PROSVETNI
Ljubljana, 19. maja 1958
LETO DE.
OntBje orednišiii odbor. Odgovarja luže Zorn. Oredništvo tn uprava Nazorjeva 1-L Telefon Številka 22-284. — Letna naročnina din 33(L— MbVd ček. računa 60-EB-1-2-140 — Tisk Časopisno caloSniškega podjetja •Slovenski poročevalce«
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Nekaj misli o nalogah učitelja v reform rani šoli
Menim, da je treba spregovoriti o nekaterih aktualnih vprašanjih pouka na gimnazijah in strokovnih šolah, ki prav sedaj doživlja v zvezi s šolsko reformo velike kvalitativne spremembe.
Reformo organizacije, vsebine in oblik pouka so narekovale družbene potrebe in moderni pogledi na vzgojo in izobraževanje mladine. Zahteve po kakovostnih spremembah v našem šolstvu pa niso postavljali le napredni pedagogi, temveč tudi naši delovni ljudje, ki so spoznali, da daje naša današnja šola premalo za življenje uporabnega znanja, da premalo razvija samostojnost in iniciativnost učencev ter da so učne oblike in metode v veliki meri zastarele. Demokratizacija našega družbenega življenja z družbenim upravljanjem v šolstvu pa je dala možnost, da.so zahteve delovnih ljudi po reformi šolstva prišle do popolnega izraza, obenem pa je postalo šolstvo zares stvar vse družbe in ne le prosvetnih oblasti in prosvetnih delavcev. V organizacijah Socialistične zveze, LMS, Zveze sindikatov, na zborih volivcev itd. je bil sedanji'sistem in način pouka neštetokrat izpostavljen kritiki. Menim, da je prav, da se prosvetni delavci vprašamo, ali smo. na to kritiko, ki je bila odsev pozitivnih prizadevanj naših delovnih ljudi, vedno pravilno reagirali in jo prav ocenili. Ali nismo bili zaradi tega pogosto užaljeni? Ali nismo mnogokrat menili, da je šolstvo naša zadevp, v katero se »nestrokovnjaki« nimajo pravice vtikati? Ali smo očitke, ki so bili naperjeni proti naši šoli, kontrolirali z našo učno prakso in napravili vse potrebne zaključke?, Ni dvoma, da smo prosvetni delavci povečini odločno podprli svoja združenja v boju za novo šolo. Večina izmed nas se zaveda odgovorne naloge, ki jo imajo prosvetni delavci v procesu reforme šolstva, in je pripravljena na velike napore, ki bodo potrebni za zmago načel naše nove socialistične šole.
Za odgovorno nalogo, ki jo postavlja prosvetnim delavcem naša družba, pa se moramo temeljito pripraviti. Našega šolstva ne bomo reformirali le s tem, da mu bomo dali novo organizacijsko obliko in ga gmotno trdno fundirali, temveč je bistvena kvalitativna preobrazba učnega procesa, ki pa ni odvisna le od svoje materialne osnove, temveč tudi od subjektivnega činitelja — sposobnosti in prizadevnosti učnega kadra. Učni proces v novi reformirani šoli sahteva nove učne oblike in metode, nov način dela, novo pojmovanje vloge učenca v učnem procesu in nov# odnose med učitelji in učenci, čeprav so se po osvoboditvi v primerjavi s predvojno Jugoslavijo že močno spremenili. Brez temeljite priprave prosvetnih delavcev, brez študija napredne psihologije in pedagogike in brez uporabe dognanj sodobne pedagoške znanosti v šoli ne bomo mogli izvesti reforme šolskega Pouka, četudi bi bile naše šole opremljene z najmodernejšimi učili, čeprav bi jim dali ustrezno organizacijsko obliko in jim predpisali, take učne načrte, ki ustrezajo potrebam vzgoje in Izobrazbe proizvajalca in upravljalen v naši družbi. Zato menim, da je naloga prosvetnih delavcev predvsem skrb za lastno strokovno in pedagoško izpopolnjevanje, da bomo mogli v reformirani šoli tako usmerjati učni proces, da bo dosegel tiste vzgojne in izobrazbene rezultate, ki jih °d njega pričakujemo.
Mislim, da je odveč podrobneje govoriti o učnem procesu v reformirani šoli. Predstavo o njem smo dobili, ko smo študirali temeljna načela, ki jih Js postavila zvezna komisija za reformo šolstva, in ko smo često o teh načelih razpravljali na tečajih, sestankih in zboro-vanjih. Treba pa je po mojem mnenju govoriti o tem, kako spremeniti učno vzgojno delo danes, ko je materialna °snova še slaba, ko se organi-2&cijske oblike še niso v celoti spremenile in ko še mmamo Vseh novih učnih načrtov. O ^em je treba govoriti še zlasti ^ato, ker se mnogi še vedno krčevito držijo starega, četudi 2® poznajo novo. Marsikateri Prosvetni delavec U mn^nia. da bo mogoče ure**' nov-1 učn^ oblike in metode šele tedaj.
ko bo izšel zakon o reformi šolstva, ko bodo predpisani novi učni načrti in ko bomo dobili potrebne šolske prostore, učila, učbenike in priročnike. Tako mnenje je v osnovi zgrešeno, kajti šolska reforma je proces, ki je odvisen ne le od materialne osnove šol, temveč tudi od strokovnega in pedagoškega znanja učiteljev in profesorjev in njihove volje, neprestano iskati nove in boljše oblike pouka. Ce hočemo, da bo proces reforme uspešen, se moramo že sedaj nanj pripravljati ne le teoretično, temveč moramo že sedaj uvajati v našo učno prakso elemente novega.
Kako je s temi elementi novega v našem pouku?
Naj povem nekaj ugotovitev. V sodobni šoli mora prevladovati načelo aktivnih metod učnovzgojnega dela, načelo zavestne učenčeve aktivnosti. Učitelji morajo skrbeti za razvoj takih oblik in metod učnega in vzgojnega dela, ki spodbujajo iniciativo, aktivnost in odgovornost učencev. Učenci niso objekt vzgoje, temveč subjekt, ki se mora s primernimi metodami in v ustreznem šolskem družbenem vzdušju aktivno in zavestno udeleževati- šolskega življenja. Analiza učnih oblik in metod na naših srednjih šolah nam kaže, da so prav take oblike in metode pouka, ki spodbujajo iniciativo, aktivnost in odgovornost učencev, zelo malo v rabi. Močno prevladuje frontalni pouk in v znatni meri »predavateljska metoda«. Pri vsem tem pa so učne ure podobne druga drugi: spraševanje, predavanje, ponovitev predelane snovi, ki je v glavnem le spominska reprodukcija tega, kar je povedal profesor. Redki so profesorji, ki uvajajo v pouk skupinsko in individualno delo, pa tudi pri frontalnem pouku pogosto ne uporabljamo metod, ki omogočajo aktivnost učencev v procesu pouka. Ko se pripravljamo za razlago, moramo skrbeti, da bomo našo vodilno vlogo v razredu, ki nam jo daje ta metoda, povezovali z aktivnostjo učencev. Na tem mestu ne nameravam o tem podrobneje govoriti, ker obravnavajo to vprašanje številni metodični priročniki, ki so nam dosegljivi, vendar po njih premalo segamo in jih študiramo. Ob tej priliki . bi rad ugotovil le, da svojo razlago vse premalo naslanjamo na izkušnje in znanje učencev, ki so si ga pridobili izven‘šole. V sedanjem učnem procesu v naših šolah dijaki premalo samostojno opazujejo, eksperimentirajo in ugotavljajo, zanemarjamo praktične vaje in naloge za utrjevanje snovi, premalo pa uporabljamo tudi učila, ki jih imamo na razpolago. Prav radi tarnamo, da so naše zbirke učil nepopolne. To je v mnogih primerih sicer res, toda z iznajdljivostjo in prizadevnostjo učiteljev bi bilo mogoče z majhnimi stroški napraviti marsikaj, zlasti če pri tem sodelujejo tudi dijaki pri pouku ročnih spretnosti ali pa v interesnih krožkih.
Mnogokrat se čudimo, zakaj naši učni in vzgojni uspehi niso takšni, kot jih pričakujemo, pri tem pa pozabljamo, da se je šola močno oddaljila od življenja. Tu ne mislim le na vsebino pouka, temveč tudi na oblike in metode učnovzgojnega dela. Od učenca, ki ga živo zanimajo življenje in dognanja znanosti, ki jih prinašajo poljudne revije, ki v krožkih ljudske tehnike samostojno dela in raziskuje, se aktivno udeležuje družbenega življenja v mladinski organizaciji, športnih društvih in družbenem upravljanju, zahtevamo, da se zadovolji s tem, kar mu daje naš frontalni pouk, ki je dedno obremenjen z verbaliz-mom in mehanističnimi metodami, ki se večinoma opira zgolj na »lekcijo« v učbeniku in ga mnogokrat hromi še ne-domiselnost utrujenega profesorja. Tako si šola in življenje stojita nasproti. Prav to nasprotje pa mora odstraniti šolska reforma, če hočemo, da bo šola uspešno opravi-: la svojo vzgojno in izobrazbeno nalogo. Graditev socialističnih družbenih odnosov terja in pospešuje take poteze v značaju ljudi, kot so čut za kolektiv, iniciativnost, aktivnost. vztrajnost, samozavest in Živa zainteresiranost za vse mjave v naravi in družbi. Naša m1adina. ki živi in dorašča v takem okolju, je drugačna.
kot so. bile prejšnje generacije. Ce hoče učitelj, da bo sistematičen šolski pouk uspešen, mora upoštevati sodobne delovne navade in prizadevanja mladine in se jim v učnem procesu prilagoditi. Tudi v šoli naj učenci razpravljajo, opazujejo, raziskujejo, vrednotijo svoja dognanja, delajo individualno in v skupinah. Tudi v šolah je treba razen učbenika tako ali drugače uporabljati tisto literaturo, ki jo za našo mladino izdajajo naše založbe in ki jo je doslej prebirala le doma, v krožku ali pa pod klopjo. Razen tega pa je treba omogočiti, da si bodo dijaki pogosteje kot doslej ogledovali naravne pojave in kulturne ter gospodarske objekte. Takih dobro pripravljenih ogledov je bilo doslej vse premalo in jim bodo morali v prihodnje profesorji šol posvečati več pozornosti.
Prav gotovo ni nikogar med nami, ki ne bi rad priznal, da je vse to potrebno in koristno. Toda nove učne oblike in metode, približevanje šole življenju itd. terja od učitelja več dela kot tradicionalne oblike šolskega dela, ki smo jih podedovali.
Reformirana šola zahteva od učitelja več iznajdljivosti, domiselnosti, več poglabljanja v mladinsko psihologijo in predvsem več in boljše priprave. Učitelj mora biti sredi življenja, biti mora »doma« v napredku znanosti m tehnike ter družbenega življenja. Preizkušati mora nove učne metode in preverjati uspehe svojega dela. Vse to pa sodi v pripravo za pouk. O tem, kako se pripravljamo za pouk, bi bilo mogoče marsikaj reči. Mislim pa, da je dovolj, če se zadovoljimo z ugotovitvijo, da so naše snovne priprave še dokaj zadovoljive, na pedagoško in metodično pripravo pa zelo radi pozabljamo, četudi je prav od nje odvisen uspeh pouka.
Zahteva, naj bodo učenci subjekt vzgoje, ki naj da zavednega, samozavestnega, aktivnega, iniciativnega in sproščenega proizvajalca in upravljalca v naši družbi, ne
terja le novih učnih oblik in metod, temveč tudi nove oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Nekatere oblike preverjanja in ocenjevanja znanja niso več v skladu niti z napredno pedagoško znanostjo niti z odnosi, ki morajo vladati v socialistični šoli. Našemu ocenjevanju in preverjanju znanja lahko očitamo, da je usmerjeno pretežno na spominsko in verbalno obvladovanje snovi, pri čemer močno zanemarjamo razumevanje pojavov in praktično uporabo pridobljenega znanja. Povečini precenjujemo kvantiteto znanja, ki ji dajemo prednost pred kvaliteto in razvijanjem delovnih navad. Preverjanje znanja je pretežno subjektivno, zlasti še, če se skoncentrira na obdobje pred ocenjevalno konferenco v obliki kampanjskega spraševanja, ki ga na žalost še nismo povsem odpravili. Pri sedanjem načinu ocenjevanja ne moremo objektivno ugotoviti, koliko snovi dijak obvlada, zato je ocena zelo pogosto posledica sreče, kar dijaki tudi občutijo in vrednotijo ocenjevanje kot loterijo (»imel sem srečo«, »imel sem smolo«). Omejevanje na subjektivne metode ocenjevanja ustvarja tudi nepravilne odnose med učiteljem in učencem in od tod tudi občutek dijakov, da je profesor krivičen (ima me na »piki«), V nekaterih predmetih je ocenjevanje le ustno in si profesor ustvari sodbo o znanju dijaka le po tem, kar dijak odgovori. Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da nastanejo pri dijaku lahko določene motnje, ki mu ne dovoljujejo, da bi pokazal resnično znanje. V zvezi z reformo šolstva bo treba dosedanje oblike . preverjanja in ocenjevanja znanja izpopolniti tudi z nekaterimi objektivnimi oblikami, ki jih drugje že uporabljajo, pri nas pa še niso preizkušene (na pr. didaktični testi, evaluacija).
V tem članku sem poskušal podčrtati le tiste probleme, katerih rešitev je odvisna od znanja in osebnosti učitelja. Menim, da je p,:;-"v, da se za reševanje teh vprašanj temeljito pripravimo in tako izpolnimo svojo dolžnost do mladine in družbe, ki nam je to mladino zaupala.
Dušan Kompare
Položajne plače prosvetnib delavcev
V Uradnem listu FLRJ št. 15 z dne 16. aprila 1958 je bila objavljena Uredba o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zavodov. Tem uslužbencem se določajo položajne plače glede ns. naziv, oz. delovno mesto, uslužbencem, kil so na položajih, pa tudi glede na položaj.
Po predpisih, ki so bili veljavni do 31. XII. 1957, so prejemali uslužbenci prosvetnih zavodov poleg temeljnih plač še dodatne plače in funkcijske dodatke. Po novi uredbi o položajnih plačah, ki se uporablja od 1. januarja 1958 dalje, pa
pripada uslužbencem prosvetnih zavodov poleg temeljne plače še položajna plača. Do take položajne plače imajo pravico vsi uslužbenci, torej tudi tisti, ki niso na izvestnih položajih. Takim pa, ki so na položajih, se položajna plača, ki jim gre glede na naziv, poveča. Po novih predpisih pripada torej uslužbencem prosvetnih zavodov, kakor vsem drugim javnim uslužbencem, temeljna in položajna plača.
Položajne plače so določene v brutto zneskih in znašajo mesečno:
naziv: 1. Vzgojitelj, učitelj, učitelj . praktičnega pouka, strokovni učitelj:	din
a)	brez strokovnega izpita b)	s strokovnim 'izpitom, do	4.100.—
XII. plačilnega razreda c) s strokovnim izpitom od	5.800,—
XI. do VII. plačilnega razreda. 2. predmetni učitelj:	8.500,—
a)	brez strokovnega izpita b)	s strokovnim izpitom do	5.900.—
XI. plačilnega razreda c) s strokovnim izpitom od X.	7.600.—
do VI. plačilnega razreda 3. profesor:	10.200.—
a)	brez strokovnega izpita b)	s strokovnim izpitom do	7.700.—
IX. plačilnega razreda c) s strokovnim izpitom od	9.400.—
VIII. do IV. plačilnega razreda. 4. Predavatelj višje šole:	12.200.—
5. Profesor višje šole: a) v VII. in VI. plačilnem	12.200.—
razredu b) v V., IV. in III. plačilnem	13.900.—	'
razredu. 6. Asistent: a) v XII. in Xi. plačilnem	17.900.—
razredu h) od X. do IV. plačilnega	8.500.—
razreda 7. Lektor in predavatelj: a) v IX. in Vili. plačilnem	10.200,— do 14.000.—
razredu	10.200.—
b) od VII. do IV. plačilnega	, '
razreda.	12.000.— do 15.900.—
8. Docent	17.900	
9. Izredni profesor	24.700.—
10. Redni profesor	29.800,—
Ce pa delajo ulužbenci z na- jim gori	navedena položajna
živi pod 1., 2. in 3. na fakulteti, plača zviša,	oz. poveča za visoki šolll s stopnjo fakultete 1.800 din.	
ali na umetniški akademiji, se Ob določanju položajnih plač
Organizacijski odbor I. mednarodnega sejma obrti v Beogradu je povabil v goste tudi 20 najboljših vajencev iz Sloni j e. Ta odbor je zaprašil Cen-; tnalmi odbor Združenja UPSS v Beogradu, da prevzame celotno organizacijo obiska. Centralni cdbor je poveril končno izvedbo svojim Združenjem po republikah.
Tako se je v Beogradu v času od 2. V. do 5. V. t. 1. zbralo preko 100 najboljših vajencev in vajenk.
Veliko razumevanje pripravljalnega odbora I. mednarodnega sejma za vajensko mladino je treba vsekakor toplo pozdraviti, sajj večiima vajenske mladine ni bila še nikoli dlje kot do meja Slovenije. Zato je bila ta ekskurzija za vse pravo doživetje. Nudila se jim je priložnost, da so si ogledali našo prestolnico z vsemi zanimivostmi, p®av tako sej make prostore.
Po prihodu v Beograd smo bili toplo sprejeti. Takoj smo ugotovili, da j® organizacija dobra. Odšli smo na ladjo »Zagreb« — plavajoči hotel, — kjer smo imeli vso oskrbo. Z hidiro-busom so nas odpeljali na sejem. Mladina s; je z velikim zanimanjem ves dopoldan ogledovala razstavišče. —
Popoldan je bil določen za izlet z avtobusi na Avialo. Ob povratku je bila še vožnja po beograjskih ulicah in ogled, znamenitosti. Pred palačo Zvezne ljudske skupščine je bil razhod. Zvečer smo bili gostje na veliki mednarodni reviji. In zopet mnogo novega!
Naslednji dan nas je organizator povabil v okiusmo urejeno dvorano — kavarno, kjer se je ob 11. uri pričel slovesni del — razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim šolskim kolektivom in posameznikom, ki so sodelovali na I. mednarodnem sejmu obrti. Predsednik Tone Fatifar je v svojem govoru podčrtal važnost in nujnost razvoja obrtništva s posebnim poudarkom na vključevanje novih kadrov, in to predvsem v tiste veje obrti, ki so v upadanju. Z vsemi silami je treba čimprej odpraviti vrzeli v obrti. Prav na naših najmlajših kadrih je, da s svojim delom, z zgledi prispevajo k
hitrejšemu reševanju tega vprašanja. Le s smotrnim, načrtnim delom bomo pripomogli ’ k pospešenemu dvigu življenjske ravni delovnih množic.
Na razstavi je sodelovalo devet šol iz Slovenije. Skupno so prejele 8 zlatih, 4 bronaste in 4 srebrne plakete z diplomami.
Vajenski šoli za razne stroke v Mengšu in Domžalah sta prejeli za sodelovanje diplome, V. š. za razne str. Železniki je prejela bronasto plaketo z diplomo, Šola v Izoli srebrno plaketo z diplomo, vajenci tov. Novak, Vrabec, Slave pa zlate plakete. Šola za umetno obrt v Ljubljani: zlato plaketo z diplomo, gojenka tov. Pogačar iz
V. letnika še bronasto plaketo z diplomo. Ind. steki, šola Rogaška Slatina je prejela zlato medaljo z diplomo ter 100.000 din, gojenca tov. Fišer, Remi, Damjanovič, Zupančič in Zupan so prejeli zlate, srebrne in bronaste pJekete. Metalurška ind. šola Ravne na Koroškem je dobila diplomo, Met. ind. šola Jesenice pa bronasto plaketo z diplomo ter tov. Mar-sel V. srebrno plaketo z diplomo. Končino. je osvojila še Ind. kovinarska šola Litostroj zlato plaketo. Nekateri pasamezniki so prejeli še denarne nagrade od osem do deset tisoč din.
To so bila vsekakor lepa priznanja za sodelujoče. Izredna
pozornost pripravljalnega odbora I. mednarodnega sejma obrti v Beogradu je vzbudila pri mladini pravo navdušenje. Tako lepe pogostitve vajenska mladina ni pričakovala.
Zadnje popoldne so nas z mo-torko vozili po Savi in Donavi. Razkazovali so nam Kalimeg-dan, Nebojšino kulo, Jankovo kulo, Zemun in vse tja do Pančeva in nazaj.
Tako je organizacijski odbor
I.	mednarodnega sejma nagradili najboljše vajence iz vse države kakor tudi ostale sodelujoče. z namenom, da bi sejem dal mnogo pobud za še plodnejše delo.
A.Ž.
Medrepublišlii posvet učiteljev telesne vzgoje
V dneh od 8. do 10. maja je bil v Ljubljani medrepubliški posvet učiteljev telesne vzgoje, katerega so se udeležili delegati republiških društev Srbije, Hrvatske, Makedonije in Slovenije. Referate o ukrepih za izboljšanje šolske telesne vzgoje, o inšpektorski službi, šolski reformi in vzgoji kadrov so pripravili slovenski strokovnjaki F. Borko, J. Glonar, M. Jeloč-nik, M. Kabaj, A. Klojčnik, V. Knot, E. Serpan, D. Stepišnik in D. Ulaga, Kot predstavnik Sveta za šolstvo LRS je pozdravil posvet sekretar tov. L. Gabrovšek.
Delegati so ugotovili, da zajemajo družbene organizacije za telesno vzgojo in šport samo nekaj nad 3 odstotke državljanov, med' tem ko je šola obvezna za vse. Zato je tako velikega pomena za ljudsko telesno kulturo, da posvetimo telesni vzgoji v šolah več pozornosti. Uspehi so odvisni v največji meri od učiteljstva, oziroma od odnosa, ki ga ima učiteljstvo do šolske telesne vzgoje. Da bi se razmere izboljšale, bo treba zaposliti na učiteljskih šolah naše najsposobnejše profesorje telesne vzgoje. Čim bi uspeli, da bodo absolventi učiteljišč sami aktivni pristaši športnega razvedrila na planem, bodo imeli tudi več razumevanja za gibalne potrebe otrok.
Tov. Vukovič je poročal, da so v nekaterih srbskih osnovnih šolah uvedli zaradi boljšega telesnega razvoja otrok in zaradi razbremenitve pri umskem delu po pol ure telesnih vaj oziroma iger vsak dan. Izkušnja je pokazala prav dobre rezultate. Zaradi pomanjkanja vadišč so delegati sprejeli priporočilo, da bi komune oskrbele vse šole z zelenimi površinami (tratami), ki naj bi se postopno urejevale in opremljale za šolska igrišča. Pobudo, da bi oskrbeli šole s pokritimi lopami, so delegati odklonili, ker menijo, da spričo naših vremenskih razmer ne bi veliko zalegle. Končni cilj bi bil, da dobi vsaka šola razen igrišča na planem tudi normalno telovadnico, opremljeno z orodjem za telesne vaje po novem učnem načrtu.
Zelo pereče je tudi vprašanje kadrov. Prvo šolo za učitelje telesne vzgoje smo dobili v Jugoslaviji šele pred 20 leti. Po osvo-bojenju so ustanovili srednje fizkulturne , šole, višje šole in oddelke za telesno vzgojo pri višjih pedagoških šolah. Delegati so se izjavili za pospešen razvoj strokovnega šolstva, kakor tudi za to, da bi na današnji stopnji razvoja skrbele za kvalificirane kadre tri visoke šole za telesno vzgojo (v Beogradu, Zagrebli in Ljubljani). Za starejše in zaslužne kadre, ki
niso imeli možnosti doseči popolno kvalifikacijo v domovini (ker ni bilo visokih šol), predlagajo ustanovitev začasne dopisne šole, ki bi olajšala dopolnjevanje izobrazbe in opravljanje izpitov.
Prihodnji medrepubliški posvet, na katerem se bodo naši učitelji in profesorji telesne vzgoje pripravili za zvezni kongres telesne kulture v Beogradu, bo oktobra v Makedoniji.
D. U.
pa je treba upoštevati tudi po-ležaje, na katerih se nekateri uslužbenci nahajajo. Zneski o povečanju položajne plače, ob upoštevanju položaja, so določeni v razponu. Razponi za posamično navedene položaje SO znatni in je Republiški svet za šolstvo pooblaščen, da izvrši kategorizacijo položajev v mejah najmanjšega in največjega zneska, in izda natančnejše predpise o položajnih plačah za te položaje.
Navajamo primer:
U pravi teiju ali ravnatelju obvezne splošne izobraževalne šole se poveča položajna plača mesečno za 1.700 do 7.300 din, dočim se poveča ravnatelja srednje splošne izobraževalne šole (gimnazije), srednje šole za izobraževanje učnega kadra, položajna plača za 3,500 do 9.100 din itd. Kolikor nam je znano, pa Republiški svet za šolstvo še ni izvršil kategorizacije položajev.
Delegaciji poljskih in madžarskih prosvetnih delavcev v Sloveniji
Dne 30. aprila sta prispeli v Ljubljano delegacija poljskih in delegacija madžarskih prosvetnih delavcev. V poljski delegaciji sta bila predsednik Sindikata prosvetnih delavcev Dr. TEOFIL WOJENSKI in tajnik ADAM KOTLINSKI, v madžarski pa podpredsednica Sindikata madžarskih prosvetnih delavcev MIHALTNE MA-KOLDI in član predsedstva GYLA BENCZE.
Gostje so si v Ljubljani ogledali prvomajske proslave in nekatere zanimivosti. Nato so se odpeljali na Bled, Vrbo, Begunje in Bohinj. Zaradi praznikov si niso mogli ogledati šol in prosvetnih ustanov. Ko so delegati 2. maja odhajali preko Postojne v Opatijo, so na poslovilnem sestanku zastopnikom Združenja učiteljev in profesorjev izročili prisrčne pozdrave in zaželeli vsem prosvetnim delavcem v Sloveniji čim več uspehov pri njihovem vzgojnem In šolskem delu!
Tečaji v Pedagoškem centru v Ljubljani
K programu, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 5 z dne 10. marca t. 1., objavljamo naslednje spremembe in dopolnila:
1.	teCaj za inštruktorje ZA TEHNIČNO VZGOJO V
I.	, II. in III. razredu osnovnih šol bo od 21. do 30. junija v Ljubljani v Pedagoškem centru.
2.	TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE GLASBENE VZGOJE v L,
II.	in III. razredu osnovnih šol bo od 2. do 15. julija na UČITELJIŠČU v Ljubljani. Prenočišča dobe udeleženci v Internatu TSS, Vidovdanska ul. 9 v Ljubljani.
3.	Prvi TEČAJ ZA UČITELJE TELESNE VZGOJE bo v Rovinju od 3. do 24. julija t. 1.
4.	Drugi TEČAJ ZA UČITELJE TELESNE VZGOJE bo v Rovinju od 26. julija do 17. avgusta t. I.
Za oba tečaja telesne vzgoje izbirajo in vabijo udeležence tajništva za šolstvo pri OLO odnosno pri ObLO, potne stroške plača ObLO.
5.	a) Udeležencem tečaja za nemščino plačajo stroške in dnevnice OLO.
b) Udeležencem tečaja za zgodovino plača potne stroške in pol dnevnice Pedagoški center, drugo polovico OLO.
Prosvetni delavec	Sftčo
PETNAJSTLETNICA BITKE NA SUTJESKI
Tajništva okrajnih svetov za šolstvo so že razposlala na šole navodila za proslavo petnajstletnice bitke na Sutjeski. Učno osebje je tu pa tam v skrbeh, kje bo dobilo ustrezno gradivo in učila, da bi lahko obravnavalo vsaki učni stopnji primerno zgodovinsko, zemljepisno in literarno snov. Vsem, ki se za to zanimajo, bo ustreženo z majsko številko »Borca«, ki bo v celoti posvečena temu zgodovinskemu dogodku. Še obsežnejše bo gradivo zbrano v brošuri, ki jo bo ob tej priliki izdal GO ZB Slovenije.
Ker bi morali imeti v višjih razredih osemletnih šol, na gimnazijah in strokovnih šolah vsaj po en izvod gornjih izdaj, bi bilo prav, da jih šole naroče čimprej pri upravi »Borca« odnosno pri ZB Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva c. 18.
Problematika pouka tujih jezikov v višjih razredsh
(Nekaj pripomb k aktivu osemletke sa predavatelje tujih jezikov dne 9. V. 1958)
Foulc tujih jerikov je predmet, ki raBfpMje 20k> pogoisto prizadete iiičance oziroma njihove »tarže in učiteJije same kot izvrševalce te naloge. V naši dobi je to vprašanje, vzporedno s pro-fcdematdfco o metodah dela v ostalih predmetih v šoli, zagrabilo v večji širini predavateljski kader doma in v svetu.
.Pni predavatelljih vlada vteMka neenotnost glede izhodiščnih točk, neenaka predi*otbrazba po vsebini in metodah, teoretična neenotnost glede odnosov (v praksi smo vsli — le ljudje), različna so naša mnenja oi vsefeml znanja in njegovi izidbrazlbi in vzgojni vrednosti, zelo - različni smo po svoji zmogljivosti in po svojem duševnem ustroju (tem-peramentu, značaju) in ratalični po sV'Oj% življenjistkih interesih.
Predmeta! atotivi imajo predvsem namen izmenjati medse^ bojne izkušnje in dati kobtoor mogoče dognane recepte zlasti glede metode dela. Iz načina posredovanja mora že izhajati naš vzgojni samem, ki se kaže tudi v našem odnosu do učenca, v pravilnem obremenjevanju (ne razbremenitvi:) dij aka. Učitelj a in učenca združuje !sto delo — in tu- j® treba iskati demokratični način in najti navdušenje za izvršitev naloge.
Nastane vprašanje, kako vzbudit! zanimanje dijaka? Kjer obstajajo zadostni motivi, tam ima učenec tudi zadosten zagon za delo. Ti nagilbi po pogosto le čustvenega značaja in navadno trenutni, zato jih je treba od časa do časa pcisvežati. Še bolje pa je, če se nam posreči pri učencu vzbuditi racionalne, logično in trajne nagibe — prizadevanj® Po znanju. Slednje nam bo podprlo stavbo im bo učencu trdna -opora, kadar mu bo volja popuščala im se bo -vdajal lenobnosti. To prizadevanje- je trelt vsaditi, doma ali v šoli; vcepit1 moramo potrebo po znanju tujega jetika zaradi določenih ciljev (trgovska korespodenca, potovanje, tuja strokovna literatura itd.) Ko bo učenec tako usmerjen,. nam bo prikrajšan marsikakšen korak, ker bo dijak s svoje strani storil vse, da se bo podredil naši metodi, ker bo imel pred seboj cilj in bo za pot, ki jo bo moral prehoditi do Cilja, manj dabirčen.
Zašel sem na tisti del, ki je pri vsakem pouku najbolj problematičen in težaven: kako prehoditi pot do cilja? Tu se močno razhajamo. Nekaj nas po poti prepeva in se poigravamo z učenci v senčnatih oazah in trošimo svoje sile v veselih poskokih, ki so cesto bleščeča umetnost, igriva lepota, smeh in radost *n nasmejana lica. Pri tem se malo brigamo za konični cilj In delovno •vzdržljivost. Drugi premerimo daljo, razdelimo pot na počivališča, okrepčevalnice im trošimo svoje moči ekonomično, skopuško in sistematično, a suhoparno in asketsko. Tretji znajo kombinirati oboje in znajo pametno združiti prvo z drugim.
Prepričan sem, da obstaja vsa ta pisanost poti v vsaki pedagoški generaciji, da pa vsaka generacija proglaša emo od teh poti za bolj zveličavno im ustrezno, ostale pa za. zastarele ali movo-tarSke. Metode, jfci nam j% narekuje vse večja skrb za mladi rod, zahtevajo danes od nas večje. sproščenosti, aktivnosti, sodelovanja učenca, neposrednega izživljanja v tujem jeziku. Taka metoda jemlje tuj jezik kot izrazno sredstvo učenčeve osebnost; odpravlja prevod kot ipotared-mio stopnjo, ne zahteva trdne zgradbe domačega jezika kot predpogoj in ne gradi na že znanih pojmih iz domačega jezika. Tako delo v šoli odpravlja, zlasti abstrahiranje In dednciranje in sloni na indukciji. Prav ,bb tem bi se rad ustavil in povedal svoje pomisleke, ki jih delim s številnimi kolegi.
Učitelj naj ob živem jeziku, brez gramatičnih kategorij, brez posploševanja, -privadi uho in cfoo za tuje zvoke ta znake. To naj dela igraje. To naj dela v Starostni dob*, ko vemo, da j® otrok sposoben in da ga moram.' vzgajat: k abstrakciji (slovnica, geometrija, družbeni in moralni pojmi). Če delamo tako, upoštevamo le nižjo stopnjo spoznavanja — namreč ie konkretne predstave. Tu se mj zdi, da ne gremo v korak z napredkom, ki bo na višji, stopnji šolanja in tudi v življenju, poklicnem in družbenem, zahteval od učenca visoko stopnjo predstavnosti v svetu fizike, kemije, družbenih ved, ekonomije itd. Tu bi morali od učenca zahtevati hoteni napor za dosego Cilja, k1 je pred njim. Nad njegov tastinikitivni svet moramo postaviti svet volj®, ki ga pomagamo graditi z igno, vendar ne gradimo samo z igro. Ti napori se morajo stopnjevano dvigati in ga usposabljati za moderno življenje, bi je v celoti zahtevno in zapleteno. Per aspera ad astra in samo po t«j poti ge dviga človeški duh v vesolje in samo po tej poti tud! etično vrednoti svoje uspehe ta pušča za seboj le enodnevne umetne ognje, kajti nič drugega ni lepo recitirana otroška pesmica ali nastop v tujem
jeziku, čeprav ne zanikam njegove estetske lepote, ki pa je le precej opičja, če učenec ne pozna tudi jezika. Cesto re-pr: ducirajo učenci marsikaj, česar ne razumejo, ta se jim zdi to pavje perje resničen okras njihovega duha.
Prav zaradi takega induktivnega, slučajnostneSa nabiranja je sistem jezika labilen. Ker učenca stvari ne naučimo sistematično, dela nemogoč® napake po več letih študija. (I can done) C® hi se pri tako kaotičnem jeziku, kot je angleščina, ustavil1 na nekaterih osnovnih pravilih fonetike (vokal v odprti poziciji, končn1 vokali pred zvenečimi soglasniiki itd.), bi obvaroval1 dijaka često grobih napak ta mu prihranili naporno ta nesistematično memoriranoe. Zla-'sti pa b1 ga vodili s tem k sklepanju, ki j® osnova znanstvenega milšljenja. Z napačno aplicirano direktno metodo smo marsikje zašli v papagajski verball-zem, bi se mu hočemo izogniti o reformiranjem šote. Direktna metoda v neveščih .rokah lahko postane nevarno sredstvo nazadovanja v umskem razvoju dijaka. Ne pozabimo, da s® matematika in tuji jezik, kljub tako različnim dl jem, precej pokrivata, t. j. da sta bistveno intelektualno delo, čeprav z različnimi izraznimi sredstvi in vsebino. Spoznanja se morajo izražati v zgoščeni obliki, podobni matematičnim formulam, ki pa jim učenec mioma poznati njih praktičen pomen.
Moderna metoda, kot jo nekateri preozko pojmujejo, prinaša s. seboj nekritično znanje, kj ga učenci ne znajo uporabljati, spreminjati v drugačno praktično obliko, ne znajo preoblikovati stavka v drugo vrednost g spremenjeno vsebino. Če znajo kaj na pamet, potem naj znajo to razširiti ta aplicirati v drugačni situaciji. To je važna postavka v direktni metodi — imenoval b; jo (konrvertibiiniost izrazov in stavkov, to je sposobnost .prehajanja v druge oblike in vrednosti.
Na skupnem aktivu za jezikoslovce sta nam dve predavateljici ilustrirali delo z učnimi pripomočki. Tov. D. je pokazala delo s flanelogriafom. Ta način dela prijetno ilustrira pojme in z risbami, prežetimi s humorjem, poživlja uro. Tako se ji je s tem detlom posrečilo pritegniti razred, ki sicer ni bil discipliniran. Kolikor sem jo razumel, ne dela vedno s tem pripomočkom. V tem bi se strinjal z njo, kajti če bomo kdaj uporabljali v republiškem merilu ta pripomoček, bi bilo priporočljivo, da ga uporabljamo 1® na najnižji stophji (IV., V. razred osemletke), ta šs to kot pripomoček ta' ne kot stalno delovno metodo. Moj vtis je, da flanelcgraf vzbuja ipozioimost za tisto,, kar sii j® možno predstaviti in z asociac1-arni podpira zapomnitev z drugim sredstvom, s sliko namesto z besedami. Jezik jma za izrazno sredstvo govor in pisavo ta se mora prvenstveno držati teh sredstev. Pojmi naj se na najnižji stopnji in za najbolj konkretne ta tehnične stvari izražajo v slikf, pozneje pa si mora učitelj pomagati predvsem z razširjanjem pojmov s pojmi samimi — v obl%i razlage, razširitve vprašanja in zlasti definicije. Kdor poKna Gate.nbyjevo metodo, bo vedel, da se ta. poslužuje slike, risbe ta zlasti razlage ta opilsa. Na kratko — zdi se mi, naj bi se zatekli k flianell le takrat, kadar hočemo doseči zunaj! efekt ta dijaka pripraviti k padjivasti. Za peireonafilkacijo ilustracijo ta dramatizacij© pa naj ostane izrazno sredstvo beseda.
Naj se podrobneje ustavim pri drugi demonstraciji: »Igra v jieizli-toovnem pouku«. Kot mam je tov. O. prSkaealia svoje delo s pionirji v pionirski čitalnici, jtgre vse priznanje za .resen poizkus, kako posredovati tuj jezik za izrazno sredstvo otroka. Dokler se otroci le igrajo v tujem jeziku, je njena metoda pravilna in bo z njo dosegla lepe estetske efekte ta pri tem lahko odkrila otrokove dispozicije. Ti krožki so lahko koristna opazovalnica, pa še tu je potrebna pazLjtvoist. Ugotovimo namreč lahko, da ima otrok imeniten dar posnemanja glasu, pa sicer še nima kvalitet za pozitiven razvoj jezikovnega znanja. Znanje jezika j,e več kot posnemanje glasov. Primeri se, čeprav zeilo redko, da dijak imenitno reproducira, bere, a j© nesposoben samostojnega dela. Uporabljanje ‘gre v preveliki meri ta napačne direktne metode v višjih razredih osemletke bi utegnilo prinesti občutno škodo in znižanje inteligenčne ravni ter znanja tujega jezika samega na višji stopnji iz naslednjih razlogov;
1, Pouk tujega jezika je zapleten proces, ki se mora razvijati vzporedno z intelektualno rastjo dijaka ta to rast podpirati. Proces te rasti usposablja modernega človeka za čimbolj zgoščen in abstrakten načm'miš-Ijenja, ki je odsev prepletenega zunanjega sveta. Jezik, bi je odraz našega mišljenja, v abstrakcijah odraža zunanji svet, To sredstvo moramo usposabljati za čimbolj točen izraz življenja.
Zato mu moramo odkriti zakonitosti in pravila ta ne le posamične neurejene in medsetobj« , nepovezane pojave. Ti posamični izrazi resda lahko služijo našemu tremutnamu psihičnemu stanju ali želji za igro in s tem sproščajo našo osebnost, povečajo otrokov občutek ustvarjalnosti ta zmanjšujejo občutek manjvrednosti. (Morda je pri Amerikancta tudi pospešilo uporabo tak® metode pri pouku jezika, saj ima velik odstotek mladine Občutek manjvrednosti.) Vendar gre pri tujem jeziku za kaj več kot za sredstvo za sprostitev — jezik je tu predmet študija tako kot geometrija, ki pa ju potem moram© znati aplicirati v praksi. Čimbolj poznamo njegov© izrazne načine, njegovo logično vrednost, tem bolj mu bomo kos in tem bolj nam bo služil. Zato sem pri pouku tujega jezika za analizo in uporabo slovničnih kategorij.
2.	Navedeni prijem zahteva od učenca večjo disciplino in večjo koncentracijo. Jezikovne discipline, discipline mišljenja se pr* igri naučimo veliko mapi, včasih ji prav z ISro skušamo uiti, da se sprostimo. V starostni dobi, kio se dijak ukvarja s predmeti, ki zahtevajo abstratnio. mišljenje v .matematlilfcl, fiziki, družbenih vedah ta ko ga moramo pripraviti za kritično mišljenje v njegovem poklicu aUli v nadaljnjem šolanju, je kvairno. uganjati veirbalizem, pa če je še tako bleščeč ta varljiv. Z igrami, ki bi bile sistem dela in v kar se direktna metoda često spremeni, če nismo do sebe ta dijaka kritični, pa dijaka omalovažujemo, ker ga šmarno za nesposobnega za težje naloge. Tak dijak ne bo znal opazovat* stvari v njih medsebojni odvisnosti ta podobnosti, ne bo znal kritično premesti spoznanja, ki si ga je pridobil v enem jeziku, na drug j.ezik, kar se danes v višji gimnaziji tudi že dogaja. Njih znanje je segmentamno ta ne koncentrično. Tekmovalni duh (ki je morda pslihološlka osnova za Igre) moramo ta bomo vzbudili tudi za težje, , bolj ustvarjalne naloge.
3.	Direktna metoda, še posebej podprta z obilico li.geir, zahteva daljšo pot za dosego nekega zaključnega znanja pri sedanjem šolskem načinu pouka. Tu ima tuj jezik po tri ure na teden in je v razredu po 40 dijakov. Tj učenci tudi nimajo enako močnih nagibov in sposobnosti za jezikovni pouk. Dokler učencev me bomo delili v skupine po njiih sposobnostih, bo težko doseči konstanten napredek za ves razred. Posamezniki bodo potreboval; zelo različen čas za posplošitev nekega pojava ta osvojitev sistematičnega znanja. Njihovo aktivno znanje se bo sukalo okoli znane snovi ali situacije. Nekoliko spremenjeno okolje pa bo pokazalo netrdno poznanje slovarja in jezikovnega mehanizma. Pri konverzacij1 bodo odgovarjali nekritično, kar se da ugotoviti, jg zahtevamo prevod vprašanja ali dogovora. Kontrola s prevodom je zelo prepričljiv argument za zelo pogostno nekritičnost sprejemanja in netočnost zmaja. Učenci se pri konverzaciji kaj radi vdajajo samozadovoljstvu in prazno ponavljajo stvari, ki jih ne razumejo. Zato tudi hitro pozabljajo ta s težavo obnavljajo tekst po dailjSem času. Ker se pri tem v glavnem zanašajo na zapommi-tev celih stavkov, kjer si elementov niso trdno prisvojili, delajo grobe slovnične napake (I wae beem Late). Učenec s takim znanjem se nikdar ne pripravlja za uspešno nadaljevanje kakršnegakoli šolanja, niti na gimnaziji, niti na strokovnih šolah. Pridobil sl je kvečjemu nekaj znanja, k* ga bo uporabil le v enakih situacijah, kot natakar lahko obvlada vse svoje situacije brez sistematičnega znanja tujega jezika.
4.	Nadaljnje vprašanje napačne direktne metode je vprašanje osnovnega slovarskega znanja (basic Engldsh). V naš osnovni besedni zaklad danes ne spadajo samo konkretni predmeti, ki jih srečamo v situacijah in jih učencem posredujemo s slikami, temveč čutimo v pogovoru pomanjkanje izrazov za pojme iz družbenega življenja in razmerja med ljudmi. Te pojmovne izraze lahko razvijamo le z definicijami. Do pojmov, kot so dolžnost, sovraštvo, prijateljstvo itd., je pot po poenostavljeni direktni metodi nemogoča, pač pa je mogoča po prej omenjen1 poti, kjer gradimo pojme enega iz drugega.
5.	Pri tako pojmovani metodi, kjer v začetku eliminiramo knjigo in operiramo samo z govorom in gestami, dojema dijak jezik kot celosten po jav, kjer so elementi lahko varljivo zabrisani. Dejansko ne loči niti med posameznimi besedami, ker tud* nobenih znakov nima zanje, saj ne piše. V govorjenem stavku se posamezne besede zlijejo v predstavo, ki je vezana na določene predmete. Kolega, ki je delal dva meseca brez knjige in je po tem času za preizkušnjo vprašal dijaka, kaj pomeni v francoščini »vrata«, je dobil odgovor: voila-la-porte(!). Delo se j® torej moralo začeti znova in s pisavo je bilo treba razložiti
In ilustrirati obstoj vseh treh elementov, ki jta je učenec napačno vezal v pojiem »vrata«.
Nevarnost je torej, da bo šel predavatelj, ki je prisegel na izključno uporabo tujega jezika pri pouku, mimo elementov, brez poznavanja katerih pa bo dijak stalno v dvomih in se bo opotekal. Elemente je treba z nenehnim ponavljanjem utrdit1, sicer je nadaljnja gradnja labilna in luknjičava. Za drili in zapomn1-tev šablon pa je prav ta doba najplodnejša, saj še danes poznamo Iz svojega šolanja mne-motehnične pirijeme iz latinščine, ko smo se učili izjem v slovnici v stihih ta glagole v skupinah po tr1 (fero, tuli, latam). Iz lastne izkušnje vem, da m1 angleščina prizadeva največ težav ravno zaradi dejstva, ker sem se je sistematično lotili pozno, a da mi je vsak drug jezik, k1 sem se ga na našem jezikovno vetrovnem ozemlju lotil, dodelan in živ in da sem prišel povsod prej tudi do estetskega vrednotenjia pisane ta govorjen® besede, čeprav nismo bil1 deležni današnje direktne metode. S počasnim prisvajanjem elementov in postopno graditvijo smo se dokopali do znanja, ki nam je potem omogočilo, da smo vsako področje tujega jezika lahko pojmovali v pisani in govorjienl obliki.
6.	Lahkomiselno je ravnanje tistih, ki pri tej metodi nakopičijo za učenca zvrhan koš najzanimivejših anekdot, igric ta dialogov z vseh mogočih področij, pri tem pa ne zahtevajo od njega malo ta zgoščeno poznanje In nporabo (tudi v prevodu) jezikovnega gradiva. Pozabljajo pri tem, da učenec sam ne loči bistveno od nebistvenega in enako-skrb posveča formalnim besedam in besednemu zakladu. Piri vsem tem so še asociacije po besednih družinah slabo razvite v učbenikih, ki to namenoma opuščajo, češ da je treba jezik g ©dati v celoti ta ne po besednih skupinah.
7.	Vsak predavatelj si želi toplega stika z učenci, želi si nasmejanosti ln prijateljskega sprejema v razredu, vsak si prizadeva po humoiju ta smehu, kajti te-ta osebnost res sprosti, sveži in krepi. Ta postavka n* lastna le današnjim prijemom in metodam dela, temveč je pri uspešnih ta humanih učiteljih vseh šol in dob polnila učilnice s soncem. Ne dajo se pa te-stva-
ri predpisati ta naučiti. Bes je velika količina smeha in vedrega ozračja danes v šoli zanemarjena — a to zaradi prevelike utrujenosti pri prosvetnih delavcih v povojnta letih. Normalno stanje bo nastopilo šele, ko bo vsak dela) le v svoji stroki, ki se je zanjo temeljito pripravil, z minimalnim številom učencev, k1 bodo tudi sicer deležni vse skrbi, ki jo jim dom ta družba dolgujeta. Se v teh normalnih razmerah nam bo v razredu primanjkovalo razigranega smeha, ki ga ima ta več, oni manj, tud1 nekateri narodi več, drug1 manj.
8. Tisti, ki so doslej demonstrirali to metodo, so imeli pred seboj le majhno število dijakov (okoli 10—20) ih še ti so bili izbrani. Na Ljudski univerzi, kjer delamo po tej metodi, je ob koncu semestrov le po 50 do 70"/» slušateljev, ker se izbor vrsti sam po sebi. Doslej še ni pri nas nikjer nobenih podatkov, k1 bi govorili za uspešno uporabo doslej očrtane direktne metode v raziredta,,ki imajo 40 dijakov ta več in kjer dijaki niso izbran1, kot na primer na klasični gimnaziji. Delo, kot nam ga je navdušeno ilustrilala tovarišica O., ostaja zaenkrat uspešno le za izbrane pionirje v Ljubljani, ta še to najbrž le v Centru. Sem prihajajo otroci, ki kažejo že od doma (nameščenci!) zanimanje za" znanje tujega jezika, kar je seveda v veliki meri že odločilno za njiih uspešen, razvoj. Priporočljivo bi bilo napraviti poizkus med otroki v industrijskih središčih v Tržiču, na Jesenicah ali v Trbovljah ali pa v vseh treh po vrsti, ta to v petem in šestem razredu osemletke. S tem bi dobilo delo svojo realno vrednost, kajti tam so dani tisti pogoj1, s katerimi bo naš prosvetni delavec moral računati še dolgo vrsto let, in to pri polni obremenitvi ali pa z obremenitvijo 30 do 40 ur na teden, kot smo to delali doslej 12 let.
Predno sem te vrstice napisal, sem jih predtakutlral z nekaterim1 svojimi kolegi, ki vsi ur števamo izsledke moderne lingvistike. Upoštevamo pa pri tem tudi okoliščine, v katerih učimo, zato predavamo na Ljiudsik1 univerzi drugače (seveda po direktni metodi in edino po tej) ta v šoli spet drugače, ker so subjektivne in objetivne razmere 'različne.	K. V.
RAZPIS
za sprejem slušateljev na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani za šolsko leto 1958-59.
Višja pedagoška šola bo v šolskem letu 1958-59 sprejela slušatelje na tele predmetne skupine:
1.	slovenščina — srbohrvaščina,
2.	angleščina — slovenščina,
3.	nemščina — slovenščina,
4.	zgodovina — geografija,
5.	biologija — kemija
6.	matematika — fizika ali fizika — matematika,
7.	risanje — ročne spretnosti
8.	defektologija — ortopedagogika — surdopedagogika,
9.	predvojaška vzgoja — geografija — ali kemija, fizika.
Šolanje traja dve leti. Kandidati ne smejo biti stari več kot 30 let in morajo imeti ali diplomo učiteljišča » vsaj dveletno uspešno prakso ali gimnazijsko maturo ali diplomo srednje strokovne šole; diplomanti srednjih strokovnih šol se morejo vpisati na tiste predmetne skupine, ki ustrezajo njihovi predizobrazbi. Sprejemne izpite opravljajo kandidati za angleški in nemški jezik ter risanje. Sprejemni izpit za angleški in nemški jezik obsega prevod iz angleškega (nemškega) jezika s pomočjo slovarja, branje krajšega odlomka in razgovor o tekstu v angleščini (nemščini). Kandidati za risanje rišejo po izbiri človeško glavo pd naravi ali pa skupino predmetov ter izdelajo eno ornamentalno risbo, prošnji za sprejem pa prileže nekaj svojih dosedanjih del iz risanja.
Bavnateljstva učiteljišč bodo naknadno obveščena, ali bo možen neposreden vpis z. učiteljišč.
Vsak kandidat naj poleg izbrane predmetne skupine navede še drugo skupino, ki bi jo bil pripravljen študirati v primeru, da na prvo skupino ne bi mogel biti sprejet.
Kandidati za predvojaško vzgojo morajo imeti tudi dovršeno šolo za rezervne oficirje.
Učitelji se lahko vpišejo tudi kot izredni slušatelji na prve štiri zgoraj navedene predmetne skupine in defektologijo. Za izredni študij morajo imeti kandidati opravljen praktični strokovni izpit, odpade pa starostna omejitev. Za izredni študij na defektologiji se lahko prijavijo le učitelji in vzgojitelji, ki na področju defektologije že delajo, imajo vsaj štiriletno učno prakso, a od tega najmanj enoletno prakso na šolah za defektno mladino.
Kandidati •— učitelji naj vlagajo svoje prošnje na VPS preko svojih občin oziroma okrajev, ki naj jih opremijo s strokovno in m oralno-politično oceno kandidata ter predlogom za sprejem ali odklonitev. Isto velja tudi za abituriente gimnazij in učiteljišč oziroma diplomante srednjih strokovnih šol, ki naj vlagajo prošnje preko ravnateljstev svojih šol. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi prilogami, morajo biti vložene na Višji pedagoški šoli (Stari trg 34) do 20. julija 1958.
Prošnji (kolek za 30 din drž. takse) je treba priložiti:
1.	spričevalo o opravljenem diplomskem m morebitnem strokovnem izpitu oziroma maturitetno spričevalo.
2.	življenjepis (kolek za 25 din drž. takse),
3.	dopisnico z natančnim naslovom, na katerega bo kandidat obveščen o sprejemu in o dnevu sprejemnega izpita. Sprejemni izpiti bodo v septembru.
Ravnateljstvo
VIŠJE PEDAGOŠKE SOLE
Uvod v prakso
Pred vrati diplomskega izpita so kandidatinje in kandidati 5. letnika novomeškega učiteljišča nedavno zaključili svojo tritedensko učno prakso na nižje organiziranih šolah v novomeškem, trboveljskem in ljubljanskem okraju. Največ jih je bilo pač po šolah domačega, to je novomeškega okraja tostran in onstran Gorjancev, zaneslo pa jih je tudi daleč tja- na Kočevsko in blizu Maribora. Njihovi peda-
goški mentorji so bile upraviteljice oziroma upravitelji šol, kamor so bili kandidati in kandidatinje dodeljeni. Zanimali pa so se zanje tudi šolski inšpektorji in njihovi profesorji. Končna ocena je zavodu, ki jih je izobrazil, v čast: osem odličnih, dvajset prav dobrih ter štirje dobri in zadostni.
Novomeško učiteljišče bo letos slavilo desetletnico svojega obstoja.	-nm-

Dodczdf c
Prosvetni delavci žive in delajo ali na podeželju (v »provinci«) ali v mestu. S podeželja teže v mesta, >z manjših v večja in v metropolo. Vsaka prosvetna instanca o tem lahko zapoje pesem s precej kiticami.
Socialistična družba širi napredne pridobitve po vsej ploskvi narodnega ozemlja: z gostovanji umetnikov ta ansamblov, z razstavami in predavanji, z mrežo kino dvoran, knjižnic in knjigam, z izgrajevanjem šolskega omrežja, z vzgojo kadrov itd. S te plati je stvar v redu.
Važna pa je tudi druga plat, materialno vsakdanje življenje.
V soboto zvečer b> si v Ljubljani (Mariboru, Celju) rad ogledal prireditev; popoldne se lahko odpelješ tja — toda naval bo, vstopnice ne boš dobil. Otroku bd rada kupila čeveljčke, sebi jopico; v manjšem kraju ne dobiš primernega vzorca. Rad1® je potreben popravila. Z družinico b‘ rad preživel nekaj dni v Ljubljani: otrokom pokazal grad, muzejske zbirke, literarnozgodovinske spomenike. Razrednik osmega razreda osemletke ima v razredu talentiranega dijaka z izrazito usmerjenostjo; katero šolo v večjem mestu mu lahko priporoči, kako naj mn do nje omogoči in ugladi pot? Za strokovno izobraževanje veš za odlično knjiSo, treba jo je naročiti iz inozemstva.
Vsa ta vprašanja — in mnogo drngih — zaposlujejo proovetne-ga delavca na podeželju. Vsakdo, ki dela v mestu, pozna te bolečine In skrbi kolegov s podeželja — svojih znancev, in jim pomaga, kolikor more. Toda večina nima v mestu prijateljev.
Ali ne bi imelo smisla v kulturnih središčih osnovati servisne službe za tovariške usluge prosvetnim delavcem s podeželja? Ali bi se to ne dalo urediti? Ali bi bilo pretežko? Iz izkušnje vem, da je v centrih dovolj ljudi, ki bi radi pomagal1.
Morda bi šlo takole: »Prosvetni delavec« bi objavil za vsak večji kraj naslov tovariša, ki b1 skupno z nekaj kolegi tvoril zbirni center. Ta ve za imena tovarišev, k* bi bili pripravljeni urediti določeno vprašanje. Propagando za vso akcijo bi lahko vršila naša strokovna društva. Kdor potrebuje pomoči iz centra, napiše pismo in prosi zn odgovor v določenem roku. Stroški b1 bili minimalni (papir, znamke, telefonski pogovori, trolejbus). Marskaj bi se uredilo po načelu recipročnosti: za kak teden prepustiš svoje mestno stanovanje tovarišu z dežele in »3 preselil v njegovo — na počitnice v gozdni zrak odročne doline.
Ta skica n* mišljena kot trdna organizacijska shema. Opozorila naj bi na eno od perečih vprašanj našega življenja. Če bo vzbudila zanimanje prizadetih in povzročila razpravo, je dosegla svoj namen.
V. Planinšek
v smislu Šolske reforme
Osnovna šola v Sv. Luciji v piranski občimi je prva, ki je ozvočila učilnice. V letošnjem šolskem latu je veliko večje zanimanje -za radijske šolske oddaje, bodisi iz Ljubljane ali ia Kopna. Skoraj vse šole pa imajo samo po era radijski sprejemnik; oddaje lahko poslušajo samo učenci enega ali dveh razredov skupaj ali pa Se vrstijo. V Sv. Luciji so pionirji zelo veseli svojih zvočnikov, ker bod® odslej lahko poslušali vse oddaje v lastni učilnici. Pohvaliti je tu prizadevnost šolskega upravitelja tovariša Čoka, ki je pri instalaciji zvočnikov tudi sam prijel za delo.
Solsika mladina piranske občine ima letos tudi priložnost, da ®i večkrat ogleda lepe poučne filme, ta- to z novim projektorjem osemletne šole v Piranu, kar je zasluga tamošnjega upravitelja tovariša Krasnika.
L. K
„K0NJl£EK“ v šoli
Munchemsika osnovna šola v Dachauski ulici je vpeljala novost, ki bo 'najbrž pritegnila vse šole v zvezni republiki. Ura najljubšega opravka kot učni predmet. Po njihovo »hobby ura«.
Umetnosti, kako bi človek v prostem času samega sebe pametno zabaval ter se sam s seboj nikdar ne dolgočasil, se po mnenju izkušenih pedagogov ne da nikdar dovolj priučiti, kajti za oblikovanje osebnosti, telesnega. in duševnega zdravja to prav gotovo ni nič manj važno kot vaja v drugih učnih predmetih, ki so v navadi že od davna j.
In tako stoji v urniku »hO'bby-ura« enakopravno poleg ostalih predmetov: v sredo od enajstih do trinajstih. Učitelji na šoli so to dodatno »obremenitev« prevzeli z veseljem in idealizmom. Človek, ki ljubi svojega »konjička«, se vedno - veseli, če najde zaveznika — posebno med mladimi ljudmi, ki jih vzgaja. Tudi starši so s to novo pridobitvijo zelo zadovoljni. Izpolnjeni prosti čas odvrača otroke od ceste ter istočasno razbremenjuje starše, saj sta večinoma poklicno zaposlena oba.
Pravi hobby mora biti izvajan seveda neprisiljeno in z veseljem, zato mora vsakdo svojega »konjička« šele najti. Na srečo je zanj nešteto možnosti in munchensko učiteljstvo je v svojih hobby urah s preudarno izbiro sestavilo vse, kar bi utegnilo služiti kot podlaga in spodbuda za zaposlitev doma in v kasnejšem življenju.
Hoby ure so porazdeljene po razredih in je sestavljen zanje cel načrt, n. pr.; obdelovanje korenin, modeliranje, stari glasbeni inštrumenti, šah, raziska-vanje sorodstva, zborno petje, gojenje cvetic, deško kuhanje,
fotografski krožek, izmenjava
znamk itd. Vsak hofoby pouk je v drugi šolski sobi.
/ Obdelovanje korenin in nenavadno oblikovanje kamenja ne povzroča nobenih stroškov ter je v oblikovanju in bogastvu domišljije neizčrpno. Modelirajo posebno rade deklice. Stari glasbeni inštrumenti, stara godala, so zelo priljubljeni, za mladino lažji kot sodobna glasbila, n. pr. gosli ali ozke citre. Raziskovanje sorodstva:	Kdo
sem in od kod izhapam? Nastal je ta hobby pri pouku družbenih ved ob razgovoru o zakonu, rodbini in prednikih. Kuhajo dečki prav radi in skušajo popravljati napake, ki so jih opazili pri dekljcah, n. pr. zasmo-jena kaša in podobno. Izmenjava znamk je učitelju zemlje-pisja važna pomoč in uživa vso njegovo podporo.	—at
nova mmu-pspianKa šola
Gospodarsko nadaljevalno šolstvo je na Notranjskem spet pridobilo z ustanovitvijo kmetijsko-gospodarske šole v Knežaku, ki jo je ustvaril ObLO Ilirska Bistrica kot svojo proračunsko ustanovo. Del njenih izdatkov bo poravnala tudi ta-mošnja Kmetijska zadruga.
Šolska mladina, ki zaključi osnovnošolsko obveznost, bo v kmetijsko-gospodarski šoli dobila splošno in strokovno izobrazbo, šola pa bo med mladimi ljudmi vzbujala, razvijala in krepila tudi ljubezen do udejstvovanja v kmečkem življenju in delu ter jim nudila osnovno strokovno znanje iz kmetijstva. V šolskem in vzgojnem pogledu je za šolo pristojen svet za šolstvo, prosveto in kulturo pri ObLO Ilirska Bistrica.
PROSVETNA STISKA NA KOČEVSKEM
Nekdanjih nemškufersikih Kočevarjev ni več, ostal pa je ta-mošmjr svet, gozdnat in kraše-vit, vabljiv ta odljuden, ponekod skorajda še skrivnosten. Le poredkoma zanese tujca v kako odročno vasico, ki pa v njej živijo kremeniti naši ljudje, boreč se za obstanek. Z rožicami jim ni postlano. Njihova mladina pa le potrebuje vzgoje, šola je tudi zanjo nujna. Pa je največkrat nekje pod zasilno streho. Tudi učna moč, ki zaide tja, se dostikrat ne znajde, zato je po teh krajih tako težko z učiteljstvom, Samo v kočevski občini bi nujno potrebovali 29 učnih moči.
Naraščaju ,bo treba posvečati več skrbi! Kaj pa je za tolikšne potrebe osem učiteljiščhdkov. ki
jih štipendira kočevski ObLO? In po reformi šolstva, za katerega potrebe je ObLO zagotovil 800.000 dinarjev, se bo že to jesen pokazala nova vrzel v pedagoškem kadru. Dve osemletki v Kočevju samem in ena v Fari ob Kolpi bodo zahtevale več novih strokovnih moči. Pridobiti bo treba vsaj nekaj študentov višje pedagoške, zanemariti ne smejo kandidatinj srednje vzgojiteljske šole. Hvalevreden je sklep skrbnega sveta za šolstvo pri ObLO, da bodo njegovi člani z osebnim vplivanjem na gimnazijce — domačine v Kočevju in Fari — skušali v njih vzbuditi zanimanje za učiteljski poklic in po njih rešiti resnično pereč® vprašanje prosvetnih delavcev na Kočevskem.
vipi
Veliki umetnik In gfiasieni vzgojitelj
(Ob odkritju spomenika Srečku Kumarju v Kojskem 25. maja 1958)
Ime Srečko Kumar je neizbrisno povezano z razvojem naše zborovske pesmi, posebno pa še z delom, razvojem in uspehi učiteljskih pevskih zborov.
S pesmijo, ki jo je posredoval s pomočjo poklicnih vzgojiteljev, je začel že kot sedemnajstletnih učiteljiščnik v Kopru, ko je prvič v življenju vodil pevski zbor. Ljubezen do glasbe ga je po maturi leta ! 910 v Kopru privedla po kratkem učiteljevanju na konservatorij v Trstu, kjer je leta 1913 diplomiral in si še eno leto izpopolnjeval svoje znanje v Leipzigu. Ko se je po prvi svetovni, vojni vrnil s Češkega v Trst, je ustanovil v Skednju
Rojsi-.a hiša Srečka Kumarja
glasbeno šolo, obenem pa je deloval kot učitelj pri Glasbeni Matici. V Trstu se je takoj povezal s tamkajšnjimi kulturnimi delavci in učitelji in je že leta 1920 ustanovil prvi večji zbor v zgodovini jugoslovanskega učiteljstva. To je bil »-Pevski zbor učiteljske zveze v »Trstu«, pozneje »Pevski zbor Učitejlske .zveze Julijske krajine«, kakor so ga morali uradno imenovati. .
Sestra pokojnega Srečka Kumarja
Srečko Kumar pa je moral že poprej v Ljubljano.
Na njegovo pobudo so tudi v Ljubljani 1. novembra 1925 osnovali »Pevski zbor slovenskega učiteljstva«, poznejši Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Ta pevski zbor je vodil deset let. Z njim je priredil nad sedemdeset koncertov po Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Svoj zbor je popeljal tudi na Češkoslovaško.
Tudi v UPZ je upeljal moderen repertoar zborovske pesmi. Z njim je naštudiral pesmi, ki so dotlej veljale za neizvedljive. Na zbor je navezal številne slovenske, hrvatske in srbske skladatelje, ki so pisali za zbor nove skladbe.
Srečko Kumar je zgodaj spoznal, da je treba preroditi tudi našo mladinsko in šolsko pesem. Že v Trstu je izdal pesmarico »Otroške pesmi«, ki je na mah osvojila ves mladi svet. Pri Učiteljskem »evskem zboru je kmalu ustanovil tudi ženski zbor. S tem je nazorno pokazal, kako je treba voditi in peti v šolskih in mladinskih pevskih zborih. Na desetine njegovih pevcev in pevk je tako neposredno prenašalo nove pesmi in nov moderni način podajanja pesmi v šole in med zbore. Njegova druga mladinska zbirka »Grlica« je obogatila in oplemenitila programe mladinske glasbe in posredno razširila bujno rast slovenskih mladinskih zborov.
Ko je Srečko Kumar odšel leta 1936 v Beograd, je tudi tam kmalu ustanovil nov učiteljski pevski zbor »Josif Marinkovič«. In tudi ko se je po osvoboditvi vrnil na svoje Primorsko, je v Kopru kar dvakrat ustanovil učiteljski pevski zbor in z njim nastopal po Istri.
S tem je le v skopih besedah zajet obseg pomeha velikega umetnika in ustvarjalca, našega največjega glasbenega vzgojitelja Srečka Kumarja.
Na pobudo Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« bodo v spomin nav veliko delo pokojnega Srečka Kumarja
okrajna ljudska odbora v Gorici in Kopru in občinski ljudski odbor na Dobrovem in pod pokroviteljstvom zveznega ljudskega poslanca dr. Aleša Beblerja velike spominske slovesnosti.
Dne 24. maja bodo v Portorožu na hiši, kjer je Srečko Kumar umrl, odkrili spominsko ploščo. Zvečer pa bo v Piranu spominska akademija, na kateri bosta sodelovala Glasbena šola iz Kopra in UPZ.-
Dne 25. maja, na Dan mladosti, imajo Brda' svoj občinski praznik. Ta dan bodo dopoldan najprej spominske slovesnosti v Kojskem.
Ob 9. uri bo imel občinski ljudski odbor Dobrovo v Kojskem slavnostno sejo. Ob 10. uri bo spominska svečanost na grobu Srečka Kumarja in odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši, ob 11. uri pa bo na trgu v Kojskem odkritje spomenika. Ob odkritju bosta govorila predsednik odbora za odkritje spomenika Rado Simoniti in dr. Aleš Bebler. Sodelovali bodo UPZ in drugi pevski zbori. Spomenik je delo akademika Borisa Kalina.
Popoldan pa Do na Dobrovem praznovanje občinskega praznika Brd. Nastopali bodo mnogi slovenski pevski zbori, in telesnovzgojna društva go-riškega okraja. Med zbori, ki so prijavili svoje sodelovanje, bodo razen domačih tudi »Trboveljski slavček«, študentski pevski zbor »Vinko Vodopivec«, moški zbor iz Dornber-ga, UPZ, zbor Svobode iz Kranja in drugi Dan mladosti bodo preživeli v Brdih tudi mnogi delovni . kolektivi, mladinski in otroški zbori. Slovesnostim pa bodo prisostvovali tudi zastopniki raznih zveznih in republiških kulturnih institucij
Tako se hoče naša kulturna javnost in slovensko učiteljstvo oddolžiti za velike zasluge, ki jih ima pokojni Srečko Kumar za razvoj naše zborovske in mladinske pesmi. Dediščina njegove glasbene vzgoje se namreč še danes blagodejno razliva po naših šolah in po vseh krajih, kjer obstajajo in delujejo pevski zbori.
Ta pogodek pomeni pravo rojstvo vseh naših večjih in manjših učiteljskih zborov jugoslovanskega učiteljstva. O tem dogodku je nanpisal Vinko Rupnik v knjižici ob tridesetletnici Učiteljskega pevskega zbora »Emil , Adamič«:
»Za predhodnika našega UPZ lahko pošteno in iskreno priznamo »Pevski zbor slovanskih učiteljskih društev v Julijski krajini v Trstu« — (eno izmed imen zbora! Op. uredništva.) Nastal je kot glasnik odpora Slovencev proti zatiranju Italijanov, kot nosilec slovenske kulture v Slovenskem Primorju. Pobudnik, organizator in vodja tega pevskega zbora je bil pokojni Srečko Kumar.«
Zbor primorskih učiteljev je vodil Srečko Kumar kljub velikanskim oviram celih šest let. Z njim je nastopal po vseh večjih krajih Primorske, leta 1923 pa celo v Benetkah in Bologni. Zbor, ki je imel od začetka nad sto članov, je imel zaradi glasbeno modernega repertoarja in zaradi svoje umetniške prepričevalnosti 'vfi f” usPeh. Italijanske oblasti so zbor razpustile,
Perspektivni razvoj šolstva v Išoprsbem otirala
Koprski okraj posveča šolstvu še prav posebno skrb. V tekočem petletju 1957—1961 bo okraj investiral v šolska poslopja in stanovanjske zgradbe za učiteljstvo 619,500.000 dinarjev. Zaradi -pomanjkanja šolskih prostorov marsikje druge pomoči že več ni kakor novogradnja.
PROSVETNI DELAVEC štev. 5/1958 je že poročal o težkih šolskih razmerah v Ilirski Bistrici. Dobrega 0,5 m2 površine v učilnici pride na učenca, medtem ko bi po predpisih moral vsak šolar imeti skoraj petkrat več prostora, to je 2,4 ni2 učilnice. Se manj, 0,48 m2 površine odpade na učenca v Postojni, medtem ko se Pivka, Hrpelje in Piran sučejo okrog 1 m2 površine. To so kričeči primeri, ki bodo v bližnji bodočnosti povsem odpravljeni. V splošnem pa odpade v koprskem okraju
na osemletkah 3,8 m2 prostora na učenca, na sedanjih nižjih gimnazijah 1,3 m2 in na popolnih gimnazijah 1,1 m2 učilnice. Učilnic je v okraju 250, od teh 32 v tujih zgradbah. Le redke so, ki jih lepša nova sodobna šolska oprema, več je stare, že davno doslužene, ponekod pa tudi novejša, izdelana po starih vzorcih, ne ustreza. Po investicijskem načrtu bodo vsako leto sodobno opremili po deset normalnih učilnic. Za nove osemletke pa bo prav tako urejenih vsako leto po pet delavnic.
Nove osemletke bodo zgradili v Ilirski Bistrici, Pivki in Semedeli, v vseh treh krajih pa tudi stanovanja za učiteljstvo.
V Ilirski Bistrici je trenutno 957 šoloobveznih obrok. Novo šolsko poslopje bo moralo imet! vsaj 16 učilnic s ustreznimi kabineti, delavnicami itd. Pivka ima nad sto let staro šolsko poslopje in 472 šolarjev. Nova šola bo Imela osem učilnic. Koprsko predmestje Semedela se veča in in širi vidoma. Zdaj obiskujejo tamošnji otroci šolo v Kopru. In teh je 455. Ker se bo šolski okoliš še povečal, bo nova osemletka v Semedeli štela okrog 600 otrok. Obstaja predlog za dvajset učilnic. Oselletkama v Dekanih, 270 šolarjev, in Hrpeljah, 213 šolarjev, bodo prizidali dve oziroma štiri učilnice. V Postojni, kjer se zdaj v enajstih učilnicah gnete 935 otrok, bo treba šolsko poslopje dvigniti. Z nadzidavo bodo pridobili štiri do šest učilnic.
Revščina s šolskim prostorom
Osemletka na Dobrovem
MLADINSKA REDAKCIJA RADIO TELEVIZIJA - LJUBLJANA j
RAZPISUJE NATEČAJ	\
za izvirno MLADINSKO RADIJSKO IGRO. — Prva ] nagrada je 80.090 din, druga 60.000 din, dve tretji na- | gradi po 30.000 din. — Oddaje so namenjene mladim ; Poslušalcem od predšolske dobe do nekako 14 let, zato	•
imajo avtorji široke možnosti pri izbiri snovi (od prav- j ijičnih motivov do zgodb iz vsakdanjega življenja otrok). j Dela naj ne obsegajo manj kot 15 in ne več kot 30 tip- ? kanih strani z normalnim razmakom,	kar je	v radiu	S
nekako 30—60 minut. Dela v dvojniku	in pod	šifro naj	j
avtorji oddajo najkasneje do 1. novembra 1958.
žirijo sestavljajo Ivan Potrč, dr. Iva Šegula, France I Oniž, Ivan Minatti, Emil Smasek in dva člana mladin- J ske redakcije RTV.	{
Ravnotako razpisujemo natečaj za radijske	priredbe	j
slovenskih mladinskih del ter narodnih pravljic in pri- 2 povedk. Vsem, ki se za to zanimajo, je na razpolago | arhiv v mladinski redakciji RTV, kjer lahk0 vidijo, f katera dela že imamo prirejena. — Pogoji so isti kakor j zgoraj, nagrade pa sledeče: prva nagrada 59.000 din,	j
druga 30.000 in tretja 20.000 djn. — Nagrajenci bodo	j
Prejeli poleg nagrade še običajni honorar za odkup j dela. —— izid natečaja bo objavljen no 1. januarju 1959. j Pri nenagrajenih delih si pridržujemo pravico odkupa. |
♦»»»♦♦»»♦—♦»»♦♦♦♦»♦»»♦♦»♦■►♦♦♦--»»■►»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦»K
vlada tudi v Pliskovici in Ob-rovu. Šola v Pliskovici, stara nad sto let, nikakor mi več prikladna. Nujna je potreba po novem poslopju s tremi učilnicami in stanovanji za učiteljstvo. Obrov pa lastnega šolskega poslopja sploh ne premore. Gostuje v tuji zgradbi. Novo šolsko poslopje z dvema učilnicama in ostalim je tudi tu nujna. V Divači bodo sedanjemu šolskemu posli op ju prizidali štiri učilnice.
Koprske srednje šole z veseljem pričakujejo načrte za gradnjo potrebnih skupnih prostorov, Mladinski dom v Dutovljah pa čaka na preureditev.
Nič manj nujno od šolskih prostorov ni vprašanje učiteljskih stanovanj. Po perspektivnem načrtu bodo v Kopru zgradili blok s 16 družinskimi in S samskimi stanovanji za učiteljstvo. V Ilirski Bistrici se mu obeta stanovanjski blok s šestimi družinskimi in prav toliko samskimi stanovanji. V stanovanjskem bloku v Pivki po štiri družinska in samska stanovanja. Sedemela bo postavila učiteljstvu blok s 6 družinskimi in
Mladina in film
Kljub mnenju, da mladina razvija svoje duševne lastnosti bolje ofo branju dobrega čtiva kot pa ob gledanju fotografij, filmov in televizijskih predstav, se' zdi, da je predvsem vpliv filma izredno močan. Cernu?
Najprej zavoljo dejstva, ker je film — kakor radi pravimo — »najbolj množična umetnost«; po našem današnjem civiliziranem svetu je razsejanih na de-settisoče kinematografov. V njih predvajajo predstave najrazličnejših vsebin, in domala vsak gledalec lahko najde med filmskimi sporedi dela, ki kakor koli potešijo njegovo željo po znanju, po spoznavanju čustvenega, miselnega in nagonskega človekovega življenja, ali zadovoljijo vsaj njegovo slč p0 razvedrilu in zabavi. — Časi s0 se spremenili in se z dnem spreminjajo. Dandanašnji človek si z vse-rhi silami prizadeva izboljšati življenje in nezadržno hiti v novo, že sluteno veliko atomsko obdobje. Spričo naglice življenja nima ne časa in ne moči, da bi takč, kot morda nekoč in zanesljivo razvijal svoje misli in nazore, bogatil svoja čustva in gradil svojo zavest — na primer ob branju preprostih bifolij-sfcih modrosti ali preudarnih resnic klasične književnosti. Mnogo več ljudi je na svetu in napredek znanosti in tehnike ustvarja nove oblike življenja, nove medsebojne človeške odnose, predvsem pa z gmoto novih vsebin dobesedno zasipa človeštvo... Tak čas je nujno moral roditi tudi nove oblike stikov med ljudmi, nove načine spoznanja sveta in življenja. Zato so današnji svet preplavile tudi mrtve fotoigrafijie lin žive slik© filmskih in televizijskih predstav. Tako smo se navadili na slike, da nas predvsem tiskane slike, pa film in televizijska predstava seznanjajo z najvažnejšimi dogodki, da nas »mrtve« ali »žive« slike uče o življenju in da s,e predvsem ob stiki tudi zabavamo. — Ta tako imenovana »poplava slik« pa je po mnenju sodobnih pedagogov in psihologov vse bolj resno vzgojno vprašanje. »Nekdaj, pravijo,« si je moral človek ofo branju vse v domišljiji predstavljati in je zaradi tega močneje razvijal svoje sposobnosti mišljenja, čustvovanja, predstavljanja, silneje se je lahko v njem razvil čut za lepo jn gndo, za prav in neprav. Današnjemu človeku pa je ob gledanju slik potreben mnoSo manjši duševni napor, kajti vidni . vtis je bolj nazoren in zato tudi bolj površen.
In zakaj je dandanes tako pereče prav vprašanje vplivanja filmov na mladino?
Mislim predvsem, da je vse. kar vpliva na mladino — od do-na, šole in ulice — tisti hip pe--eče, Wo menimo, da ne vpliva dobro. Mladino skušamo zavarovati zlasti pred. tako imenovanimi slabimi vplivi. Tudi akrb za pravilen odnos mladine do filma ima svoje ‘korenine v že starem spoznanju, da film lahko škoduje mladini — namreč njenemu zdravemu duševnemu razvoju. Ce pa smo dejali, da slika vpliva nazorno dn zato bolj površno, je docela razumljivo, da še bolj' površno vpliva na nedozorelega človeka — na otroka, na mladino. Druga škrb v zvezi z odnosom mladine, do filma pa je v teisnii zvezi z vsebinami filmov. Nobena skrivnost ni, da je večina filmov še vedno slaba; to velja prav tako za tako imenovane ' laži-zgodoVinske filme o Kleopatrah in Teodorah, ofo katerih si ustvarja mladima docela zgrešene pojme in predstave o zgodovinskih osebnostih in. obdobjih, kakor tudi za veliko večino kavbojk, v katerih so glavna vsebina udaroi * pestmi in podivjana junačenja, da ne omenjam raznih osladnih ljubezenskih zgodb, ki "plitvo dn pogosto grobo pripovedujejio o najlepšem človekovem čustvu, o ljubezni... Vprašanje vplivanj a filma n.a mladino pa je posebej žgoče zato, ker je tudi pri nas — več kot polovica filmskih gledalcev starih °cl šest do osemnajst let.
Ena izmed osnovnih ugotovitev psihologov, ki se ukvarjajo s proučevanjem vplivanja filma na mladino, je trditev, po kateri otroka do petega leta nima smisla voditi v kino. Druga ugotovitev pa se glasi: čim manj filmov glede otrok, tem bolj mu koristijo. Bolje je. če gleda iste dobre filme po dva-ali po trikrat, kot da Sleda preveč novih filmov. Filmi, ki jh
4 samskimi stanovanji, Postojna pa blok z 8 družinskimi in 8 , samskimi stanovanji. Dograjena bo tudi stanovanjska zgradba v Gračišču.


spremlja prizadevanja in nač: požrtvovalnega OLO Koper, ns je porok, da bo tudi perspekti ni načrt za razvoj šolstva, ki jo nedavho na seji okrajne sveta za šolstvo stvarno in u' melj eno podal okrajni inšpekl Lucijan Janež, do leta 1961 ui sničen.
otrok ne razume, ga otope Otroci, ki se prezgodaj navadijo filmov za odrasle, so pretirano razdražljivi ali pa njihova sposobnost dojemanja Okrni, kar škoduje njihovemu duševnemu razvoju.
Kdaj naj torej mladina spo-.znava življenje iz filma?
Solar naj začne hoditi v klino. Toda ob dveh pogojih: pod vodstvom staršev in k predstavam »dobrih« filmov, pri čemer se moramo zavedati, da otroci in mladina ne doživljajo ob istem filmu istega kot odrasli; in drugič, da je »dober« mladinski film za vsako starostno stopnjo drugačen. Medtem ko utegne biti češki film »Jan Kus« sijajen že za četrtošolce, ki so dovolj izobraženi in duševno dozoreli, da lahko razumejo bistvo problemov Rusovega obdobja, bi bilo zelo nesmiselno, če bi isti film kazali šolarjem, ki bi v njem razen pisanih barv in mučnih prizorov nasilja ničesar ne vi-deli^	j
Glede posledic nesmotrnega filmskega repertoarja za mladino je treba reči, da se vsak hip srečamo s trditvami, ki so protislovne. Ugleden kulturnik na primer trdi, da je bral naj-slabšo plažo in gledal najslabše filme — pa je vendarle, kot pravi »dober član naše socialistične domovine«, celo kulturni
delavec. Spet drugi temu mnenju oporeka in trdi, da bi nikoli ne dovolil svoji štirinajstletni hčerki gledati filma »Manon Le-scaut«, in sicer zato, kor ne mara, da bi °b njem duševno onemogla, kakor dojenčku ne dajemo neprimerne hrane. Obe trditvi sta seveda resnični, toda površni. Ni dvoma, da je med dobrimi in slabimi filmi ostro začrtana meja, kakor ostro začrtana meja med dobrim in slabim berivom za mladino. Tudi v Jugoslaviji sicer poznamo na stotine tako imenovanih kaznivih dejanj, ki jim je dal zanje pobud0 film. Med take filme štejemo sicer odlični ameriški film »Asfaltna džungla« — odličen za zrelega gledalca — in porazen po svojem vplVu za mladino.
Kako naj torej Omejimo negativni vpliv filmov na mladino? Ze dolgo se mi zdi zelo smešno, da smo edina država na svetu, ki mladini, stari manj kot 16 let, ne prepo ved, spričo svojega površnega repertoarja niti obiska tistih filmov, ki utegnejo imeti izrazit negativni vpliv nanjo. Trdimo, da so bilii tako imenovani »mladini neprimerna film1« vselej naj večj a privlačnost za mladino In za odrasle. Ni dvoma, da je r;a tem nekaj resnice. Toda oznaka »film mladini ni primeren« bi bila v naših časih, ko starši glede na našo šibko
filmsko kratiko še ne morejo ver deti, kateri film je njihovemu otroku primeren in kateri ne, po mojem mnenju tudi pri nas jako prikladna. — Vem pa seveda za še bolj učinkovito omejitev negativnega vpliva filma na mladino; predvajajmo samo dobre tilmel Dovolj jih je — in »ii dražji niso.
Nič kaj izvirna ni modrost — pa jo kljub temu ponavljam; Če bi bili vzgojeni starši — bi bili vzgojeni tudi njihovi otroci. Starši in vzgojitelji; bi moral1 predvsem sami razlikovati med. dobrimi in slabimi filmi in se vselej zavedati že omenjene resnice, da mladina ne doživlja ob istem filmu istega kot odra-sld. In kar je morda poglavitno: starši in vzgojitelji bi se morali slej ko prej zavedati, da so v današnjem isvetu mrtve fotografije ali žive slike filmskih in televizijskih predstav mogočno dejstvo našega Življenja; če bi se mu skušali upirati, bi naš narod v svojem razvoju zavirali. Vse, kar dajemo in priporočamo svojim otrokom — od gledaliških predstav in knjig, do filmskih to televizijskih predstav — jim priporočajmo s pravo mero to okusom, in se nikoli ne pozabimo pred branjem povesti ali po gledanju predstave s svojimi otroki pogovoriti: kritično to čim bolj pametno.
Pismo A. Cernejeve
Zopet je tu maj in z njim obletnica smrti Anice Cernejeve. Pošiljam vam prepis pisma, ki mi ga je poslala na moje prvo službeno mesto. Se danes, po dvajsetih letih, ga imam pri pripravah za pouk, še danes iščem v njem moči, kadar je delo v šoli težko. Zdi se mi pa, da ni namenjeno le meni, temveč vsem tistim, ki iščejo poti do otroka. Takole se glasi:
Draga Angelca!
Tvoje pismo s prvega službenega mesta me je zafes ganilo. Poznam, ja, še več; čutim Tvojo pripravljenost, Tvoje pričakovanje, 1 je doživelo razočaranje, in hudo mi je. Ne zaradi stvari samih, kakršne pač so, temveč zaradi Tebe. Otrok si še in ne veš, da najde vsako veliko razočaranje v življenju tudi velik mir in veliko moč v človeku. Saj je vse-tej tako: čim globlje smo pripravljeni, čim večje je pričakovanje v nas, tem težje nas zadene resničnost. Ni izpolnitve, Angelca, samo iskanje in hrepenenje, najlepši in najvrednejši del življenja. Mislim, da se nikomur ni godilo drugače, ko je stopil na svojo pot. Samo brez pričakovanja, brez zavesti, da je nekje cilj našim potem, gre človek mirno preko časa, kakršnega doživljaš sedaj Ti. Samo ne misli, da je v Tebi nekje razlog za vse to, da Ti nimaš v sebi daru za poklic, ki si si ga - ljubeznijo in prepričanjem izbrala. Zavedaj se, da samo dober učitelj lahko čuti, da ni vse prav in dobro, da lahko samo on doživlja razočaranja in krize. Tvoje vroče in nestrpno iskanje, Tvoje hotenje, dc si dobra, potrpežljiva in vestna, Tvoja želja, da bi šlo brez strogosti in kazni, da bi bilo vse lepo in gladko med Vami, vse mi govori o Tvoji dobri in svetli, o Tvoji resnični vzgojiteljski duši. Samo ne izgubljaj potrpljenja s samo seboj, dopuščaj, da doživljaš neuspehe, da si daješ »ukore«, da si nezadovoljna z
delom in uspehom, samo ne obupuj nad samo . eboj in ne izgubljaj zaupanja vase. Bodi mirna in čuti, da glas prirode v nagnjenjih nikoli ne vara. Tako iskreno si želela postati učiteljica, da bi morala biti res usodna zmota nature, ako bi ne bila rojena za naš poklic. Ni odvisno samo od Tebe, kako si začela. Kaj veš, kako živijo z njo doma. Nisem Ti pravila, kako je minil moj prvi šolski dan: o . veliki pavzi sem se pri svoji mamici od srca razjokala. To je bilo v Grižah, v srcu Savinjske doline, kje* me je vsak otn k poznal skoraj ko svoje domače. Bili so divjaki, dva v zadnji klopi sta se stepla do krvi. Jaz pa sem mislila, da bom dajala naravnost iz srca do srca. In vendar imam iz tistega prvega razreda učenko, s katero sem še do danes v stikih.
Oprosti mi, v s c. preveč mislim na Tvoje doživljanje, vse premalo pa na Tebe samo, na Tvoje zdravje... Slabotna si, malo odporna, ne uničuj se. Pazi na svoje sile in varčuj z
Naša mladina, ki je letos v veliki meri pričela študirati espe-rantski jezik, bo priredila na dan mladosti, 25. maja 1958, v Mestnem gledališču v Ljubljani espe-rantsk! kulturni festival, ki bo posvečen tudi 50-letnemu jubileju esperantskega gibanja v Jugoslaviji.
V kulturnem programu festivala bodo sodelovali učenci in dijaki ter ostala mladina, ki se uči esperanto: z osnovne šole Bežigrad, z osnovne šole Frana Levstika, s klasične gimnazije, z učiteljišča, z gimnazije Šentvid, s Srednje tehniške šole, iz Svobode Iz Kranja, mladinske skupine iz Maribora in Škofje Loke, z učiteljišča Celje, z osnovne šole Po-
njimi! Ne zase, : aj Ti ni dano, da bi skoparila z njimi, toda za druge! Za tiste, ki potrebujejo učiteljev: polnih hotenja, pripravljenosti in globine.
Ko bi mogla, rada bi Te obiskala v Tvoji novi, tihi, samotni domovini. Mnogokrat sem si želela, da bi mogla tako po svetu: priti in povedati človeku, ki lahko prisluhne moji besedi, svetle resnice. Resnice namreč, da je vendarle najlepše in najsmiselnejše življenje tisto, ki ga najteže, najbolj v trpljenju in iskanju, v dajanju in v odpovedih živimo.
Rada bi, da se ob mojem pismu zaveš, kako bogata si, ko misliš in ugibaš, ko hočeš boljše in se mučiš zaradi vsega. Hodiš namreč po tisti poti. ki vodi do človeka ...
Drugič Ti rada spet napišem kaj, samo verj mi, da včasih ne morem odgovoriti takoj ... Iz vsega srca ‘ ' želim moči, miru, zadovoljenja in zdravja! Lepo, lepo Te pozdravljam
Tvoja Anica Cernej V Ljubljani, 20. sept. 1938
stojne, mladina iz koprskih šol in iz Pirnič pri Medvodah.
Program ho zanimiv, pester in kvalitetno izveden. Sešli se bodo učenci in dijaki, ki se lahko pomenkujejo s katerim koli človekom iz katerega koli dela sveta v jeziku, ki ne pripada nobenemu narodu, pač pa vsemu človeštvu, in prj katerem se tudi pripadniki malih narodov počutijo resnično enakopravne.
Z udeležbo na tem festivalu bo mo dali priznanje tisti mladini, ki poleg svojega rednega dela še najde toliko časa, da se izpopolnjuje v tem jeziku, ki ga je spoznala za uporabnega in enakovrednega.
•lok
Esperantski knllarni festival naše mladine v Ljublianš 25. maja

V zvezf z ugotovitvami Cianka »Mnenja naSIh Solnikov o mladinskem tisku (»Prosvetni delavec« št. 8, str. 4), ki se tičejo neposredno nekaterih izdaj naše založbe, sporočamo vodstvom šol in prosvetnim delavcev naslednje:
Knjiga
( Oskarja Hudalesa »VESELO POTOVANJE«
| je pošia že kmalu po izidu. Ker pa še prihajajo naročila zanjo, smo pripravili DRUGO IZDAJO, ki bo na razpolago v začetku prihodnjega šolskega leta.
Razen tega bomo prihodnje šolsko leto izdali podobno knjigo, ki bo kakor »Veselo potovanje« obravnavala ZEMLJEPISNO IN ZGODOVINSKO SNOV 0 JUGOSLAVIJI. Piše jo OSKAR HUDALES.
Deset zvezkov zbirke
]	»BILO JE NEKOČ«
imamo še na razpolago in torej še lahko ustrežemo naročnikom. Cena je tako nizka, da }o zmore sleherni učenec, saj stane broširan zvezek 40 dinarjev, vezan pa 70 dinarjev. Učenci sl z njimi uspešno utrjujejo in razširjajo v šoli pridobljeno znanje zgodovine. Zato bi brez zbirke »BILO JE NEKOČ« ne smela biti nobena slovenska šola.
I	ZALOŽBA OBZORJA
—vfpi—
Stran 4
'	.r-;i
PRAVNA POSVETOVALNICA
Pravno vprašanje, ki gaje treba nujno rešiti
Kako je z moralnim poukom v mašili šolali?
K°t neikiafl povsem noveSa je bili pred leti vpeljali v naše Sole moralni paufc. Na predmet niiamo ibili ipniipravijend ne sta-repši me mlajši učitedjli. V živ-lijenje so @a prltolliioal© potreb'3 6asa. Neteaj j© manjteailo v ti-
S 1. januarjem 1958 je začel časa za dobo 6—8 mesecev po nih zavodov za socialno zava-Vešjati Zakon o delovnik raz- porodu omogočiti materam, da rovanje pojavila še druga saerjih. Ta zakon vsebuje v same hranijo otroke, in da gre vprašanja in mnenja, svojem III. poglavju tudi do- skrajšan delovni čas le tistim Eni zastopajo stališče, naj se ccila o posebnem varstvu že- materam, delavkam in usluž- n. pr predmetnim učiteljicam na. Zanimajo nas tu predvsem kenkam, pri katerih sicer ta skrajša učna obveznost od 22 določila o varstvu nosečnic in namen ne bi bil dosežen. Na- na 11 ur, ne povedo pa, ali se m-.ier žz čl. 61 do 72 in njih dade zastopajo stališče, da uči- naj za polovico skrajša učna	- -
uporaba za prosvetne delavke. te‘jica s šolskim poukom 22 do obveznost tudi razrednim uči- s snovjo im sistematiko ma-O nosečnicah se ne bi raz- 25 ur tedensko ni upravičena teljicam ali učiteljicam, ki po- trpamih učnih načrtih. Oto uved-pisaii, ker tozadevna določila, do skrajšanega delovnega časa, učujejo delo — dnevno. Drugi bi moralnega pouka se je raz-ziasti o pravici na porodniški saJ vse ostalo delo v zvezi s zopet pravijo, da je tako stali- vil° k0'1! malo javnih, dosti več dopust, veljajo in se brez na- šolo opravlja doma, To »do- šče nepravilno, češ da znaša Pa zasebnih raapnaiv. Na pred-daljnjega dajo uporabiti, kakor mače delo« pa obsega: pripra- delovna obveznost sedem ur met nismo biili pripravljeni ne za vse ostale delavke in usluž- ve 5a poizkuse, priprave pona- dnevno in da bi pomenilo zni- snovno, ne metodično in tudi me benke, tudi za prosvetne de-	Poprave domačih in šol- žanje učnih ur tedensko na 11 osebno. Kot v večini Mudil, je
lavke. ^	skih nalog ter vaj, vodenje diskriminacijo v odnosu do bik) tudi v prosvetnih delavcih
Na težave pa naletijo pro- uradnih knjig, konference, mater-deiavk in uslužbenk v še dosti usedlin preteklosti, svetne delavke, ko postanejo študij itd.	drugih strokah. Toda pri tem Mnogi so se šele po osvoboditvi,
mlade matere, in še Posebej Po našem mnenju je stališče pozabljajo na čas, ki ga pre- Po zmagi socialistične revoluci-prosyetne delavke, ki morajo nekaterih okrajnih zavodov za bijejo prosvetne delavke pri je, soočili z vprašanjem sive-zaradi pomanjkanja učnih moči socialno zavarovanje popolno- delu IZVEN RAZREDA za šolo. tovnega nazora, s tem pa tudi poučevati ves dan.	m3, zgrešeno, in to po temelju. Citirajo tudi tolmačenje, ki etike in morale. Vsakdo je mc-
F» čl. 65. Zakona o delovnih Utiovna obveznost prosvetnih ga je objavila v reviji »Naša ral sam v sebi rešiti to vpra-razmerjih ima mati pravico delavk v nobenem primeru ne žena« štev. 2-58 na strani 59 šanje. Rešitev je bite odvisna od delati skrajšan delovni čas šest znaša manj kakor 7 ur dnevno dr. Slavica Pentek, ki pravi, predvojne politične pripadnosti, mesecev po porodu, da bi mo-	ur tedensko. Od teh 42 da zavarovanka, zaposlena v C|d razgledanosti in od čisto
gia hraniti otroka, izjemoma pa ur tedensko MORA prosvetna prosvetni stroki, nima pravice osebne poštenosti in odkritosti lan.to traja po mnenju zdrav- delavka opraviti 22—25 UC- do skrajšanega delovnega časa do samega sebe. Kakršne so bile niha tak skrajšan delovni čas	ČJ ti v razredu in ji torej po čl. 65^ Zakona o delovnih
tudi daljši čas, vendar največ za vsa oshvla opravila, ki jih razmerjih, KER je njen redni do konca osmega meseca po mora izvršiti za šolo, t. j. v delovni čas razporejen tako, da porodu. Skrajšan delovni čas zbornici aši v kabinetu, ostane lahko hrani otroka, traja po zakonu POLOVICO kc!nai 20—23 ur tedensko, ali	p	navedenem hi torei
EEDNEGA DELOVNEGA CA-
SA>	razreda m in ne more bitr »do- sententiae> Toda čas bežl in
te ddspczfioijie v človeku, taka je bila tudi rešitev, piri nekaterih je šla preioibraiziba hlitreje, pri drugih pjočasneije, nekateri pa tega vprašanja v sebi niso rešil; do kraja in s« si zato nadeli maisko. Žalostno je, da še
Po čl 66 je delo s skrajšanim mače delo«, ker se ga ne da vprašanje'" skrajšanega delov- danes prihajajo z učiteljišča in
ssrssrr "rdr2r^......................
dneva in se skrajšan delovni skih nalog. Bistveno pa je „
čas Prizna v delovno dobo kot ko«čn0 vseeno, kje se'tako de- določm^čl. S65'zako^f o”0! * redni delovni eas, mati pa ima opravlja.	,	...	^
v tem času pravico do nado-	razumemo, zakaj naj bi . 1 razmerjih, ia c.en a;
msstila za osebni dohodek ozi- bila prav Pi-osvetna delavka	^
roma plačo - po predpisih o Ra siabsem kakor druge usiuž-zdravštvenem zavarovanju. benke. Bančna uradnica, n.
Predpisi citiranih členov se Pr., ki je mati in sama hram
univerze Ijiudje z ideailiiistlenim picjmovainjem sveta. S čisto človeškega stališča pa še vedno niso naj slabši tisti, la; odkrito izpovedujejo svoj sicer zmotni nazor. Spomnimo se zadreg po-
skrajšanega delovnega časa, če saTnetznilk)ov, ko j® bilo vpraša-same hranijo svoje otroke, ni- rije misticizma postavljeno ne-
ta predmet marsikje izrodil, tako nekako v une »sviobodne dejavmonti«. Pomelkoid služi za opravljanje razredndšlkiih poslov, za »štufcamje« izguiblj enih ur pri drugih predmetih, nekje berejo lep« »vzgojne« pcivestice ali pa razpravljajo o dobrem in slabem, o dovoljenem in nedovoljenem, približno tako kot nekdanji katekizem, vse. pa seveda pod plaščem osebne,ga nazora učitelja. Morda niti točno ne ločijo moralnega pouka od vzgoje. Tista, ki se z moralnim poukom v šoli teže sprijazniijo, ali ne vedo z njim kaj početi, bi se radi skrili za eno prvih zahtev reforme šotle, ki pravi — ves pouk naj bo vzgojen — češ, če naj bo ves pouk vzgojen, potem pa ni treba posebnega predmeta. Toda, en« je moralni pouk, drugo vzgoja. V novem učnem načrtu pa piše pod poglavjem »Dodatna učno vzgojna področja — Moralni pouk« — naslednje:
»Medtem ko je moralna vzgoja močan sestavni del vzgojnih naporov v vseh predmetih, je
bistvo moralnega pouka v tem, da postopno, otrokovi razvojni stopnji ustrezno, dviga in lušči iz odnosov med ljudmi, ki so del družbene zakonitosti, moralne vrednote v zave st slo intelektualno spoznanje. Šele spoznane in in utemeljene moralne vrednote lahko sodimo in tehtamo.« Torej, da dviga moralne vrednote v zavestno inteUefctualniO spozna-
mo,re pripraviti le učitelj, ki s polno zavestjo priznava pravilnost današnje družbene ureditve ■in p° svojih močeh dn prilikah zanjo tudi dela. Če tega nima, bo nujno zašel-v samo »vzgajanje« in moraliziranje, ne pa v moinailnii pouk.
Ker je odnosno bo v novih učnih načrtih moralni pouk samostojen predmet šele v 7. in 8. raz., v nižjih razredih pa povezan s predmetom poznavanje družbe, ni zadeva - nič lažja, če ne še težja. Učitelj mora ob snovi iz predmeta poznavanje prirode in družbe misliti tudi na snov iz moralnega pouka in rfejtli najprimernejši način in priliko, da poveže eno z drugim. Posebno važno je to v nižjih razredih, kjer na razumsko usvajarije pojmov, n. pr. družbeni odnosi, svoboda, domoljub-Ije itd., ne moremo računati. Računati moremo le na čustveno razgibanost, na trajnost in moč čustvenih vtisov. Ljubezni do diom°vine se ne da naučiti, da s,e le vzbuditi v dovolj zgodnja mladosti. Podobno je še z nekaterimi drugimi temami — tovarištvo, medsebojni odnosi, žrtvovanje, pogum itd. Ne more pa biti za vse to izhodišče samo iz poznavanja družbe, mnogo več priMlifce da življenje samo, dogodki med učenci v razredu, v kraju, v domovini, v NOB.
Kljub naši dobri volji in trudu ,pa le pogosto opazimo, da
nje. Šele spoznane in utemelje- naša prizadevanja ne rodijo Vse-
kjer pa ne omenja, kakšne po-
dajo brez težav izvajati v celi svojega otroka, bo opravljala	p,F,ayic<j naf b/ ’™ele1p5®_
vrsti poklicev. Ko pa pridemo deio skladno z določili 51. 65 do tega, kako te predpise pri- Zakona o delovnih razmerjih lavcdiii prosvetnim delavkam, polovico rednega delovnega ča-naletimo na velike težave. sa v razdobju 6—8 mesecev po ,Redni delovni čas znaša za porodu. Fo triinpolurnem ali vsakega delavca in uslužbenca šimurnem delovnem času v praviloma esem ur dnevno. Za danki odide domov in je ves prosvetne delavce pa so v ve- ostali dnevni in nočni čas ban-Ijavi posebne določbe. Poglej- ka prav nič več ne briga. Prav mo samo odlok o honorarni tako bo delala delavka v to-sh-žbi, o delovni obveznosti in varni itd. Učiteljica praktične-o nagrajevanju za nadurno de- Sa, pouka ali predmetna učilo v prosvetno-znanstveni si.už-	teljica pa	naj	dela polni	debi v šolah in drugih vzgojnih	»ovni čas,	od	tega 3—4	ure
zavodih (Uradni list LRS šle-	dnevno v	šoli	v razredu	kot
viika 6-1956). Po tem odloku	učno obveznost	(seveda, če	po-
znaša, n. pr. za učno osebje v učuje sarno dopoldne ali samo
svetne delavke, katerih služba je po svoji naravi povsem drugačna kakor služba večine delavk in uslužbenk v drugih strokah. Zato tudi he moremo v našem glasilu dati kakršnegakoli mišljenja ali tolmačenja čl. 65, ki bi bilo obvezno in odločilno za prizadete prosvetne delavke. Tako obvezno tolmačenje za prizadete prosvetne delavke bodo lahko izdali samo odločujoči forumi, bodisi Zvezni izvršni svet ali Svet za šolstvo LRS.
koilifco bolj ostro. Svoječasne konzultacije 'prosvetnih delavcev so imele dober namen, olajšati pot do spoznanja, toda prijem ni bil najbolj posrečen. V splošnih pripombah k novemu učnemu načrtu za moralni pouk Pa pilše: »Sam (učitelj) pa mora biti v ta razvoj vraščen, o sio-cialdstiilčniem moralnem vrednotenju prepričan in notranje prežet s polnim pedagoškim taktom.« Vendar tisti, k; so o tem prepričani, in tisti, ki niso — oboji vrše moralni pouk. Če kje, potem prav gotovo pride. Pri tem pouku, hote ali nehote,
Zavod za socialno zavarova- najbolj d« izraza učiteljevo mi-nje pa po pašem mnenju ni šlijenj© in prepričanje. Verjetno
višjih’razredih osnovnih šol (5. popoldne), vse ostalo delo za k°mPetenten za tolmačenje po- je v tem tudi vzrok, da o vsem, do 8. razred) UČNA OBVEZ- šolo pa naj opravi kot »doma- sam®znln členov Zakona o de- kar j© v zveizi st šoto, več raz-NOST 25 učnih ur na teden, če delo«. Ze samo iz navede- ioymh razmerjih, pa tudi ne za pravljamo kot pa o moralnem ................ -	tolmačenje cl. 65.	------ 1 - J- — »-
isto število učnih ur je določe- uih primerov je jasno, da je no kot učna obveznost tudi na tako tolmačenje nevzdržno in nižje organiziranih osnovnih nepravilno, saj na ta način deželah. Na gimnazijah, učitelji- la uč.itejica polni delovni čas. ščih in vzgojiteljskih šolah pa če bi bilo tako tolmačenje
po,uku. Zato nii eudmo, da se D'9
ne morata© vrednote lahko sodimo in tehtamo. Z drugimi besedami povedano, otroka je treba naučiti soditi in vrednotiti — t°rej pouk, ne vzgoja! Ravno to p,a največkrat prezremo, zato moraliziramo in »vzgajamo«, namesto da bi učili. Kat ysalk pouk, pa zahteva seveda tudi moralni poznavanje snovi, metodo ta pripravo. Moralni pouk j« delikatna zadeva in noben predmet ne postavlja pred učitelja toliikio osebnih zahtev kot ravno ta predmet. Tu morajo priti do polnega izraza načela razvojne in življenjske bližine, aktivnosti, vzgojnosti in doživljanja— čustvovanja. Zato pravi novi učni načrt: »Ura moralnega pouka "mora biti ta/ko po vsebini in obliki kot tudi po metodah ura notranje sproščenosti ta doživetja.« Tako uro pa
lej sadu. Ne pozabimo, da poleg nas vpliva ha učenca .še močneje dom e svojo miselnostjo, in to predvsem tam. kjer starši niso naprednega mišljenja, zlasti na podeželju. Otroci iz družin z naprednim mišljenjem gredo lažj© za nami. Gospodarske osnov,© so tam drugačne, čeprav ne vedno bofljše od kmetskih. Kmet zavestno ali podzavestno čuti, da se čas spreminja, da bo razvoj, pa naj bo še tako dolgotrajen, končno vendarle odpravil privatna gospodarstva. V svojem občutku
pa je ravno moralni pouk te zato pa ne bi smel biti kot kak manj vrednen predmet ali ne« kaj, s čimer ne vemo kajj početi. V nižjih razredih, je manij poudarka na predmetu kot takem, v višjih pa več. Tahi čto 11.—12. leta so pač pripnavijemi poslušati še vse, kar jim gpvp-rimo. Od te dobe naprej pa polagoma že postajajo samostojni in kritični. Hočejo dokazov za naše trditve. Skoraj nujno je, da se morajo take ur© razviti v ure razgovorov. Pripraviti se naprej na vsa vprašanja te ugovore učencev pa je nemogoče. Učitelj mora biti pač razgledan in na tekočem o vsem dnevnem dogajanju. Biti mara sposoben takoj reagirati, se pravi, razlagati. Vsaka n ©sigurnost • ga spodnese. Verjetno se ravno zaradi te negotovosti m.ar.cifcak učitelj takih razgovorov izogiblje. Seveda pa učitelj ne more biti živ leksikon niti diplomant iz družbenih ved. Odkrito priznanje, da tega in tega n© ve, mu manj 'ruši avtoriteto kot P'a izmikanj© z lepimi besedami. V takem primeru je treba odložiti vprašanje do prihodnje ure. Svetujemo jiiim, da naj skušaj0 tudi sami najti odgovorov v knjigah. Ce jih pripravimo do tega, da sami iščejo odgovorov in pojasnil, smo dosegli že lep vzgojni in učni uszeh. Vse življenje ne bodo imeli pred sabo učitelja, da bi mu stav-ijali vprašanja, odgovore bodo morali iskati sami. To pa je pot k samoiziobrazbi in samovzgoji. Le lastna spoznanja so tudi resnična in trajna.
Kot vemo, se v pred,puberteti in v puberteti vedno bolj obračajo sami vase, pnično živeti svoje lastno, vase zaprto življenje. Pri tem zadenejo na nešteto neznank in dostikrat na boleče vtise zunanjega sveta, pa so brez moči. Vse tisto dobro in lepo, o čemer jim govorimo odrasli, postane zanje dolgočasno. Oni hočejo odgovorov na svoja vprašanja. V tej dobi se dokončno tudi izoblikujeta značaj in svetovni nazor. Takrat učni
lastnino se čuta prizadetega na6rt v€* al; mlan: adipi0ve_ uči_
znaša ta učna obveznost učnih ur na teden.
Na to 25, oziroma 22-urno učno obveznost se sklicujejo nekateri okrajni zavodi za so
Od železniškega prelaza na
bvesf J-a
o letovišču prosvetnih delavcev v DUBROVNIKU, ki ga pripravlja Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev Besne in Hercegovine v Sarajevu.
Od 1. julija do 25. avgusta 1958 bo v Dubrovniku odprto letovišče za člane Združenja učiteljev in profesorjev. V tein času bodo letovale v tem domu štiri skupine, vsaka po 14 Sni, in sicer: prva skupina od 1. da 14. julija;
druga skupina od 15. do 28. julija;
tretja skupina od 29. julija do 11. avgusta; četrta skupina od 12. do 25. avgusta.
Cena letovanju za 14 dni znaša:
a)	stanovanje v internatu, hrana in turistična taksa
7CBi) din na osebo;	č .
b)	stanovanje v privatnih sobah, hrana v internatu in turistična taksa 8200 din na osebo.
Otrok ne sprejemajo na stanovanje v internat, lahko pa dobijo v internatu hrano s 50 odstotkov popusta, če so mlajši kot 19 let.
Mesta rezervirajte za vseh 14 dni.
PRIJAVE IN VPLAČILO REZERVACIJE ZA VSE SKUPINE SPREJEMAJO SAMO DO 5. JUNIJA.
V prijavi je treba navesti; 1) skupino, v kateri želi član letovati; 2) ali želi elan stanovati v internatu ali v privatni sobi.
Prijavi je treba priložiti: 1) potrdilo o članstvu v Združenju učiteljev in profesorjev Jugoslavije (izda društvo); 2) adresirana dopisnica za odgovor in ostale informacije.
PRIJAVE. POŠILJAJTE NA NASLOV: ZEMALJSKI . ODBOR UDRI ZEN J A UČITELJA, NASTAVNIKA I PROFESORA NR BiH, SARAJEVO — OBALA BR. 1.
Skupno s prijavo mora vsak član vplačati kot rezervacijo za letovanje znesek 2500 din, in sicer na gornji naslov in na tekoči račun 70-KB-6-Z-1180. Na hrbtni strani položnice je treba naznačiti, za kaj se pošilja denar. Prijav brez vplačane rezervacije ne bodo upoštevali.
Istega dne, ko bo Zemaljski odbor v Sarajevu prejel -prijavo in vplačilo rezervacije, bo prijavljeni član obveščen, ali je v letovišče sprejet ali ni sprejet.
Društva, ki bi imela večje število prijavljenih članov za letovanje, lahko izkoristijo kolektivno prijavo in lahko skupno vplačajo rezervacijo (na eni položnici). Taka večja skupina članov iz enega društya ima prednost pri sprejemu v letovišče. Mesta v letovišču bodo sicer rezervirali po vrstnem redu, kakor bodo prihajale prijave.
Preostali del zneska za letovanje bodo člani vplačali pri blagajni letovišča. Pri prihodu v letovišče morajo člani pokazati odrezek vplačane rezervacije in sindikalno člansko knjižico.
Vplačane rezervacije se ne vračajo.
Opozarjamo udeležence letovanja, da se v vsem držijo navedenih navodil, posebno še roka za prijave in plačila rezervacije.
Zemaljski odbor v Sarajevu ne bo pripravil letovišča za naše člane v Hercegnovem.
REPUBLIŠKI ODCOR
pravilno, tedaj bi zakonodajalec kratkomalo z mirno vestjo dodal k čl. 65 še zadnji odstavek, ki bi se glasil, da določbe
tega člena ne veljajo za pro- _________________o„ ^__________
cialno zavarovanja in trdijo, da svetne delavke, ki poučujejo Titovi cesti do črnuškega mo-presvetnim delavkam-učitelji- na osnovnih šolah, gimnazijah stu, od kamniške proge do cam ne gredo ugodnosti iz čl e-	i. t. d.	Tomačevega se	razprostira
na 65 Zakona o delovnih raz-	V zvezi z ureditvijo	tega pe-	bežigrajska občina.	Nad 18.000
merjik, češ da je poglavitni	rečega vprašanja so	se poleg	ljudi prebiva v njenem ob-
namen skrajšanega delovnega	že omenjenih tolmačenj okraj-	močju, med njimi	okrog 2600
___________________ šoloobveznih otrok. Povprečni
letni prirastek prebivalstva je nad tisoč oseb.
Sol občini ne manjka. Poleg dveh osnovnih, za Bežigradom in na Ježici, ima še dve gimnaziji, III. in VIII., ter skupno z občino Šiško tudi še glasbeno šolo. Ima tudi tri otroške vrtce za šolsko in predšolsko mladino: Bežigrad, Savsko naselje in Stožice. Obiskuje jih 275 otrok, vodi pa dvajset-\ člansko vzgojno osebje.
Prav thko Bežigradu ne manjka strokovnih šol. Najštevilnejša je vajenska šola za gradbeno stroko. Jeseni se bo preselila v novo stavbo, ki bo imela tudi internat in delavnice. Na Ježici je šola za voznike motornih vozil, v Robbovi ulici pa PTT šola. Vse tri spadajo pod OLO Ljubljana, njihovi internati pa pod bežigrajski ObLO.
Zelo dobro je ohranjeno poslopje osnovne šole za Bežigradom, ki daje streho tamoš-nji osnovni šoli, več razredom obeh gimnazij, otroškemu vrtcu in šolski kuhinji. V 35 oddelkih osnovne šole se v dveh izmenah dnevno zvrstijo 1204 učenci in učenke. Učnih moči je na šole 38, med njimi dva moška. Stiska s prostorom je tudi v obsežnem poslopju tolikšna, da grozi osnovni šoli še tretja izmena, če v Savskem naselju jeseni še ne bi mogli začeti s poukom.
Tudi osnovna šola na Ježici ima pouk v dveh izmenah, ker se njenih 220 učencev in učenk ne more na enkrat zvrstiti po učilnicah. Poučuje na šoli osem učiteljic, med njimi ena honorarna. Šolsko poslopje je prenovljeno.
V Savskem naseij'u, ki Vidoma raste v novo mesto, je otrok že za celo šolo. In so jim jo tudi že postavili. Kmalu bo lepo dvonadstropno poslopje pod streho. Imelo bo pejnajst učilnic. Do jeseni, torej do novega šolskega leta, bo za sprejem učencev povsem pripravljenih pet. In to bo rešilo Bežigrad pred tretjo izmeno! 78 milijonov dinarjev je občina investirala v novo šolsko poslopje, in to brez telovadnice, šolske kuhinje in
vrtca, kar vse pride na vrsto kasneje. Za sedaj je glavno, da bo številna »savska« šoloobvezna mladina dobila učilnice bliže doma.
Za manjše šolarje je to življenjske važnosti. Bežigrajska osnovna šola leži zahodno od Titove ceste, ki je glavna prometna žila med Mariborom in Slovenskim Primorjem, odnosno Trstom kakor tudi z Gorenjsko. Zato ima v gimnazijskem poslopju, ki leži zahodno od Titove ceste, štiri razrede za šolarje iz Savskega naselja, da jim ni treba prečkati nevarnega prehoda. Obe gimnaziji pa imata v zameno prav toliko razredov v poslopju bežigrajske osnovne šole.
Gimnaziji sta v istem poslopju, oziroma v istih prostorih dve: tretja in osma. Ena dopoldne, druga popoldne; menjava na tri dni.
III. gimnazija ima 25 oddelkov s 780 dijaki. Profesorski zbor šteje 37 stalnih (med njimi 16 moških) in šest honorarnih* (4 moški) učnih moči.
VIII. gimnazija ima v 24 oddelkih 799 dijakov, profesorski zbor pa šteje 35 stalnih učnih oseb (11 moških) in dve hnorarni.
Z jesensko reformo šole bo tudi tukaj nekaj sprememb. V bežigrajski občini bodo tri osemletke:	prim v sedanji
osnovni šoli Bežigrad, druga v gimnazijskem poslopju, kjer se nižji razredi III. in Vlil.
ko, tretja v novi šoli Savskega naselja, ko bo povsem do-
ta iz te pirizadietosti odklanja' vse. kar čas prinaša, odktanja v veliki meri tudi vse tisto, kar otrok prinaša iz šole. V vse, kar kali spominja na stari red, navaja otroka, pa naj bodo to cerkveni prazniki, verouk, običaji, vse, kar bi moglo obvarovati stana, v vse ga sili, vse naše podira, omalovažuje, zavira. Računstvo, pisanje, branje, nemščina, ročna del!,a, to ja — vse drugo ne. Odklanja tudi način vzgoje, zagovarja telesno kazen, očita, dia mlmaiao avtoritete, sploh, da mladina raste brez strahu in spoštovanj a do odra-
gotovljena. Meja bo Titova	Tu ^ b,°'*a za otroka, za
cesta in bode šolarji vzhodno od nje zahajali v gimnazijsko, šolarji zahodno od nje pa v bežigrajsko šolsko poslopje. Višješolci obeh gimnazij bodo združeni na sedanji III. gimnaziji.
Novo šolsko poslopje kakor tudi letošnji proračun za šol-
njegovo mlisetaost. Komu bo sledil? Ni mladina kriva, če je večkrat razdvojena, kriva je prehodna doba, v kateri živimo. Saj je veliko družin, kjer nista niti oče in mati enakega prepričanja. Tu j,e tekmovanje dveh nasprotnih vplivov, kateri bo močnejši. D«m podpirajo
stvo in prosvetno dejavnost v roicibinsk© vezi, nam pomagajo znesku 40 milijonov dinarjev dokazi, družbeni razvoj, naša dokazujejo skrb občine za izobrazbeni razvoj njenih občanov, prav pa bi najbrž bilo, da bi si zagotovila tudi več pedagoškega kadra, ker sedaj
prepričanost in sposobnost vplivanja. Pri tem je treba potrpljenja ta rahločutnosti, treba pa je tudi načina in prilik za pouk o novem družbenem redu in
e
gimnazije združijo v osemlet- majhne prostore.
štipendira le po eno učiteljišč- vsem, kar je z njim v zvezi. To nico in defektologinjo ter tri tri filozofe.
Družbeno upravljanje poteka po vseh šolah prav zadovoljivo m se šolski odbori v vseh važnejših zadevah posve- I tujejo s svetom za šolstvo. 1 Tudi v tej ljubljanski občini | bi prosvetni referat, ki zajema | svet za šolstvo, prosveto in | kulturo ter svet za telesno | vzgojo, zaradi lažjega in | uspešnejšega dela potreboval | lasten odsek.	|
Omeniti moramo k sklepu | še ostale činitelje, ki nesebi- | čno prispevajo svoj kulturni 1 delež v občini. To sta Svobodi 1 Bežigrad in Ježica ter KUD |
Savlje-Kleče. In končno ne I moremo mimo Ljudske knjiž- | niče, ki ima sicer okrog 6700 | knjig in vnete bralce, a pre- |
telj prav lahko pripravi uro moralnega pouka, lahko prav lepo in prepričljivo govori, toda vse gre mimo njih, ker to ni svet njihove misetaasti, zanimanja in čustvovanja. To so ure, ko vsakdo lahko ugotovi, koliko mu slede, koliko jim pomeni kot človek. Ce je zgolj pridiigaf, brez osebne prizadetosti, bo ugotovitev bolj klavrna.
Marsikdo prav zares ne bi bdi rad pridigar, toda ne zna se jim približati. Drži se učnega načrta, ne da bi prisluhnil učencem. N. pr. — odnos do dela. Koliko se da tu povedati! Zaključek — vedno se trudi, da boš napravil čim več, ne izmikaj se delu, delo ustvarja vse dobrine. Učenčeva pamet pa — delo je pusto, dolžnost je pusta, prostost je vse. Taka je pač miselnost na tej stopnja, tak je odnos do vsega, kar mora. Učitelj in učenec sta tu daleč narazen. Kako se jim približati, zvedeti, kaj jih zanima? Zelo pogosten način, s katerim skušamo prodreti v učenčevo mi-selniost, so razne ankete ali pa da nam učeftei stavljajo vprašanja na nepodpisane listke. Eno kot drugo je seveda možno izvajati le v višjih razredih ob-
"uiimnaaRMRmitMii
mnmnmmmuinmnii«nBmnii,_
vipi
SPOROČILO
CICIBAN — 9 (zadnja številka) izide okoli 2-0. maja. PIONIR — 9 (zadnja številka) izide 15. maja. PIONIRSKI LIST — bo izšel do 4. julija.
KONDOR: — štev. 19, F. Bevk: TONČEK, je že izšel.
štev. 18, Goldoni: KRČMARICA — izide v kratkem.
Vse tov. poverjenike naprošamo, da nam sporoče spremembo v številu naročnikov na Pionirski list, zaradi zaključka pouka maturantov.
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 2
IH«IUI
l|llllllllllllllllllllllllllllllllliniiiiiiiiilllllllllllllilii||||||||iiii||||||iMiiiiiiiii[[||[||iiiiii|iiii|[||||||i||||||i||||||||||||||!|	.niniiiMiiiiiiMiiM^
| 4 Državna založba Slovenije j
gj	■	opozarja na pomembno knjigo	s
PISMI NA SMET OBSOJENIH
Zbral in uredil Franček Saje, opremil Uroš Vagaja.	»
V knjigi je zbrana vrsta najrazličnejših pisem, ki so jih napisali borci iz narodno- 1 g	osvobodilnega boja	prej, ko	jih je okupator odpeljal na morišče. Pisma Predstavljajo po	H
g	svoji iskrenosti in	notranji	moči velik dokument, obenem	pa so lahko mlademu rodu	M
g	vzor; ki uči, kako	je treba	ljubiti domovino in se bojevati	za njeno svobodo. V platno	1
g	vezana knjiga, ki	prinaša	izmenoma tudi prevode pisem	v srbohrvaščino in narobe,	1
H stane 10G9 din.
Opozarjamo tudi na vsem učiti jem, zlasti mlajšim, potrebno knjigo srbskega psiho- S 1 loga B. Stevanoviča
PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
Knjiga stane 300 din.	s,
Zahtevtajte knjigi v vseh knjigarnah ali pa ju naročite naravnost Pri DRŽAVNI 1 | ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26.	(	|
Illllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllll[||||IB	 llllllllllililliiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiinl
veznega šolanja. Ta vprašanja v splošnem niso kako poisebno razodetje za učitelja, ki količkaj pozna mladino. Kažej,p pač učenčevo obzorje, sliko razmer, v katerih živi, so odmev dogajanja v svetu, prvi znaki ©rojič-nih čustev in prebujajoče se spolnosti, iskanje svetovnega nazora, kažejo razkol med znanjem, ki ga diolbiva v šoli, m mišljenjem doma, pokažejo pa dostikrat v prav neprijetni luči mišljenje o učitelju in njegove vzgojne napake. Vse te stvari o učencih mi sami zase vemo, samo v šol; ne mislimo name sli ne najdemo priložnosti za obravnavanje ali Pa se jih enostavno izognemo, ker nimamo dovolj korajže, da bi jih sa. i načeli. Šele, kadar se zgodi kak delikt, se modro zavzamemo — seveda, sedaj j,e v tistih letih, razumljivo. Kljub razumevanju pa nista ravnanje in kazen nič bolj mila.
(Nadaljevanje sledi)