mu je postal bolj prijateljski.
»Še nekaj vam bom svetoval: ne kot ravnatelj, — kot oče! Nič nimam proti temu, da se zanimate za Sweo, toda hočem, da si poprej ustvarite dobro pozicijo. Zato se držite mojih nasvetov! — Swea je navajena na udobje, ki ji ga za sedaj še ne morete nuditi. — Razmislite malo o tem!"
Andreju je bilo neugodno, da sta zašla tako daleč in iskal je pripravnih besed, da bi pričel drug razgovor. Stopil je do pisalne mize in položil nanjo par spisov.
»Kaj je s Samsonom", se je spomnil tedaj ravnatelj.
»Ne morem verjeti, da se je ponesrečil zaradi nepazljivosti."
»Vzrok vsaki nesreči je nepazljivost! Ne more biti drugače! — — Samson se je pritožil na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Za jutri popoldne so določili rekonstrukcijo nezgode. — — Ugotovite, kaj je povzročilo Samsonovo nepazljivost; — potem smo kriti. Pričakujem od vas pozitivnih rezultatov!"
Andrej je prvikrat občutil, da je vezan. Spoznal je, da je le suženj brez svobodne volje in bil je prepričan, da bo nekega dne odpu-
scen, če ne bo delal tako, kot je želel ravnatelj. In kaj potem ? Kam naj se obrne, kje naj išče službo, kako naj živi?
„Odpusti mi mati! Ne morem drugače! Vsi živimo na kolenih, —-vsi klečimo pred vsemogočnim, ki mu je ime denar. — — Ti si me
lepše učila. Želela si, naj bom svoboden-----ali življenja na zemlji
ne morem obrniti, ne more ga spremeniti! —- Saj si vedela in. neštetokrat občutila, kaj je naš vsakdanji kruli!“
Ponoči so ga mučile težke sanje. Šele proti jutru se je umiril. Prikazni, ki so ga lovile, so dobivale človeške podobe, druga za drugo so izginjale; ogromna scenerija njegovih sanj se je manjšala. Pred njim je ostal le še stroj, čigar kolesje se je z lahkim ropotom in brez vsake naglice vrtelo, da so neštete ročice in vzvodi sedaj zapirali, sedaj odpirali pot solnčnim žarkom, ki so silili skozi zapleteno mašinerijo. In ob stroju je stala mati. Ni se zganila. Izgledala je z granitnimi gubami na čelu in ostrimi, bledimi ustnicami brez nasmeha kot neizprosen kip.
„Kaj naj napravim, mati?"
Ni mu odgovorila. Le tri prste je dvignila in spet ostala nepremična.
Andreju je postajalo neznosno. Dušilo ga je. Zakričal je in se prebudil.
S temno slutnjo je odšel v tovarno. Niti hladen jutranji zrak ga ni mogel pomiriti. Mnogi so hiteli mimo njega, z njim in kot on: brez nasmeha, brez besed, z odmerjenimi koraki, z vedno istimi kretnjami. Avtomati, je pomislil.
Edino, kar je obrnilo nase njegovo pozornost, je bila plavolasa glavica otroka, ki je s knjigami v roki stopal proti njemu. — Vsako jutro se je srečaval s Samsonovim dekletcem; vsako jutro je pogladil te svilene, nakodrane laske; vsako jutro mu je prijeten glasek iz
drobnih, kot črešnja rdečih ustec, zaželel dobro jutro.----Danes se
je Andreju zdelo, da ne bi mogel pogledati mali v oči, — da bi moral povesiti pogled, ko bi ji stisnil roko. Sram ga je bilo. Dvignil si je ovratnik na suknji in stopil preko ceste.
In kot avtomat je hitel dalje. Brez misli;----na vse je pozabil.
Tudi na to, da sta se vsako jutro srečavala pred tovarno s Sweo in se malo pogovorila ali si vsaj zaželela srečen dan.
Ni opazil, kdaj se je s svojim avtomobilom ustavila ob njem. Morala ga je poklicati, da se je zdramil.
„Zakaj si žalosten, Andrej? In tako zamišljen?-----Kaj te teži?'1
„Vest, Swea!“
Začudila se je, — a ko ji je vse povedal, ga je razumela, čeprav jo je motila njegova tenkočutnost.
„Saj ni tako hudo, Andrej! V sem ne boš nikdar ustregel!---------In
tudi nase moraš misliti. Napravi tako, kot ti je rekel oče. Boš? — Meni na ljubo, Andrej!"
Sklonila se je k njemu in ga poljubila.
,,Lepe so te oči, kadar so žalostne,--------pa vendar nočem, da si
žalosten!------Opoldne me počakaj!"
„Bom,“ je iztisnil iz sebe in ji pomahal, ko je bila že daleč.
V tovarni ga je pozdravilo delo v polnem teku. Ali danes ga niso zanimali stroji, ni odzdravljal delavcem, katerih glasov zaradi ropota ni slišal, pa je vendar dobro vedel, da so bile besede, ki so jih izgovarjala njih usta, namenjene njemu. Spoznanje, da je suženj, mu je vzelo vse veselje. Suženj . .. Suženj onim, ki jim služijo tudi te jeklene zveri in prav tak avtomat, kot so one.
javil se je ravnatelju, — nato se je vrnil spet k stroju, kje se je dogodila nesreča. Samson in uradnik Okrožnega urada sta ga že čakala. Pozdravil ju je tiho, — potem se je moral obrniti proč. Ni mogel gledati rokava, ki je prazen mahedral ob Samsonovi desni strani.
Samson.
Saj mu ni bilo tako ime; — to je bil le vzdevek, ki so mu ga nadeli zaradi njegovih silnih rok. In če so mu jih tu pa tam občudovali, je vedno le skromno odvrnil:
„Dokler jih bom imel, ne bom lačen."
A danes ,. .! Izgledal je kot senca. Bil je bled in na obrazu se mu je poznalo, da ga rana še boli.
Gospod iz Okrožnega urada si je pazljivo ogledoval stroj; kar ni vedel, je povprašal Andreja; ... Končno sta se zedinila, da se nesreča pri normalnih okoliščinah ni mogla dogoditi. Prosila sta Samsona, naj jima razjasni, kako je vendarle prišlo do nje.
„Kar je, je", se je branil Samson. „Roke mi ne morete vrniti!"
„Recite vendar nekaj, človek božji! Saj gre za vaše dobro," ga je silil uradnik. „Je šel v tistem trenutku kdo mimo vas, — vas je kdo kaj vprašal ali se je morda kdo zadel ob vas?"
„Ne!“
„In vendar je moralo nekaj biti,-------moralo se je nekaj zgoditi,
kar je v tistem času obrnilo vašo pozornost drugam!"
Samson kot da je hotel odkimati,-----------a se je premislil in za
čas komaj slišno rekel:
„Da.----------Časopis ...“
„Časopis?,“ sta se začudila Andrej in uradnik. „Časopis? — — Kakšen časopis?"
Samson se je nekako grenko nasmehnil:
„Ne vem.--------Če vas zanima in če ga niso že pobrali, mora še
sedaj ležati tam!"
Skrajno čudno se jima je zdelo, da bi časopis mogel zakriviti nekaj tako strašnega. Sklonila sta se nad stroj. Od ležajev kapajočega olja omaščen papir, ki je Bog ve kako padel med kolesje, da ga je bilo videti samo od zgoraj in ni bilo mogoče priti od strani do njega, je silil med dve konzoli. Andrej je v začetku pomislil, da se je Samson ponesrečil, ko je hotel odstraniti časopis,----- a že v naslednjem tre-
nutku je vzbudil njegovo pozornost članek, natisnjen v dnevniku. Sklonil se je še niže in kljub temu, da je bil papir zamazan in raztrgan, je bil uverjen, da je naslov članka dobro prečital in da ga mlade oči niso izdale. — Saj mu končno ta vest tudi ni bila nova! Že pred mesecem dni mu je Swea omenila, da ji je oče zavaroval roke za pol milijona dinarjev. Njene lepe roke, ki so jih ocenili za najlepše v mestu.------Priznal si je, da je bil najbrž ta članek vzrok Samso-
novi nesreči, — saj si je lahko zamislil, kako je mogla delovati taka vest na delavca, čigar roke so bile stalno v nevarnosti, da mu jih zdrobijo in zmečkajo jekleni zobje, ki pa mu jih prav zaradi tega niso hoteli zavarovati.
Roke. Samsonove — Sweine.
Andreja je mučilo vprašanje, kako se bo vsa stvar končala,--------
pa najsi ga je še tako mučilo, misli so mu bolj in bolj uhajale k Swei.
„Ne smem te izgubiti, Swea! — Nikdar!“
Uradnik je postajal nestrpen.
„Zakaj niste ustavil stroj, če ste hotel izvleči papir,“ se je obrnil k Samsonu. „Ne moremo vam pomagati, — sam ste si kriv, da se vam je dogodila nesreča. — Ni res tako, gospod Andrej?"
„Da,“ je rekel Andrej težko, kot da je podpisal smrtno obsodbo.
„Mater si zatajil!" mu je očitala vest.
Samson ni rekel besedice. Počasi je vstal in odšel. Nepokrita glava se mu je pri vsakem koraku upogibala in desni rokav se je pozibaval z njo. Andreju je bilo, da bi zajokal, ko je gledal za njim. Upal je, da bo šlo vse to laže mimo njega, — — a teli par trenutkov mu je povedalo, da mu bo dogodek še dolgo ležal na duši.
„Suženj sem. Oprosti, mati!-------Grešil sem-------Swei na ljubo.
Ne smem je izgubiti!"
Od nikoder glasu, ki bi ga bil potolažil. Le roke: Sweine, lepe in mehko božajoče, — materine, žuljave in okorne, — Samsonove, ne, samo ena Samsonova, močna in ogromna. Božale so ga in mu pretile obenem. Umikal se jim je, a čutil, da se pri tem nekam pogreza; — da izgublja tla pod nogami.
Kolesje jeklene zveri se je z lahkim ropotom in brez vsake naglice vrtelo, da so neštete ročice in vzvodi sedaj zapirali, sedaj odpirali pot solnčnim žarkom, ki so silili skozi zapleteno mašinerijo. — Andrej se ji je bližal in se naslonil nanjo.
„Ka j mi je danes ?“
In spet se mu je zazdelo, da ob stroju stoji mati. Čutil je njeno bližino in počasi je dvigal pogled k njenemu obličju.
„Odpusti mi!“
Stegnil je roke proti njej. Umaknila se mu je.
„Mati!“
Ogromne čeljusti z neštetimi zobmi so budno pazile na vsak njegov gib. Nenadoma so zagrabile. Andrej je čutil, da mu je roko nekam povleklo, da je zahreščalo kot da je zašel kamen med kolesje in da mu je topla tekočina oblila roko. — Potem se je zgrudil ob stroju. Trije prsti na desni roki so mu manjkali/-------oni trije, s katerimi
je prisegel materi, ko je umirala.
ZADRUŽNI
IZ MARTULJKA.
Mladinski dom v prvem mescu svojega obrata.
Čas hiti. Prišel je toliko nezaže-ljeni 31. julij. Mladinski dom izgleda kot malo mravljišče. Krasno, sončno jutro se smeje v dolinico, svež gorski zrak, očiščen z nočno ploho, veje raz gorske vrhove, na terasah Mladinskega doma, pred njim in okrog bazena pa je polno deklic v živo pisanih oblekcah, smehljajočih se obrazkov in polnih, rdečih lic. Zares — divna slika, kdo bi se ne navdušil ob tem pogledu!
In kakšen živžav je to! Koliko je še iskanja sem in tja, izpraševanja, menjavanja naslovov! Saj je bilo tekom meseca sklenjeno nebroj prijateljstev. Po dve, po tri hodijo skupaj v zaupnem pogovoru, mnogo si še imajo povedati. Tam je zopet večja gruča, glasna je, tudi pesem se razlega: „Kaj nam pa morejo", „Čuvajte se Anči-ce“, ,,Mi se imamo radi“ in podobno. Vmes pa slišiš glasove: „Zakaj pa že gremo, podaljšajte še vsaj za en teden, fantje lahko čakajo, tako rade bi še ostale!"
VESTNIK
Gotovo. Težko je slovo od Mladinskega doma. To je res dom mladine. Popisati se ne more, da, pogledati si ga je treba. Prihajali so ljudje, domačini, tujci, Nemci, Madžari, hvale je bilo na pretek. Te velike zračne spalnice s higijensko predpisanimi posteljami, opremljenimi s prvovrstnim perilom. Izhodi na teraso, vzorne slačilnice in umivalnice. Imponira ti jedilnica s svojimi stebri, vse je postavljeno in dekorirano v narodnem slogu. Sto otrok sedi za mizo, pa je še vedno dovolj prostora.
In kuhinja! Da je lepa, prostorna, se razume samo ob sebi. Dobro so kuhale kuharice, pa izdatno. Parola je bila: Kdor več je, ta je bolj priden! Tudi uspeh ni izostal: tehtnica je pokazala v nekaj primerih nad 4 kg prirastka.
In kaj bo počel ping-pong brez punčk? Na dveh, treh deskah so igrale, tudi kraljevska igra se je pridno gojila, da ne govorim o tomboli, ki je prihajala posebno ob deževnem vremenu v poštev. In ta nesrečni bazen! Koliko je delal skrbi in preglavic, preden je bil gotov. Vedno so trdile, da so prikrajšane napram fan-
tom, šele zadnji teden je bil gotov. Velik je, da se lahko vršijo v njem plavalne tekme, pa še razne globokosti tako, da pride najboljši plavae* pa tudi začetnik na svoj račun. Kri-stalnočista gorska voda se ogreje na soncu po posebnih napravah do 22° C. To je užitek kopanja v višini 750 m. Kako je bilo veselo in živahno v tem bazenu! Dosti je bilo treba prigovarjanja in avtoritete, da si dobil male porednice iz vode.
Tako težko se ločijo deklice od dolinice pod Martuljkom. Vsa sveža je in zelena. Njiva, travnik, gozd se menjavajo. Med grmičevjem skrita pa se peni in preliva Sava - Dolinka. Desno se dviga proti nebu 2400 m visoka ponosna Martuljkova skupina, veličastna v soncu, grozna v megli, gromu in blisku, v vrhovih gola, v zasekah in zarezah pokrita s snegom in večnim ledom, levo pa se ti smeji Srednji vrh s svojimi gozdovi, pašniki in planinami. Nešteto potočkov, potokov in vodopadov bobni v dolino, prinašajoč s seboj svež gorski zrak in hladeč ta božji kraj.
Pod takimi okoliščinami in v takem okolju so živele varovanke Mladinskega doma 26 dni. Uspeh je bil velik. nepričakovan. Že tehtnica sama je pokazala na splošno dobre rezultate, kar pa ni glavni namen takih kolonij. Tu se razgiblje telo in duša. Kako vidno so rdela lička in sluznice, rdeča krvna telesca so se množila v krvi, višinsko sonce je razgibalo telesne slanice k novemu življenju, apetit je rasel iz dneva v dan, nezaupljivost, nervoznost je izginjala, živahnost, veselost, živi jenska moč je pronicala v mlada telesca.
Preden končam, še par pripomb za starše, ki pošiljajo svoje otroke na taka letovanja.
Paziti je treba, da ima dete zobe v dobrem stanju, da se odstranijo poprej eventualni polipi ali zelo povečani mandeljni. Otrok z akutnimi črevesnimi katarji ne pošiljajte sem. Dobro bi tudi bilo, da starši že poprej opozorijo upravo na vse navade in hibe svojega otroka, ker je na ta na-način delo olajšano in uspehi bodo še boljši.
INDUSTRIJO SO OSNOVALI — NABAVLJALNO ZADRUGO.
Dne 1. avgusta so osnovali v Beogradu industrije! „Nabavljalno zadrugo industrijcev kraljevine Jugoslavije".
Naloga zadruge bo: nabavke siro-vin, instalacijskega materiala, strojev, orodja i. t. d. Razen tega bo zadruga posredovala pri prodaji proizvodov in predelanega materiala, pečala se bo pa tudi s kreditnimi, hranilnimi in zavarovalnimi posli.
Delež znaša za člana Din 300.—-. Vsak član lahko vplača tudi več deležev, vendar ne more imeti več kot 50 glasov.
Ustanovitev te zadruge je zelo zanimiva. Industrije! zadružništvu niso bili nikoli naklonjeni. Če se ga hočejo sedaj sami okleniti, je to znamenje, da so svoje stališče do zadružnega gibanja temeljito spremenili. Spoznali so pač, da je posredništvo tudi za njih zlo in bodo razumeli, da p omenja to posredništvo za malega človeka še tem neznosnejše breme.
Iz uprave
SPOROČILO NAŠIM ČLANOM:	seca septembra ali oktobra, kakor bo
Z bogato kolekcijo vzorcev novo- nanesla njegova pot. Kakor običajno, došlega jesenskega in zimskega blaga bo tudi letos imel s seboj precej ve-vas bo obiskal zadružni potnik me- lik vzorec vsakega blaga, tako da si
bodo člani lahko predstavljali, kako izgloda blago v kosu. Ker so cene in plačilni pogoji prav tisti kakor v zadrugi, bo marsikateremu članu ustreženo, da si lahko doma v miru in premišljeno izbere iz vzorcev, ki mu jih pokaže potnik.
NAŠ POTNIK
je tudi pooblaščen nabirati nove člane za Nabavi j alno zadrugo in zavarovance za zadružno zavarovanje, člane za Kreditno zadrugo in mu obenem člani lahko tudi sporočijo svoje želje glede štednje pri Kreditni zadrugi.
Nabiralna akcija za Železničarski mladinski dom v Gozdu Martuljku
do vključno 10. avgusta 1937.
IV. Izkaz.
I. Delegati:
objavljeno v izkazu III	Din	5.667 —
Deleg. v ob m. vol. XI		150’—
Deleg. v obm. vol. XII	„	20 —
Skupaj a d I	Din	5.837 —
II. Od postaj:		
Objavljeno v izkazu III	Din	17.563-80
Grosuplje			300-—
Novo mesto			55-50
Hrastnik			50-—
Breg		 .	,,	31-50
Žalec			876-75
Sv. Lovrenc na Drav-		
skem polju ....		19-50
Moškanjci			30"—
Ruše			170"—
Delavnica Maribor .	„	161*—
Skupaj ad II	Din	19.256-05
ITI. Ostali železničarji		
Objavljeno v izkazu III	Din	6.291-75
Slovenski Javornik .	.		33-—
Razni		„	2.087"—
Skupaj ad III	Din	8.41L75
Skupaj ad I., II. in III.	Din	35.504-80
I\. Direktno od naših tvrdk dobaviteljic smo prejeli:
Objavljeno v izkazu 111 Din 69.507T0 Do sedaj . . . . . .	„	553-50
Skupaj a d IV Din 70.060'60
Celokupna do sedaj nabrana vsota iz nabiralne akcije .... Din 105.565'40
Objavljamo IV. izkaz naše nabiralne akcije za mladinski dom, ki je bil slovesno otvorjen dne 1. julija t. 1. Od tedaj je že v drugič zaseden po naši mladini, ki si išče tam okrepitve svojega zdravja.
Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način podprli našo akcijo in s tem tudi splošne humanitarne cilje železničarjev za čim izdatnejšo okrepitev naše mladine. Stroški za dom so dokaj znatni, zato prosimo vse gg. šefe edinic, tov. delegate in vse ostale železničarje, ki nabiralne akcije še niso zaključili, da to store čimpreje in čim uspešneje.
Zavedajmo se dolžnosti, ki nam jo nalaga skrb za našo mladino!
IZJAVA.
V zvezi z mojim prenagljenim in neupravičenim nastopom v mariborski prodajalni nasproti funkcionarjem Nabavijalne zadruge usl. drž. železnic v Ljubljani, izjavljam, da obžalujem in preklicujem iznešene očitke in žalitve, na podlagi katerih me je upravni odbor zadruge izključil iz članstva v smislu predpisov čl. 10 točke 2 zadružnih pravil.
Maribor, dne 4. avgusta 1937.
Podpis: Simončič J. Ivan, ključ. drž. žel. del. v Mariboru.
„Zadrugar“ Izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, tosamezna številka 3 Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. Z., Ljubljana, Masarykova cesta, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Kolodvorska ulica št. 39. — Tisk J. Blasnika nasled.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.
Članom mariborske podružnice!
Z ozirom na izražene želje nekaterih članic na članskih sestankih je mariborska podružnica posredovala v samostanu šolskih sester, da se otvori po 15. septembru t. L
Gospodinjski tečaj
za žene in dekleta naših članov.;
Tečaj bi obsegal po sedanji približni določitvi kuhanje, serviranje, gospodinjstvo in nego otrok ter bi se vršil dvakrat tedensko, in sicer en dan podnevi kuhanje in serviranje (po 4 ure) ter en dan popoldne ostale predmete (po dve do tri ure) ter bi trajal do meseca junija 1938.
Ukovina bi znašala mesečno Din 60'—, enkratna Vpisnina pa Din 30’—.
Prijave za obisk tečaja se spreje-
Članstvo obveščamo,____________
majo ustmeno v obeh mariborskih prodajalnah ali pa pismeno na naslov:	Nabavljalo a zadruga
uši. drž. žel,, Maribor, do 8. septembra t. 1.
Istočasno naj se navedejo tudi posebne želje, ali se naj trajanje tečaja omeji na krajši čas (3 ali 4 inesece), zato pa vrši večkrat tedensko, katere dni v tednu ter ob katerih urah, kakor tudi eventualni predlogi glede predmetov.
Skupen razgovor glede določitve ehotnega programa, tečajnih ur ter trajanja tečaja bi se vršil v navedenem zavodu predvidoma 18. septembra t. 1.
Točen čas bomo še pravočasno sporočili.
da bo prodajalna na Gorenjskem kolodvoru (Šiška) radi preureditve v dneh 9., 10. in 11. septembra zaprta. Članstvo se naproša, da oskrbi potrebne nakupe pred tem časom, ozi-
roma nakup uredi tako, da ne bo zašlo v zadrego. Sicer pa bo v omenjenih dneh v nujnejših primerih lahko nabavljalo v prodajalni na glav. kolodvoru.
Obvestilo
Članstvo obveščamo, da bo manu- 6. do 12. septembra t. L v popoldan-fakturni oddelek v Ljubljani radi tek- skih urah odprt samo do 18. in ne do stilnega tečaja, ki ga priredi naša za- 19. ure kakor običajno; dne 10. sep-druga za svoje uslužbence, v dneh od tembra pa bo zaprt ves dan.
Nabava šolskih knjig ža otroke naših članov
Tjfašim članom bomo izdajali tudi Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, letos nakaznice, s katerimi si morejo Z nakaznicami si lahko nabavijo nabaviti šolske knjige in druge po- člani pri navedenih knjigarnah tudi trebščine, in sicer pri Učiteljski knji- leposlovne, poučne in mladinske knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska uli- ge ter vse predmete, s katerimi tr-ca štev. 6 in njeni podružnici v Ma- gujejo knjigarne. Obračun z zadrugo riboru, Tyrševa cesta štev. 44, ter pri na obroke kot lani.
Koncem meseca prispe večja pošiljka prvovrstnih svežih bosanskih sliv. Cena bo konkurenčna. Naročila je oddati čimpreje našim blagajnam v prodajalnah; člani s proge pa naj jih pošljejo pismeno.
C'
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani
CENTRALA: LJUBLJANA, MA SARTROVA CESTA 17 • TELEFON ŠT. 22-41 IN 22-48
PRODAJALNE
Ljubljana:	Maribor:
Glav. kol., Masarykova cesta 17, telefon št. 2248	Koroški kol., Frankopanska c. 34, telefon št. 2061
Gor. kol., Bleiweisova cesta 35, telefon št. 2641	Glav. kol., Aleksandrova cesta 42., telefon št. 2825
Prodajamo samo članom.
CENIK št. 8
Obračunske cene veljavne od 20. avgusta 1937 naprej.
Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati event. zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga.
MBevski izcBelki
kg
Moka Ogg .
Og .
„	št. 2.
„	št. 5.
„ ajdova „	koruzna	.	.	.
„	„ krmilna
„	krmilna	.	.	.
„ ržena .... Otrobi, pšenični debeli „	„ drobni
Zdrob, činkvantin . .
„	koruzni	.	.	.
„	pšenični	.	.	.
3-40
3-40
3-20
3-	-
4-	50 1-80 1-35 1-70 3 — 1-60
1-	35 275
2-	25 4'—
Testenine
Domače
Fidelini................kg	7
Krpice......................  7
Makaroni....................  7
Polži.......................  7
Rezanci.................„	7
Špageti.....................  7
Zvezdice................„	7
jajčne
Makaroni...............kg	10"
Polži.......................  10-
JaJčne v kartonih
Makaroni............kg 11"
Špageti....................  11"
Jajnine vseh vrst ...	„	17"
A. C. „	............ 18"
Riz
Carolina..............kg
la.................. .	»
Ila.......................
11-—
8--
7-—
Deželni pridelki
Čebula, domača . . . Čebula, pražena „Cepo“ Česen . .
Fižol, cipro „ prepeličar Grah rumen .
Ješprenj . . Ješprenjček .
Kaša ....
Koruza, debela „ drobna Krompir . .
Leča, domača Leča, la . .
Piča za kure .
Ptičja hrana .
Tropine, lanene Ječmen . . .
Oves, semenski Proso . . .
Pšenica . . .
Zelje kislo . .
„	„ v sodčkih bru
to za neto ....
mlete
kg
doza
kg
1-50
6,—
6-—
3-25
5-50
3-75
7-	— 4'—
1-	35
2-	— dnevna
cena
li — 2 —
8-	— 2-20 2 —
2-25
240
Sadje južno, suseno in sveže
Rozine, la ... . Rozine, Ila. . . . Slive, suhe, bosanske
14"
12"
7"
Fige v vencih Hruške suhe . Lešniki, tolčeni Limone . . . Mak, plavi. . Mandeljni, la . Oiehi, celi . . Orehova jedrca Pomaranče . Rožiči, celi . Rožičeva moka
kg
kom.
kg
kom.
kg
7
6
42
1
14
52
Sladkor
Kocke...................kg	15*25
Sipa, drobna.............„	13-75
„ debela.................  1385
V prahu...................  15'25
Bonboni...................  25*—
„ Fourres, la. . »	40'—
Ila „	30—
j)	n	11(*	•	”
Kandis..................kg	23*—
Margo slad............... 44*—
Šumeča limonada . . . kom. L—
Sol
Fina...............kg	4'—
Morska.................  2*75
Namizna................  2*50
Kava
Perl...............kg 65 —
Portoriko............. 78'—
Surova, la .
„ Ha . Viktoria . . Žgana . . . ,, Rio. • „ Special Hag, mali . . „ veliki .
kg
V
79
79
79
zav.
66— 58— 52— 76-50 67-50 89-50 14-— 27-—
Žitna kava
Ječmenova, slajena za-
Ječmenova, zadružna.	.	79	7-50
Ržena, slajena, zadružna.	79	12—
Dr. Pirčeva		79	12—
Kneipp		79	12—
Proja		79	8—
Žika		V	13—
		
		
Ostale		
kavine primesi		
Cikorija Favorit a y2 kg	kg	16—
„	Franck a V2 kg	79	17—
„	Franck a XA kg	79	18—
„	kolinska a XA kg	V	16-50
„ kolinska a XA kg	V	17—
Enrilo		79	20—
Figova kava 		V	21—
Redilna kava		V	19—
Mast		
Mast la		kg	17—
„ v dozah ....	doza	90—
Ceres, bel in rumen . .	kg	27-—
Čajno maslo la ... .	V	34-—
t9	*>	•	*	e	*	79	30—
Kuhano maslo ....	79	26-—
		
Mesni izdelki		
Carsko meso		kg	*
Hrenovke 		kom.	2-—
Jezik, goveji		kg	24--
„ svinjski ....	79	*
Kare brez kože ....	7)	*
„ s kožo 		79	*
Krače 		79	*
Kranjske klobase . . .	79	3-50
„	.,	suhe .	79		•	
Meso, prekajeno, vratina	V	*
Ocvirki		79	*
Plečeta, cela . .
Prsni vršci . .
Reberca, brez kože
Safalade................kom.
Salama, jetrna .... kg „	krakavska
„	letna	.
„	milanska
„	mortadela
„	navadna
„	ogrska .
„	posebna
„	tirolska
Slanina, hamburška .
„	krušna .	.	.
„	papricirana .
„	prekajena, deb.
„	soljena .	.	.
„	tirolska	.	.
Svinjske glave, brez kosti Svinjski parklji .	.	.
Šunka,	domača	.	.	.
„	„	kuhana
„	praška	.	.	.
„ zvita ....
Želodec, nadevan, kuhan „ Tlačenka ................. »
*Po dnevnih cenah, ki so izložene v prodajalnah.
*
*
23
20
54
12
54
20
21
*
19-
*
*
*
*
*
*■
Ribe - paštete
Polenovka, suha		kg
Rusi			kom.
Sardele, očiščene,	v olju	79
Sard. obr. s kaper	, mala	doza
„ „ „ „	velika	79
Sardine
Slaniki Tunina
Pašteta, jetrna „ sardelna Guljaž, goveji Vampi . . .
kom.
y>
doza
22—
—•75
5—
8-	75 39—
9— 7-50
6—	50
4—	— 1-50
16—
5—
6—
7— 7—
Delikatese
Citronat.............kg	100-
Naš čaj.............zav.	6—
Čaj v dozah.........doza	28-—
„ „ zavitkih .... zav.	4-—
Čaj v zavitkih
„ brazilski „Mate“
„ odprti . . . Čokolada a XA kg
i/
»»	»»	/10 »»
1/
>>	99	/20 >>
„	z	lešniki
,,	,,	,, /io kg
Ve
99	99	>»	I 99
„	mlečna V1* . .
i/
„	»	ii • •
Drobtine Gorčica .
zav.
V
kg
tabl.
kom.
tabl.
79
79
V
koz.
Jajca, štajerska, dnevna cena.......................
7-50
9—
17—
3-	50 125--10—
4-	50 2-50 1— 6-50
12—
5— 10—
6—
17—
6-50
Na progo jih ne moremo pošiljati.
steki, dkg el. zav.
Juhan, mali . . .
„ veliki . . .
„ na drobno . Kaaba, redilna kava čok
okusa..............v
Kaaba, redilna kava čok
okusa..............m
Kakao, la............
„ Ila.............
Kapmi................
Keksi v zavitkih . .
„ „	„ a 1 kg
„ na drobno. . .
„ v pločev. dozah . Kruh črn in bel . . . Kumarce, kozarec . .
Kvargelni............
Kvas.................
Maggi, mali ....
„ srednji . . •
„ veliki....
„ na drobno . .
„ kocke . • • Marmelada, jabolčna .
„	doza
a 1 kg.............
Marmelada, marelčna.
„	„	doza
a 1 kg ... .
Med, cvetlični . .
„ ajdov . . .
„ cvetlični, mali kožar „ vel.
„ mali lonč. ,, sred. ,,
„	vel.
Desert šnite...........
Napolitanke, dolge . . .
al. * kg
»
zav.
kg
doza
štruca
6—
12—
1—
14—
7— 60— 40-— 50— 6— ISIS— 24— 2—
32'- do 64—
kom.
kg
steki.
dkg
kom.
kg
kom.

zav.
Oblati
—•50
38—
12—
18-	75 31-50
1-60
1-25
17—
20—
29-	—
30-	— 20—
18— 11—
19— 1-50 4-— 7-— 1— 1—
15—
15—
Otroški piškoti ....	zav.	15-—
Ovomaltine, mala . . .	doza	10-50
„	srednja . .	V	24 —
„	velika . .	v	43-
Paradižniki, V« kg . . .	v	3-75
% „ . . .	v	8-50
Sir, Chalet, la ... .	kom.	3-25
11	' 11	Hci •	• e *	V	1-50
11 11 • • e *	skati.	7--
„ emendolski, la. . .	kg	25-—
„ Parmezan ....	V	75-—
„ stiški		»	22 —
„ trapistovski . . .	V	20 —
„ liptavski		V	|25-—
Soda, jedilna		V	20-—
Pudingi in pecilni		
praski		
Božanska jed ....	zav.	5-—
Citronin prašek za puding	V	2-50
Čokoladne jedi ....	V	4-20
Čokoladna krema . . .	»	3-50
Čokoladni prašek za pu-		
ding		v	2-80
Makronin prašek za pu-		
ding		v	4-20
Malinov prašek za puding	v	2-50
Mandelnov prašek za pu-		
ding		v	2-50
Pecilni prašek ....	v	1 —
Pripomoček za vkuhava-		
nje 		v	2 —
Rdeči zdrob		v	3-50
Rumenilo		v	1-—
Vanilijeva krema . . .	v	3 —
Vanilijin prašek za puding	v	2-50
Vanilin sladkor ....	v	1-—
Zmes za šartelj ....	v	12-
Dišave		
Cimet, cel in zmlet. . .	zav.	3-—
Ingver 		V	3-—
Janež 		V	2-50
Kamilce		kg	30-
Klinčki (žbice), celi in		
zmleti		zav.	2-50
Koriander		v	2-50
Kumna			2-50
Lavorjevo listje . . .	V	1-—
„	zrnje . . .	V	!•—
Majaron		kg	55-—
Muškatov cvet ....	zav.	3-—
Muškatovi orehi . . .	kom.	—•50
Paprika, huda ....	zav.	3 —
„	sladka . . .	V	3-—
Piment, cel in zmlet . .	V	2-50
Poper, „	,,	,,	• •	V	3-—
Vanilija v šibkah velika .	kom.	2-75
Žafran		zav.	1-—
steki.
Tekočine
Kis za vlaganje ....	1
„ nav., dvojno močni „ vinski . . .
Olje, bučno	.	.
„ italijansko „ namizno .
„ olivno la .
Francosko žganje,	mala steki.
„	„	srednja	„
„	„	velika	„
Brandy, a 0'17 1 „	„ 0’351 .
„	„ 0701	.
Liker, Balkan, grenki „	„ sladki
„ Pelinkovec „	razni	.	.
Rum la, a K 1 .
»» la, ,, 11.
„ Ha, „ ^ 1 .
Esenca za liker .
Rumova esenca .
Žganje, borovničar,	a	^	1
„	brinjevec,	„	^	1
„	slivovka,	„	^	1
„	tropinovec,	„	%	1
Vino, belo, štajersko .
„ cviček ....
„ belo, dalmatinsko „	Opolo	.	.
„	Prošek	.	.
„	Vermut
Malinovec, a % 1 „	odprti
Radenska voda 14/io 1 .
^ 1
ii	*>	1 •
Rogaška voda 14/io 1 .
„	„ Donati 11
Grenka voda Fr. Jožefova „ Palma . .
steki.
kg
steki.
3-50 3-25 5 14 19 14 19 10 24 48
28
46
42
42
37
38 34 58 22
5 8
24
18
16
18
12
10
8
8
24
26
14
18
7
3
7
6
11
10
50
50
Potrebščine za perilo
Mila
Benzit..............
Hubertus, sivo . . „	navadno
„ terpentin Merima	. . .
Sunlight	. . .
Schicht, navadno „ terpentin Zlatorog, navadno „	terpentin
zav.
kg
zav.
kg
„Ena“, milne luske . „Henko“ soda . . Lux....................
Pralni praSkl
. kg
. zav.
5-10--12-— 13-50 13-— 2-— 13-— 14'— 12 — 13-50
35-—
3-
4-	50
Perion..............zav.
Persil.................*
Radion	.......	„
Snežinka...............*
„Tri„ soda.............
Ženska hvala...........
Radost peric...........
Teksil.................
Pruse potrebščine
Soda za pranje ....	kg
Lug		V
Boraks		zav.
„	carski . . . .	skati.
Škrob rižev		V
„ „ .....	zav.
Plavilo v kockah . . .	V
Plavilni papir ....	V
Pralni stroji, leseni, mali	kom.
,,	„	„	vel.
Pralni stroji, pločev. mali „	„	,,	vel.
Vrvi za perilo .	.	15 m
.	20 „
•	25 „
.	30 „
.	35 ,,
.	40 „
Obešalniki za sušenje pe-
perila..................kom.
Ščipalka za perilo ...	»
4-	50 6 —
5-	25
4-	50 3-— 250 2-50
2-	50
2-—
3-	75 2-50
5-	75 5-
1-	50
2-	50 1-50
13-	—
14-	—
15-	— 17-—
Cene
po
kvaliteti
20--
—•25
Toaletni predmeti
Milo, Bobi
mal
vel.
mali
vel.
„ Favorit.
„	7 cvetlic
„	Glicerin
„	kopalno
„	kopalno
„	Ideal
„	Karbol .
„	mandeljnovo
„	Marija .
„	Olivia .
„	domače
„	Osiris .
„ otroško.
„	za roke
„	Speick
„	za britje	la
,,	,, ,,	11^-
Cimean,	„
Chlorodont,	„
Doromat,	„
Kalodont,	„
O dol................mala
„	  sred.
...................vel.
Olje, orehovo, pristno . . Olje za solnčenje in masažo ...................
. malo kom. veliko »
tuba
V
steki.
2-50 4-50 8--7-50 5, 9
12 — 17 — 4-—
6-	50 10-—
4-50
7-	— 4-50 6-—
8-	-4-50 8-— 8-— 3 — 650 650 8-50 6-50
22-— 35 — 65-— 8--
Ustna voda Cimean	.	.
Kolonska voda	.	. mala
»»	■ VCle
Esenca za kolonsko vodo Krema za kožo Cimean . Krema za kožo Elida nočna Krema za kožo Elida dnevna
Nivea krema............
Uran „	.	.	.	.
Parfum ...............
Puder Elida	.	.	.	.
Vazelin	....
Šampon „	.......
steki.
99
doza
tuba
99
doza
99
steki.
skati.
doza
zav.
18
13
24
16
10
13
12
10
10
16
10
6
3
Potrebščine *a čevlje
Krema, črna .
. mal. skati. . sred.
• vel.
„	rujava
„	rumena
„	bela .
Mast	za	čevlje,	črna	.
„	„	„	rujava
Belin....................zav.
Olje za mazanje podplatov steki.
Krtače za blato .... kom. „	„ mazanje
„	„ svetlenje .
Vezalke, črne, kratke „	„ dolge .
„	ruja ve, kratke
„	„	dolge
„	usnjene, črne
„	„	rujave
par
Razno
Brusači .... Celofan, papir . Čistilo za parkete
Črnilo Elit .
mal
vel.
mal
vel
„ s škropilko „ škropilka .
Grafit . . .
Hobby, prašek
Hranilniki . .
Kadilo . . .
Kolofonija . .
Kladiva za meso
Kolesa moška, kromir „ damska, krom „ moška, poniklj.
Plašči za kolesa . .
Zračnice za kolesa .
Krtače za obleko .
„	„ parkete .
„	„ ribanje .
la
r.
kom.
zav.
doza
99
steki.
doza
9)
kart.
kom.
99
zav.
kom.
kg
99
kom.
5-— 6'— 12*— 5’— 5’— 5-— 4"— 4-— 2-— 8-— 4-— 1-50 12*— 125 1-50 125 1-50 2 — 2 —
13 2
10 20 3 16 29 51 22
5 — 40 — 30-— T-12'— 1450-1550-1200-55-— 17 — 16-— 27--
4-	—
5-	—
Krtače za roke ....	kom.	2-50
„	„ roke, dvostr. .	99	5'-
„	„ zobe, male	99	8--
„	„	„ velike .	99	12--
,.Mali sadjar11		knjiga	5-—
„Mali vrtnar11 . . . .	99	5--
„Mala papiga Skobčevka11	99	8'-
„Rejec malih živali11 . .	99	6 —
Metle, male		kom.	T—
„ velike		99	10-50
Metlice, otroške . . .	99	5-50
„	za obleko . . .	99	6*—
„	„ posodo . .	99	1-50
Morska trava la . . .	kg	4'—
Muholovci		kom.	—•75
Nagrobne lučke . . . .	kart.	—•—
„	„ v keram.		
lončkih		kom.		•	
Nočne lučke		skati.	2-—
Obešalniki, mali....	kom.	2-50
Olje za šivalne stroje . .	steki.	4"—
Omela, bombažna . . .	kom.	32-—
„	mala		99	12--
„	za parkete . . .	99	24-—
Omelčka za čiščenje ste-		
klenic		7.50 do 15-	
Pasta za peči		skati.	3-—
Peharji, srednji . . . .	kom.	4--
„	veliki ....		4-50
Peresniki		99	1-25
Pergament papir . .	.	pola	1-—
Pesek za email posodo .	zav.	1--
„ „ „ „	99	1-50
		2-—
>9	v alum. 99	•	99	2-50
Pile, trioglate srednje	kom.	5-—
„	„	velike . .	99	5-50
„ plošnate, male . .	99	950
„	„	srednje .	99	11 —
„	„	velike . .	99	13 —
Platnene vrečice, male .	V	T—
„	„	sred. .	99	8-50
„	„	velike	99	16--
Prašek za čiščenje oblek	zav.	10--
„	„	„	zlata	99	
in srebra 		99	3-25
Prazne pušice . . . .	kom.	5, 10
Predpražniki la ... .	14'50 do 491-	
99	Uti • e •	kom.	10 —
„	lila (slama)	99	4-—
Prijatelj gospodinj (za šte-		
dilnik)		99	170--
Rahljači, brez ročaja	99	12--
„	z ročajem . .	99	15--
Semena razna . . mali	zav.	1-—
Sidol 		99	5-50
Svitol		 .	doza	4-80
Snažilne gobice za po-		
sodo		kom.	1-50
Solnice, lesene ....	99	9 —
Stručnice, male . . . .	99	61—
„	srednje . . .	99	7-—
Strručnice, velike
Sukanec, bel, črn št. 10—12 . . Sukanec, bel, črn št. 16—36 . .
„ 40—60 . . Sveče, dolge . .
„ kratke . . .
Svinčniki, navadni „ tintni. . .
Šivanke .............
Šmirkovo platno, belo „	„ sivo
Sparklet steklenice „	patroni, polni
„	„	prazni
Sted Regulator obroči: 160—220 mm . . . 230—270 „	.	.	.
280—300 „	.	.	.
Sted Regulator plošče: 18X12 col .... 21X12 „	....
24X12 „	....
Tepači, mali ....
„	srednji . . .
„	veliki . . .
Thermid steki, in vložki Umetno gnojilo . . .
Vim..................
Vžigalice .....
Zobotrebci .... Jedilni pribor, navadni, alpaka in kromiran .
kom.
valj.
valj.
zav.
kom.
zav.
kom.
99
zav.
pola
99
kom.
99
99
99
99
99
99
99
kg
zav.
skati.
zvez.
8-—
4-50
350
2-75
6-50
1-25
6-50
—•75
1-50
350
1-50
1-	50
2-	— 150-
4-50
2-50
80 — 100--120-
150-160-170-8-— 13--18’— po ve!. 2 — 2-50 10-— r— —•25 Po
izbiri
Kurivo
Drva, bukova, cela . .
„	„	žagana	.
„ mehka, v kolob. .
Premog, trboveljski, kosovec Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna.
1» s e e
8
o
CL
Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla, žarnice itd.
Naprošamo člane, da prilagajo k naročilu platnene vrečice za vse drobno blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših prodajalnah po nizki ceni.
Svetujemo, da hranite vse mlevske izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru.