'današnja "številka stane 4 K, Posiunenu iter« K MO Ob aedeljah K J!*-- D D O PATSAUDBAITA .TABOB* ichaj* tkU d», im« nedelja in pra»aik*T, ob 18. srl x 0:1.umora nselodnjogn dna tar utone mesečno po pošti K 20--, n. ino-..rastra K «•-,dostorUen»do« K SB-—, prejonnuiT upreri &-JV—• InBeealn pa degoeoiu. Naroda so p« optari -TABOKA*. HAtUilOH, Jnicliora tJiea stot, *. C«**t BOR .im \' Leto: II. Božično pismo. > Legendarna poezija se oklepa teli ipmznikoer. Še v današnji razkrojeni, tiskajoči dobi čutiš lepoto betlehemskega misterija. Pesem o »tihi, sveti no-!či«, ta himna neštetih generacij, ki so 'hrepenele v »dolini solz« po nezasenčenem sijaju večne lepote in popolnosti, se v današnji skeptični, materijalisti-jčni dobi ne glasi tako naivno in zauplji-)ivo koit so je glasila prošla stoletja. In vendar tudi najzalcrknjenejši častilec razuma, ki se z Nietsohejevim Nadčlovekom bori proti Galilej eu, čuti ob teh dneh neodoljivo moč krščanskih tradi-vij, v katerih se razvija evropska zgo-dovina skoraj že dvajset stoletij. Tudi j na njegovo srce trka božična pesem, kakor spev velikonočnih zvonov na tr-j do STce doktorja Fausta. In stara na- j 'Vada je, da so ljudje ob teh dneh miro-; kubnejši, pristopnejši, resničnejši. \ sa- j ki časopis, ki izide pred Božičem, se v • toplih in lepo okrašenih besedah sporni-, A j a, da obhajamo praznik miru in lju- • bežni. Tudi če so oznanjevalci Ivrism- j sovih naukov delali bolj po črkah in be-1 Sedah, kakor pa po duhu,_ eno je goto- * vo: srce krščanskega Učitelja je bilo; ognjišče neizmerne ljubezni do človeka, j kakor nobeno drugo človeško srce. — | 'Udarce toga srca slišimo še danes, d a si» jih zaglušuje na eni strani krik farize- j jev, na drugi strani pa krik brezsrčnih} egoistov. Zaman so vse lepe besede, ki se na- j ■pišejo, ker je o božičnih dneh taka nar j (vada. Danes je treba ljudstvu več kot 1 ■same besede; treba mu je vzgledov in, Idealov- Troha. je, da ga prekvaai kar J 'Dajveč resničnih poštenjakov, mož in j ■žena, katerim ne bo poštenje samo na /jeziku, marveč tudi v srcu in dejanjih, j Kje naj iščemo ta kvas, kam naj gre-inao, da najdemo te ljudi. Pozdravljen bodi, neznanec, ki reven ■in preziran zažigaš v borni svoji izbi | i staro lojenico. Utrujen dela in skrbi si se zatekel v zavetje k svoji družini. — .'Pošteno služiš gospodarju in veruješ ■v dobro srce svojega bližnjega. Ne želi si bogastva, moči, časti! Vse to zastruplja srca, rodi nesrečo in trpljenje .ter se maščuje nad onimi, ki služijo Ma-monu. Njih bogastvo bo propadlo, a tvoje poštenje ostane. Pozdravljen, uradnik, nastavljene«, /Učitelj, ki v svojem domu obhajaš bo* {žični večer. Tudi tvoja pot ni lahka, {tudi ti veš, kako težko je danes življenje. Zvesto služiš svojemu narodu, svoji državi. Ohranil si zavest dolžnosti, ohranil si čiste in poštene roke. Ni te okužilo brezsrčno hlepenje po bogastvu; bolj ceniš svoje' dolžnosti kakor ’ Pa vero v Mamona. Ostani tam, kjer si; ne vzpenjaj se navzgor, zakaj tu na svojem mestu, pa naj si je še tako skromno, ostaneš človek in si s svojo vztrajnostjo v poštenju sol in luč naro-,du- Hodiš in vzgojiš mu novo evc-tlo generacijo, katera ho napovedala 'oster boj lažem današnje družbe. ! .Pozdravljen, zdravnik, ki vršiš praktično delo ljubezni do trpečega ljudstva, ki se boriš proti neštetim bacilom : in dragim zlem, katera ugašajo tisočem naših bratov in sester komaj prižgano luc življenja! Pozdravljen, sodnik, Ki se zavedaš, pa si orodje v rokah velike, svete Pravde, da pa sodis ljudem, Id so tvoji brat-Oe in ki jih kruta pest živi jenskih' razmer zapeljuje na nevarna pota! Pozdravljen, učenjak, Ki v svoji samotni izbi razmišljaš o skrivnostih' "aravo in problemih življenja. Ti živiš v ^ovoštvu in človeštvo raste s teboj. Mi 1 J1 isoemo, hočemo in hrepenimo. Ti, ki c z^vuie« za iskanje pati in odkriva3 Maribor, nedelja 25. decembra 1921. Posamezna Stez. K 1*60 Ob nedeljah K 2*—• sv uah.iju v Si ari* bora, Jurčičeva ul. itt. 4, 1. nadstropje. Telelon interurb. at. 276* UPRAVA ee nahaja v Jurčičevi ulici st. 4. pritličje, desno. Telo. lou št, 24. SJtiS počtnočekoTiii račun štev, 11.787, Na naročila brez de/iarja sa na ozira, — ilokonisi ne ne vračajo. Številka; 2Sl. Lista nove Pašlčeve vlade. Popoln sporazum. ! nje novih obzorij, ti, ki greš s plameni-. < cami prvi na pot, si oni, ki oznanja v, | puščavi novo, srečnejšo deželo, kamor Sestava vlade. — Zečevlč ostane. — Zaprisega | hočemo vsi. novega kabineta. Pozdravljen, umetnik', ki nam odkri- ___ _• or 7- rr - , . . . v .. vaš vire lepote in novega hrepenenja! TIP Beograd, ,o. dec. Včeraj so sodnik in mmister za zunanje zadeve. Pozdravljen, samotni idealist, kjer. se ves dan nadaljevala pogajanja, da — Demokrat dr. Voja Marinkovič, mi- ko]i si že! Cim večja je tvoja osamije-se končno doseže sporazum m resi kri- nister za notranje zadeve. - General L ost in čim trdnejša je tvoja vera' v za. Demokrati so ustrajali na svoji zah3 Milivoje Zecevič, minister za vojno. — tevi, da se mora general Zečevič zame3 Demokrat Svetozar Prlbičevič, minister njati s kako drugo osebnostjo. Ker pa za prosveto- — Demokrat dr. Gregoir je končno po zadnjih .poizkusih bila si- Žerjav minister za sooijalno politiko. — tuacija taka, da bi bil moral v slučaju Demokrat dr. Kosta Kumanudi, minili opoi>ustl j iv osti v tem vprašanju Pašič ster za finance. — Demokrat Žika Ka-vmiti kroni mandat so demokrati kon- fajlovič, minister za šume in rude. — čno raje žrtvovali to zahtevo, samo da Demokrat dr. Ivo Krstelj, minister za končno ob zadnji uri omogočijo edino vere. — Samostojnež Ivan Pucelj, mi-možno rešitev krize. Pristali so pogojno nister za poljedelstvo. — Radikalec dr. na to, da ostane general Zečevičšena- Laza Markovič, minister za justico. — dalje vojni minister. Na podlagi tega Radikalec Andrh Stanič, minister za je bil dosežen sporazum tudi v še po- saobračaj. — Radikalec Marko Trifko-slednjem spornem^vprašanju. Treba pa vic, minister za izenačenje zakonov. — je bilo odstraniti še diference med mu- Radikalec Velja Vukičevič, minister zmago onega, kar živi m Kipi v tvoji notranjosti, tem večja bo tvoja zmaga. Pozdravljena, žena in mati, ki trpiš in se žrtvuješ. Pozdravljena ti, ki ljubiš in veruješ v silo svoje ljubavi- Materinstvo, vprašanje rodbine je danes najtežji problem. Na rodbini sloni ves socijalni red, rodbina je steber elovečah. \ stva. Bazderimo rodbino, pa propademo. Dajmo ji novih moči, več sreče, več luči, pa bomo vstali k novemu življenju! Socijalni boji razjedajo današnjo družbo, v naši državi rujejo plemenske strasti — nasprotja se vedno bolj pose veča, strasti govore celo tam, kjer bi čisto ekonoru-narekovali trezen sporazum __ , . .pamet. TIP Beograd, 25. dec. Danes do- “ “ “L V* ‘““Vi “ 3 V poldan ob 10. uri seje podal Pašič na TIP Beograd, 25: dec. Novi fcoM- Stelje^čtovečnošt totn**'** S'0M dvOr b krn/lin W mn ,, 7_____i a. J_____l- n ;■___,_asi f 1 . . •cioveonosr, 1U pn pis dobrih dikalec Nikola Pašič, ministrski pred- slimani ter obema glavnima skupina- za gradjevine. — Radikalec Krsta Mi- ; Biahniein ma, demokrati in radikalci. Pri po- letič, minister za agrarno reformo- — f tovore celo 1- = -drobnili pogajanjih se je posrečilo u- Musliman dr. Mehmcd Spaho, iiiinister interesi ravnati tudi to in tako je Pašič še sino- za trgovino in industrijo. — Musliman |jn paTnet" či sestavil listo nove vlade. sti in jih žrtvujete onim, so lačni . prave človečnosti. Delajte na to, da se Radičevo podzemsko delo. Si spravili pred par dnevi na skladišča \ razredna nasprotja, ki nas vo- TIP Beograd, 25. dec. Iz raznih in pisarne akcijske družbe za ^sploa-1fv kaos; da se pomirijo plemenske znakov je razvidno, da je Radič pričel tacijo Ohridskega jezera ter demoiirali ' rapt!- kl iaA-'mja-'0 ve? naiod’ aa 88 v zadnjem času izredno živalmo proti- docela vse naprave. Vzrok jeze ribičev državno akcijo ter se v ta namen zve- na to društvo izhaja iz tega, kor je to zal z raznimi protidržavnimi elementi, društvo skoro monopoliziralo ves ribo- Kakor poročajo iz Bolgarije so se ne3 lov ter tako ogrozilo eksistenco ribičev. davno mudili tamkaj Radičevi zaupni- Rudarska stavka v Krmelju, ki, ki so konierirali z znanimi bugara-ši, sovražniki Jugoslavije, ki so takoj LDU Beograd, 23. dec. Ministr- ] razčistijo narodni, religijozni, socijalni, ekonomski, kulturni, seksualni problemi, t. j. da pričnemo enkrat novo ero življenja, v kateri ne bo toliko strašnih' nasprotij med idejami in resničnostjo, med človeškimi besedami in dejanji. Iščite, kjerkoli ste, — bodisi še na na to pričeli z novim agitacijskim de- stv? za socialno politiko je pooblastilo j tako skromni poziciji, lepši, resničnejši lom tako med bolgarsko javnostjo sa- svo-j0f:a inšpektorja dr. Lotriča, da po-.izraz življenja. Imejte vedno in povsod ono, kakor tucli v Macedoniji. V Mace- 111 rudarji v Krmelju \ o ( r-red oemi, da človek ni zp;ol.j mehansko doni ji so se zadnje dni zoipet pojavili it er lastnikom rudniškega podjetja j bitje, da leži m i k roko s m os in makro-hugaraški agenti, ki so, kakor se je iz- JakHom. Ako spor ne bo^ resen na ta kosmos na zakonih harmonije in da vedelo zatrjevali ljudstvu, naj bo pri- iiačin, se bo odposlala na lice inc»t a po- mora biti prva naloga slehernega čio-pravljeno na znak, katerega mu bo dal 88 0 komisija, kakor se je to zgodi o veka, da išče harmonijo v samem sebi Ra-dič. lansko leto v Trbovljah, da uredi odno- m svoji okolici. Vsak človek je nekak' Saje med delavci in delodajalci v Kr- planet za se, ki neprestano izžareva Atentat na admirala Knndoriotlsa. melju. svetlobo in se giblje po zakonih, ki vla- TIP Atene, “23. dec. Včeraj dopol- Mezdna gibanja. i dajo v človeškem vsemiru — v dražbi', dan sta prišla v pisarno admirala LDU Beograd, 23- dec. Delavstvo Teh zale. ne smemo rušiti no od zgoraj Kundoriotisa dva invalida ter protesti- gozdarsko-industrijskega podjetja De- ; ne od spodaj. Ako bomo tako gledali nh rala na jako robat način proti zavlače- brlin-Drvar in državnega rudnika v i človeka, na moža in na. žensko, tedaj vanju ureditve invalidskega vprašanja. Zenici se nahaja v mezdnem gibanju.! bodo naša srca slišala vedno glasneje Admiral ju je na to odslovil, češ naj Inšpekcija dela posreduje po svojih or-nastopita drugič dostojno, ako hočeta ganih med delavci in delodajalci. govoriti z njim, ter izjavil, da on ni odločilen v tej zadevi. Na te njegove besede je eden obeh invalidov potegnil re° volver ter oddal na admirala tri strele, od katerih ga je eden zadel v prsa. — Admirail se je zgrudil na tla ter par minut na to umrl. Atentatorja ih so- in glasneje besede velikega Učenika, svetle in jasne besede, ki jih na bodo mogli prevpili niti farizeji niti verniki zlatega teleta. Ignotus. Primarij dr. Mrko Če Pregledovanje parnih kotlov. LDU Beograd, 23. dec. Trgovinsko ministrstvo jo preneslo v pristojnost inšpekcije dela pri ministrtvu za socialno politiko, službo pregledovanja; parnih kotlov v vsej državi. V tej se i<£.€sr9V5tVQ V SiOV©?IŠfl p© uvirvV50. c*, aretiran, v Atenah vlada ra- 1*’do ^redotocih vsi posli te vrste, da se ejpeviratU 6FS rdibonska di umora admirala Kundoriotisa, ki je Rešuje delavnost ki je pri nas neob- ‘‘ bil zelo popularen, velilco ogorčenje. uodno_ potrebna m kateri se doslej ni ©OinJCa. posvečalo dovolj pozornosti. j \ o političnim, prevratom v nov. 1918-Izgredi v Egiptu. j so se tudi zdravstvene razmere v Slo- LDU London, 23. dec. Iz Kaira se; veniji korenito izpremenile. Prej smo poroča: Pristaši Zaplul fcaše, ki bi se bili navezani na nikdar nam prijazni bili. po povelju morali povrniti v svoje Gradec in Dunaj: tja so hodili naši vasi in ostati tam, so bili aretirani, ker j medicinci študirat, tja je vleklo sloven- je niso pokorili povelju. Prišlo je do ske mlade zdravnike izpopolnjevat so demonstracij. Dva upornika sta mrtva, in Specializirat, tja pa so hodili tudi Sovjetski proračun. TIP M o s k v a, 23. dec- Svet ljudskih komisarjev je odobril proračun za 1. 1922. Dohodki iznašajo 1571,940.888, stroški pa 1877,117.003 zlatih rubljev. Madžarska lažiamnestija. DKU Budimpešta, 24. dec. _______________________________ _____________________ Madžarski uradni list objavlja amne- Redarji in egipčanski vojaki hodijo po j naši bolniki iskat pomoči, če jim je stijski^ razglas državnega, upravitelja mestu in razganjajo demonstrante. V : skromna sredstva, v domovini niso mo-IIortyja, s katerim se izvrši splošna po- Aleksandriji je policija razgnala 500 i gla dati v z a ž e 1 j e n i meri. milosfitev kaznjencev, izvzemši one, ki oseb, ki šo'hotele demonstrirati. j Dunaj in Gradec sta dobro vedela, kaj so se pregrešili kot rovolucijonarci. in Breznnselni v Lmdonn te razmere 2a ni>iu Pomenijo politično, komunisti od prevrata sem. ( T-niT t -i 00 , * { kulturno in gospodarsko: odvisnost Ribiški izgredi v 01widu. od nemškjh centrov tej: po , _ v> imeli brezposelni zborovanje v IIyde- TIP Beograd, 24. dec. Po /poroči- parku- Ker so pretili, da bodo vdrli v ■lu, ki ga je poslal semkaj načelnik prodajalnice, je policija ukrenila po-ohridskega okruga so so ohridski ribi- trobne vaamoetne koipke. vzdiga teh centrov z našo pomočjo. Prevrat pa je kar presekal te avstrijske razmere in postavil med nas in nemške centre državno mejo. Namah Strani; r.T A B O R' " Maribor, 25. decembra 1321. W#tevr«* n7ifr r fre. rr.-anrnaAiut/r^^eekTai smo se osvobodili! nemškega jerobstva b. se osamosvojili tudi v zdravstvu. Z Osamosvojitvijo pa so prišle tudi te-fcke dolžnosti: vsa skrb in odgovornost ta zdravstvo je naenkrat pripadla slovenskim zdravnikom in treba je bilo temeljitih izprememb, če se jo liotelo »doleti vsem potrebam in zahtevam. Prvo so je zavedlo te izpreinembe Društvo zdravnikov na Kranjskem, ki jo na svojem izrednem obenem zboru ob prevratu 2. nov. 1918. sklenilo, da razširi svojo organizacijo na vso Slovenijo in izpremeni svoje ime v Slovensko zdravniško društvo v Ljubija* ni. Na tistem občnem zboru in večkrat ifcudi pozneje je Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozarjalo tedanjo narodno vlado na nalogo in dolžnosti, ki so nastale v zdravstvu po prevratu in se ponudilo vladi v pomoč. Po večmesečnem boju se je izvojeval Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro, kot posvetovalni organ zdravstvenega odseka t. j. naj višje zdravstvene instance v Sloveniji, direktno ‘(Podrejene ministrstvu narodnega zdravja. Temu zdravstvenemu odseku, katerega člane voli, oziroma kandidira Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani, se jo priznala pravica, da sodeluje v vseh zdravniških in zdravstvenih zadevah v Sloveniji, bodisi sveto-idavno, bodisi iniciativno. Na soglasni sklep Slovenskega zdravniškega dru-ištva je ministrstvo narodnega zdravja ipostavilo na čelo zdravstvu v Sloveniji jt. j. za šefa Zdravstvenega odseka v (Ljubljani dr. Ivana Oražna, moža ja« •Miih misli in doslednjega tudi a7 dejanju. Tako je po inicijativi ,in načrtu Slovenskega zdravniškega društva nastala organizacija zdravstva v Sloveniji: nekdanji zdravstveni oddelek’ deželno vlade se jo reorganiziral v Zdravstveni odsek za, Slovenijo in Istro, ki se je direktno podredil ministrstvu na-Irodsdega zdravja, da se tako izogne poji itičnim izpremembam ljubljanske vlade. Temu na čelu je stopil dr- Ivan jOražen, njemu ob bok pa so je posta-jvil Pokrajinski zdravstveni svet za Slo-ivenijo in Istro, izvoljen od Slovenskega zdravniškega društva v 'Ljubljani, likat' posvetovalni organ. Ta na najširšem demokratskem in | strokovnem temelju osnovana organi* j racija zdravstva v Sloveniji — kakor jje ni izvedel noben drug stan — je j Sla ročno na delo, ki je obsegalo vso ! Slovenijo. In to delo jo uspelo tako, da i zdravniški stan lahko s ponosom kaže nanj. , Prvi ogenj je prestala, ko se je začetkom 1. 1919. pojavila v Sloveniji pe-gavica. Iz'Rusijo vračajoči se vojni u-iietniki so namreč prinesli v domovino to nevarno nalezljivo bolezen, ki so je pokazala na več krajih1 in zahtevalo tudi svojo žrtve. Kdorkoli je za časa svetovno vojne hodil po krajih’, kjer jo divjala ta morilka, ve, da so razširja kot plaz, zavzemajoč vedho širše dimenzijo in podirajoč vse, karkoli do-stisrne. Nemala odgovornost je torej zadela slovenske zdravnike, ko se jo pojavila ta zavratna morilka v Sloveniji. In na strokovnem demokratizmu organiziranemu zdraviliškem stanu v Sloveniji so jo posrečilo, da se je epide- Beograjsko ISteramo pasmo. Beograd, v decembru 102J, Beograd je' začel ifcudi kulturno tekmovati z Zagrebom. O tem priča lepo število revij in literarnih skupin. Cela : plejada pesnikov, .pisateljev in puhli'-icistov je na delu, da obnove razrušeni |Parnas;. Ni niogoče s par potezami peresa očrtati kipenja in presnavljanja, 'ki ga kaže v vedno večjem obsegu tukajšnjo literarno in umetniško , živije-n je. Kadar ho to mlado vino dovolj pre= ,vrelo, so bodo šele pokazali pravi sadovi. Danes je preveč iskanja, tipanja, posnemanja. To jo v ostalem usoda vseh modernih struj, ki dvigajo gnilo, v jna-terijalizmu ugrezlo -površino Evrope. ;Ta pojav — vračanje k duhu, k spri-'tualnemu izražaiijn življenja — je na-iravna posledica velikega preobrata v socijalnem in idejnem življenju, katerega jo prinesla vojna. Opažamo ga ^povsod: v, pOtitičnemjm, ekQq.o:im>keini mi ja v najkrajšem času in z minimalnimi žrtvami zajezila in udušila. Ta neizpodbitni uspeii jo namah sankcioniral upravičenost take organizacije in ji pridobil,potrebno avtoriteto, na drugi strani pa je to uspešno pozitivno delo vdahnilo organizaciji moč in samozavest za nadaljnje delo- Dragi korak je šel za tem, da sa doma v resnici osamosvojimo. Na naj važnejših mestih po bolnicah in uradih so namreč ostali izza avstrijska dobe nenašinci neznalci našega jezika — naši zdravniki pa so morali stati ob strani brez dela in kruha kot v časih našega suženjstva. Tako n. pr. je prevzela po prevratu Narodna vlada v svojo upravo samo na nekdanjem Štajerskem. 7 javnih bolnic, v katerih ni bilo niti enega slovenskega zdravnika. In kaj pomenja to v dobi prevratnega vrenja v krajih, kjer je tuji vpliv globoko zarezal svoje brazde, more presoditi zgolj tisti, ki ve, da je zdravnikovo delo liki spovednikovo: med štirimi očmi se da marsikaj povedati in nami-gavati, da se neti nezadovoljnost, izpodkopajo zaupanje in ruši nova stavba, ne da bi bilo treba dajati za to odgovor. Tu je bilo treba korenite izpre* mem.be! In ta se je izvedla s tem,' da so se vsa zdravniška mesta, ki so jih ob prevratu zavzemali tujci, nanovo razpisala. Na ta način so so sloveni?,irale bolnice na našem ozemlju in so dala našim ljudem prilika, da. dobe delo in kruh in se svojim možnostim primerno u-dejstvujejo. Pri tem so prišli naši naj-razboritejši ljudje na površje, ker nova organizacija je podrla prejšnje metode protekcij in raznih zvez in pazila zgolj na strokovno kvalificiranost. Tudi. to delo se je izvršilo na najuspešnejši način, kar nam kaže razvoj naših bolnic, odkar jih vodijo naši možje. Ako se ta preokret ne hi bil dovršil v tistem času, kot se je, tedaj bi bilo ostalo vse pri starem, kot se je "godilo v nekaj malo izjemah, kjer se je to takrat, zamudilo vsled čudne slepote nekaterih naših ljudi- In kakšne bi bilo posledice? Težko jih je doumeti do konca! Ko so Še' tako izvedle nujno izpre-membe v osobju, ki so bile vsled poli* ličnega preobrata potrebne, je bilo treba misliti na veliko zdravstvene probleme. Skrb za te je v glavnem pripadla državi, odnosno ministrstvu narodnega zdravja, kjer se izdelujejo dale-kosežne zdravstvene ustanove in zakoni. Tudi pri teli sodeluje Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani po svojih članih v Državnem sanitetnem svetu v Beogradu. Poglejmo sedaj, katere in kakšne izpreinembe v zdravstvu so se udejstvi-le v Mariboru v tem času. Takoj ob prevratu jo Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozorilo narodno vlado na pomen Maribora in mariborske bolnice. Zo takrat se je naglašnlo, da spada mariborska bolnica v isto vrsto z ljubljansko in da je treba ukreniti vse, da se povzdigne na višino velike, moderne bolnice. Kajti Maribor jo bil pred prevratom provin* cialno mesto tik pod Gradcem, ki je odvzemal s svojimi instituti Mariboru vsak smelejši polet v zdravstvu, je po- živi jen ju (komunizem), najbolj pa v literaturi, ki je bila in ostane voleus -nolens ogledalo svojega časa. Mlado u-metniško hotenje, ki so kaže v ekspre-sijonizmu, ;je našlo v Beogradu tako kakor v Zagrebu lepo Število svojih o-božeVateljev in slediteljov. Naravno je, da na drugi strani — v vrstah' predpotopnih literarnih prvakov — to hotenje no najde razumevanja in simpatij. Nedavno jo starejši pisatelj g. Marko Car v reviji »Misao« obsodil moderno st m* jo, zlasti gg. Svet. Stefanoviča, Stanislava Vinaverja in J, Kosora, kateri so si izmed mladih pridobili no samo nastop, ampak tudi ime. G. Car očita »novim«, da niso dovolj razumeli Horacija, Goetheja in klasikov ter da kažejo v svoji literarni kritiki neznanje. Po /njegovem mnenju bi morala literatura ,v teli časih’ zabavati in pomirjevati ljudi, no pa raziskovati problemov, ki itak že dovolj vznemirjajo živce modernega človeka. Talko se zopet’ oglašajo nauki iz Prešernove »Novo pisari-bilo VjLysoK,dobaK;.staxi sq stal drugo naj večje mesto v Sloveniji in s tem tudi zdravstveno središče obširnega ozemlja ob Dravi, kateremu so jo priključil tudi naš del Koroške in Prekmurja. To sedaj narodno, trgovsko in politično središče tako obširnega ozemlja, je imelo ob prevratu bolnico s samo dvema oddelkoma, brez vsakega znanstvenega aparata. Kakor mesto samo, tako jo bila tudi bolnica čisto provincialna, malim razmeram prikladna, kajti vse, kar jo bilo težjega in kočljivejšega, je šlo v bližnji Gra-doc na kliniko in v sanatorije. Naš glas o pomenu mariborske bolnice ni ostal glas vpijočega v puščavi-Kar se je pri denarnih sredstvih , ki so bila določena za zdravstvo v Sloveniji, moglo izvršiti, se jo izvršilo. Maribor* ska bolnica se je pripoznala za istovrstno z ljubljansko, postala je državna, oziroma se vsaj prevzela z ljubljansko vred v državno upravo. Poleg že obstoječega kirurgičnega in internega od’ delka, sta se ustanovila tudi okulistični in dermatološko-venerološki oddelek, ki je v zadnjem času dobil tudi ambulatorij za venerične bolnike. Bolnica sama se je ustanovila med tiste v državi, na kateri se lahko izvežbajo zd ravniki-špeeialisti. V letošnjem poletju se je uvedla v bolnico elektrika, dermatološki oddelek je dobil višinsko solnce, pomnožilo se je število sekun-darskih mest, kirurgični in interni oddelek . sta dobila vsak svojega asistenta, ravnokar se postavlja prepotrebni laboratorij za Rentgenov aparat, Was-sennannova »tacija itd. Kar je bilo v prostorih', ki so bili proračunjeni samo za dva oddelka provincialne bolnice mogoče udejstviti, smo dosegli. Za vse druge, nič manj potrebne naprave se bo moralo priče* ti zidati. Za to je treba samo denarja, ker stavbišče bolnice je tako obširno, da se na njem z lahkoto postavijo vsi inštituti, ki so potrebni za moderno veliko bolnico. In najbolj nujni so pač: presekturo, lastna lekarna, ginekološki oddelek s porodišnico in šolo -za babice, opazovalni oddelek za duševno bolne, otroška bolnica, lastna poslopja za demiatološko-veneroloSki in okulistični oddelek. Z'vso' resnostjo bo treba misliti tudi na to, da dobimo v Sloveniji epidemska bfllijiep, ki bo imela tudi dolžnosti da organizira vse potrebno za pobijanje epidemij, ki se ravno v mariborskem ozemlju tako pogosto razširjajo; opozarjam samo na grižo in koze-Ta oddelek ne bi samo sprejemal in zdravil kužnih' bolnikov, marveč bi moral v časih epidemij tudi odpošiljati epidemske kolone v kraje, ki so središča epidemije, da tako zgrabi bolezen v njenem lastnem kotišču, kar se je izkazalo v svetovni vojni za najuspešnejše, kor le v središču epidemije jo mogoče dognati vse vire in pota 'bolezni in jih z uspehom pobijati ter zaje* žiti. Mariborsko bolnico čaka potemtakem šo velikanski razvoj. Več ali manj je ta razvoj že pripravljen, nekaj načrtov je že izdelanih, za posamezne panoge imamo že sposobnih ljudi, drugi se pripravljajo, za nekatere bo treba poslati pripravne in sposobno mlado zdravnike v inozemstvo, da proučijo velike naprave in njihove organizaci- ostaJi. na svoji izglajoni poti, mladost je šla naprej. Ljudje, ki so se nekoč borili proti romantikom za realizem, ali proti realistom za impresij on izem, nimajo danes simpatij za ekspresijeni« zem in se krčevito oklepa jo svojih idolov. Mladi se polagoma osvobojujojo vseh vezi in ozirov, ki jih jo zapustil K* tena turi romanticizem, med temi tudi šablonskega in jokavega nacijonali-zma. Mlada struja ima močno socijalno bojo:, čo jo smela umetnost dajati nacionalno izražanje, smo dajati tudi so* cijalno- Sedaj pa par pogledov na beo-•grajsko literarno delo. V knjižnici »Albatios«'je izšla študija Stanislava Vinaverja »Gromobran svemira«, ki tolmači cilje nove umetnosti. To jo nekaka apologetika ekspresijon izm a • :'Albatros« l>o izdajal dela novejših pisateljev (Vinavera, Andriča, Crnjav-.skega.. Mamojlovida, Krakova, Oipika, Stefanoviča., Tokirta, i. dr.) tor prevode Poea, Baudelaira, Welsa Whitmana itd. Zelo sol ki. in zdravo podjetje! — Usta-noffila-se. jo. ssoiedinica...»'Al- jo v tujini. Pred vsem pa jo potreben denar, da se začno graditi. Brez denarja so vsi načrti zgolj prazne marnje. Končno naj omenim še eno zdravstveno napravo, ki jo Maribor do sedaj še nima, ki jo pa zelo potrebna, da vsaj malo razbremeni vedno prenapolnjeno bolnico. To jo sanatorij, ki bo prihodnjo spomlad dogotovljen in otvorjen-Toda o tem oh drugi priliki. Pred enim »Vaša gonja proti narodni državi za neko megleno republiko je negacija lastne države in vi vedoma ali nevedc-ma stojite v službi sovregov slobcde našega naroda. Na to pot vam ne bomo šli in ne boste nas slepili z frazami o večne-veljavnih zskonib. Po našem prepričanju jih potrebujemo v sedanjem splošnem iti moralnem razsulu drugod, ne pa da pod njihovim plaščem rujemo zoper lastno državo, podžigamo strasti in povečujemo notranje boje in ta kg pripravljamo pot tujcu, da nas zopei zasužnji. Dvigamo slovesen protest zo!)er to, da se v imenu krščanstva in katolicizma ruje zoper državo. S svojim revolverskim demagoštvom kompromitirate krščanatvo in katolicizmom. - Pazite dobro, delate 1“ * * * Tako je pihala »Straža" pred enim letom. Takrat se je odločno z-ivzela za državo in ujedirijenje proti demagogom, ki so vstajali v vrstah SLS v Ljubljani in začeli kaliti vedo. Danes je voda kalna. Ravno „Straža" se zdaj odlikuje med klerikalnimi listi po svojih proti-državnih tendencah. Danes si »Stražo* v polni meri zasluži očitek, ki ga je takrat naperila proti Ljubljani. Mi, ki smo čutili moč jugoslovens!ce ideje 2e takrat, ko je bila samo slutnja in hrepenenje, smo pozdravili zgornje „Stražine‘ besede. Vedeli smo, kaj nas loči — ia to se združiti ne da; vedeli pa smo tudi,.kaj nss spaja in teh vezi bi ne bilo treba trgati, kajti škodo trpimo vsi. Ce bi" klerikalna stranka tslro SM svojo pot, kakor smo jo mi; če hi-ns izpreminjsla svojega prvotnega steliSffa nasproti državi, če bi tudi napram nam; —- svojim naravnim nasprotnikom — pokazala več pravega krščanstva, več takta in odgovornosti, tedaj.bi -— to radi priznamo — bilo tudi pri nos marsikaj bolje; splošno in moralno razsulo bi popravljali in ozdravljali vsi, ki ne vidimo pred seboj samo dobrobiti na-roda in države, marveč tudi moralno dobrobit Človeka in človečanstva. Rova-renje zoper lastno državo, podžiganje strasti in neprestano povečavanje notranjih bojev — to je danes taktika one stranke, ki pri nas zastopa interese katoliške cerkve. Koliko s svojo današnjo metodo političnega boja škoduje čisto krščanskim in čisto verskim interesom in koliko pomaga našim narodnim sovragom — o tem naj presodijo njeni voditelji sami, če si kot politiki tudi izprašujejo‘vest. Podpirajte Jsig. Mica! ti pha«, v katero so stopili najambicioz-l n o j.si sotmdniki novega pok reta. Nekateri izmed teh prično izdajati revi.i<* »Putevi«. »Alpha« pomeni začetek iii| delo njenih članov jo začetek osvajanja literature, kakor je bil svojčas na Hrvat skem »Život«. Člani »Aiphe« so na"-,, stopili v zadnji številki odlično zagrebško revijo »Kritika«. — V zimski sezo*' ni izidejo med drugimi sledečo knjige*'' »Pesme« Todora Manojloviča, »Knjig;1 večnosti« Siba Miličiea, »Kod bolj^evi-' ka« (impresije 1917-—1919.) SlauMava Vinavera, »Novele« Ustka Petro v^a*1 Shakeapearjevo drame v prevodu Sve-tislava Stefanoviča, »Novele« ktanjslav*! Krakova, II. Kip lin g, »Just to slorio?*; v prevodu Stanislava Vinavera, vo i razvoj moderno poezijo«, studii**,' Todora Manojloviča. — V beograjske n1 pozorištu so prikazuje z velikim uspe-, liom J. Kosorjova drama »Požar str^ sti«. .— martoor, 25, aecemora T92i* * 1' A’ B O Kt Politične vesti, * Slepa politika. Pod tem naslovom napada tržaška »Edinost« ministra d el la Torretto, ki je s svojo narodno politiko zapravil vso simpatije, katere je 'Italija uživala v Avstriji in Češkoslovaški. Dokler je Sforza vodil italijansko zunanjo politiko, je izglodalo, da ko Italija zavzela najvažnejši položaj v Srednji Evropi. Danes so se simpatije Srednjo Evropo obrnile zopet proti Franciji, pa stojimo pred ustanovitvijo sistema srednjeevropskih držav, ki bo obsegal Čehe, Jugo: loven e, Eumune, Poljake in avstrijske Nemce. Ta organizacija stoji pod francoskim vodstvom. Fodobno kakor »Edinost« pišejo tudi nekateri italijanski listi. Mi nimamo ničesar ^ proti nesposobnim della Tor-tretam: čim več bo slepcev, tem preje bo končana kriza današnje Italije, ki s svojo politično nestrpnostjo in vsilji* kostjo ogroža konsolidacijo Srednje Evrope in Balkana. vidimo jasno v praktični gospodarski -politiki, ki je dosegla, da v nekaterih sre dn j e evropskih državah prehajajo največja podjetja v posest angleškega ali francoskega kapitala. * Pred krizo češke vlade. Kakor poročajo praški listi, se nahaja vlada dr. BeneŠa pred krizo, katero je povzročil nesporazum med narodnimi demokrati in narodnimi socijalisti. Iz sveta petorice sta izstopila dva glavna predstavnika teh strank, dr. Rašni in Strybrni. Ministrski predsednik pr. Beneš je izjavil, da ne namerava več ostati ministrski predsednik, ker ga to le ovira v izvrševanju poslov zunanjega ministrstva. Kot bodoči ministrski predsednik se imenuje agrarec Svehla, dr. Beneš pa ostane še nadalje zunanji minister. * Anglija in Nemčija. Po poročilu »Evening Standarda« angleška vlada najbrž ne bo pristala na to, da se odpošlje v Nemčijo finančna komisija v Stran S- Italija in rapallska pogodba. Italija "C vedno izigrava rapallsko pogodbo. Njeno igračkanje z našo državo gre tabo daleč, da izsiljuje od nas nove koncesije, ki niso v nikaki zvezi z rapall-fcKo pogodbo in katere bi mi bili morali dati, da bi Italija izvršila svojo obvez5 bosti. Kakor poroča rimska agencija * Volta«, se prično prihodnje dni nova Pogajanja glede brionsko pogodbe o Ribolovu, katere naša vlada ne mara Ratificirati. Povrh toga zahteva rimska 'dada, da sklenemo z Italijo gospodarno in trgovinsko pogodbo. Šele potem, ;f0 bi bile te pogodbe ratificirane, bi Italija, izprazniti tretjo cono. To postopanje Italijo napram naši državi je docela v skladu z vso njeno neodkritosrčno £unanjo politiko. Naša vlada bi morala 'Ubrati druge strune; naša diplomacija bi naj pokazala več samostojnosti in odločnosti. Italijani stavijo ob vsakih Pogajanjih nesprejemljive zahteve. — Ker se mi zlepa ne uklonimo njihovim gospodarsko-impbrijalističnim težnjam, pa se pogajanja prekinejo. Tako s e spor vleče in vleče, mi imamo v Primorju ozemlje, ki je še vedno okupirajo. Bomo videli, koliko se je Italija izpraznila od zadnjih pogajanj do danes, ^namenja, ki bi nas prepričevala o tem, Bo zelo skromna. * Konferenca za konforeuco. Nepre= *tane konference, ki bi naj odpravile posledice svetovne vojne, samo še otež-kočajo prehod narodov in držav v dobo Pravega mirovnega dela in gospodarske konsolidacije. Konferenca v Wa-Bhingtonu bi bila morala rešiti problem oborože vamja v smislu mirovnih stremljenj. A končala jo s sporazumom med Prizadetimi državi, ki so si na podlagi Sj^odsebojnega ravnovesja določile, kako daleč se smojo oboroževati. Te dni se vršila v Londonu konferenca med EJoyd Georgeom, angleškim ministr. Predsednikom in Briandom, francos-ministrskim predsednikom. Oba Javnika sta konferirala o nekaterih urn Uu'ndl vPrasanjih, pri čemur se je blm°80 na»bišala potreba gospodarske move srednje in vzhodne Evrope in pošlje v Nemčijo ---------------------- , nadzorovalne svrhe. Francija je zahtevala energične mere napram Nemčiji. Angleški politiki so mnenja; da bi taki koraki upropastili nemško vlado iu le še povečali kaotično stanje v Evropi. * Nezadovoljni Irci. V irskem parlamentu še vedno ni ratificiran sporazum z Anglijo. V glavnem obstojate dve močni skupini: ena je za ratifika« cijo v celoti, druga Ib pod izvestnimi pogoji, ki so pa za Anglijo nesprejemljiva. Formirala se je tudi že tretja skupina, v kateri so nepomirljivi ekskluzivni republikanci. Lloyd George je v nekem svojem govoru zagrozil z vojno, če bi Irska ne sprejela za njo nedvomno ugodnega sporazuma. Radikalni Irci hočejo prekiniti vsako vez z Anglijo- To je pa nemogoče, ker sta oba otoka po ekonomskih zakonih navezana drug na drugega. V tem slučaju bi se morata med obema otokoma vneti borba na življenje in smrt. Zelo dvomljivo je, če bi v t-ej^ borbi zmagala Irska. — Razpad angleške državne zveze, ki ga hočejo Irci, bi pomenil v sedanjih razmerah velikansko škodo za ves svet in pot v popolno barbarrizacijo kot po razpadu rimskega carstva. Sieni na dnu morja, imajo poleg re-J cuie plače še 1 funt Šteriingov nagrade za vsake tri ure podmorskega dela. Tudi Američani se bavijo s to mislijo, hoteč dvigniti tri milijone dolarjev v srebru, k se nahajajo na parniku »Meridian«, kateri se je potopil leta 1902. blizu Newyorka. Tudi blizu Viga loži na dnu morja za 28 milijonov funtov šteriingov zlata, srebra in draguljev. Za časa krimske vojske so je potopil parnik »Blank Prince«, na katerem je bilo čez pol milijona funtov šteriingov v zlatu. Sploh je registriranih zelo mnogo potopljenih parnikov, s katerimi se je pogreznilo na dno morja več milijard zlata, srebra in draguljev. Danes pa, ko prežemi ra to zlato izredno vrednost, skušajo te zaklade z največjim naporom in stroški zopet dvigniti. Zanimivost!. 0«Tok-ču(Iak. — Dviganje denarja iz morske globine. — Čuden protest. _ Recept za poročne obleke. — Hudič _ božanstvo. tak . l™i °, tla sa skliče velika evrop->1] konferenca. V. resnici pa gro za u- feSf™ n SP°r0V in brepirov, ki so na-^Imodpomezniffličlani razpadajo- FrancoziMPi Vor * bodočo evroota-o S°,tem yžUI10JS1 2fl ker Angl!i«ki mednarodno politiko, Tode in lir }, f5oma krmari v druge igležkemu Im z Nemčijo. An- toatičen j posebno sim- !nan ’ - , Sra° Pisali, Stinnesdtathe-ta -r/ acrt ° eospodarski obnovi Rusi 80 na tem pro- Pdiranio T?,, ™ ’ ei 1)0 nameravano odškodnino Narl ZVeZi 2 ”6tnško V03n0 Bumnost jo gledata pa ,3e’ da 2 hinbo-Sn samozavestnejši nnlf pmi0®nejši ‘Nemčije. Kako bo KaffaBe Reševala vprašanje srednje-in ' wh!^'Ca Jvropske obnove, bomb Še videli jfS ^enega dvoma, da je zapadi Evra™ M je obogatela na račun druge polovice ^ontmenta, moralno in moterijalno dol-i • a. pripomoči gospodarsko šibkim dr-- vam na noge. Zdi se pa, da je ta po- ^jona^n d1Caw dvoml;iiva in preračuni .visJ' hočejo veliki mogotci v pr- 1 Ppmoci ^ samemu . sobi. To, Današnja doba se ne more pritoževati, da bi • ne imela nenavadno nadarjenih otrok. Največ teh malih čudakov se posveti glasbi in petju, le red5 kokdaj oblikujoči umetnosti in literaturi. Letos. bo ravno 200 let, kar se je rodilo res čudovito dote, ki je v svojem četrtem letu vzbujalo pozornost vsega sveta. To je bil mali Kristian Heine-ken iz Liibecka, ki je preživel svojih prvih deset mesecev, kakor vsi njegovi sovrstniki. Ker so ga dolgo hranili z naravnim načinom dojenja, so dolgo — štiri leta — ni mogel privaditi da bi sam jedel. Ko je bil star deset mesecev, je razločeval vse predmete v svoji okolici. Bilo mu je samo enkrat imenovati ime kakega predmeta jn že si ga je zapomnil. Če so ga drugi dan vprašali, je takoj pokazal dotični predmet ter pravilno izgovoril ime- Najeli so mu domačega učitelja in čez par tednov je že znal sveto pismo, stari in novi testament na pamet. Prodno jo bil star leto dni, jo znal že svetovno zgodovino in bi so bil z vsakim gimnazijcem lahko kosal. Posebno zanimanje je kazal za zemljepis. Ko je bil v tretjem letu, je znal čez SOOfi latinskih besed' ter čital nemščino in latinščino, pisati pa. so je naučil še-Ie v četrtem letu. Ko jo zaznal za tega čudaka kralj,, ga^je pozval k sebi v Ko-penhagon. Sedeč na krilu, je čez dve uri odgovarjal na vsa^ vprašanja- kralja, ki so temu malemu čudaku ni mogel načuditi. Toda razvoju duha ni odgo* varjalo šibko telo dečka. Hiral je od ■dne do dno ter umrl 27. julija 1. 372(5, ko je dopolnil 4 leta, 4 mesece in 21 dni. ■■ v- # . . ?';.>» '• Leta 1917. se je p stopil v Irskem prelivu parnik »Lan renti c«. Na parniku se je nahajalo sedem milijonov funtov šteriingov v zlata. Že I. 3919. so dvignili pol milijona funtov, a sedaj nadaljujejo to delo. l)elayei4 ki so zapo- Dijaki neko francoske srednje šole so poslali cerkveni oblasti protest, v katerem protestirajo zoper to, da pridejo letos prazniki, kakor Božič na nedeljo in so zato prikrajšani pri po= čitnicah- Če je imel ta protest kattšen uspeh, pa še ni znano. , • i Župnik stolne cerkve v ChVtinno-ogu je izvedel natančen predpis, kako morajo biti oblečene neveste, ki se hočejo v njegovi cerkvi poročiti. Obleka mora biti večerna, a je lahko, — toda le neznatno izrezana. Krilo mora segati do zgornjega roba visokih čevljev, a lakti morajo biti brezpogojno pokriti. Če je zgornja obleka izdelana iz prozorne tkanine, mora biti podložena z neprozornim blagom. Na glavi morajmeti nevesta klobuk' ali pa vsaj pajčolan. Pa to bedo nevestice, ki so sicer goreče oboževalke mode, z veseljem prebolelo, samo da dobe mo-žjčka. . ; Nedavno je Jula gospa Alma White imenovana za škofa verske sekte, ki se naziva »ognjeni steber«. Pripadniki te vere verujejo v hudiča. Tako se jo tudi hudič povzpel do božanskega dostojanstva. meta kar najodločneje protestirala pri ministrstvu za notranja dela, pri trgovinskem ministru in pri pokrajinskem, namestniku. Trgovska in obrtniška zbornica je zahtevala, da so vzpostavi stari položaj, ker novi ukrep težko prizadeva prometno svobodo ter nalaga aa-sirn državljanom velike izgube časa-— Nova mesta Činovnika-tehuičara. Budžetom za god. 1922. uspostavijoju se više mesta činovnika-tehničara (in-spskiorj. i sekretari) u upravi za zaštitu indu str iške’ svojine. Osim moralne i fi« žičke sposobnosti uslovi so još, da su kompetentni naši državljani, da imaju strucnu spremu, t j. završeni tehilički fakultet ili visoku tehničku škoiu, ili išu poljeprivrednu školu v rangu uni- Dnevria kronika. — Kraljev dar slepcem. N/. Vel. Kralj je podaril ob priliki svojega rojstnega dne J 2.000 K za slepe invalide Vsota se mora takoj razdeliti med upravičence. — Proti Orlom jo nastopil glasom poročila »Slovenca« zagrebški pokrajin ski namestnik Demetrovič, ker je baje poslal komandantu IV. armijske oblasti akt, v katerem označuje orlovsko organizacijo za protidržavno ter pred5 lagal, naj se širjenje orlovskih idej med vojaštvom zabrani in prepove čitunje or,o\;siCih listov. /TJ ~3® 2 20 odstotnimi odtegljaji? G rejeii smo:) Tako je vprašal »Tabor« v štev. 72. z dne 81. marca 1921. ter izjavil, da je finančni minister javno zagotovil, da se bodo ti odtegljaji najkasneje do 1. aprila 1921. poravnali. Se- • , leto ze bliža svojemu koncu, n o izplačilu nj duha ne sluha. »Slovenski -Naroča pa je te dni pmesel novico, da ■so zastopniki SIvS za sporazum stavili udi. zahtevo, da vlada čimprej izvede placgo M odstotnih bonov, ki jih je država \zcia pri izmenjavi bankovcev tnvse Avstro-ogrske banke za nove di5 n™e novčanicc. Bomo videli, ali se bo g. Lnancai minister vendar enkrat od-locil finančnim oblastim energično naročiti, da brez odlašanja preskrba vse potrebne v to svrho. Eno pa pribijemo, da ved:.o zavlačevanje nikakor ni ume-S’o j 111 ne Pospešuje zaupanja v v.ado. Tudi vspeh investicijskega po-sojiia bi bil ugodnejši, ako bi se izplačevanje teh dvajsetodstotnih odteglja-jev^ne bilo vedno .tako brezmiselno zavlačevalo. — Vidiranje potnih' listov. Proti naj-novojsemu razglasu policijskih obla-stev, da se odslej izdajajo našim držav- • 2a potova,n3e v Avstrijo, Italijo in Madžarsko potna viza samo za potovanje iz države, ne tudi za povratek ter da se morajo vsi naši potniki zategadelj javljati pred povratkom v domovino pri našem predstavništvu v inozm* stvu iie trgovska in obrtniška zbornica 2k Slovenijo, v interesu gladkega pro- verzileta, rudarsku ili šumarsku aka-demiju ili završeni prirodno-matemati-čki odsek fiiozofskog fakulteta, i da imaju položene sve propisne ispite- Prvenstvo za raspisana mesta imaju lica sa tehničkom praksom i sa znanjem stianih jezika. Inšpektorska mesta vezana su sa godišnjom platom od 5052, odnosno 6062 dinara i sa svima prinad-ležnostima, koje pripadaju činovnicima ovog ranga (dnevnica na skupoču Din. 43.50). Sekretarska mesta sa godišnjom Platom od dinara 2526.— 2778.— 3283.— 3759.— i 4041 (dnevnica na skopoču din. 38-35 do 36.25)- Molbe treba podne-ti do 15. januara 1922. god. upravi za zaštitu industrijske svojine, Beograd, Krunska ul. 14, i to, od privatnih lica direktno, a od državnih činovnika preko svojih pretpostavljenih viast-i. — Marenberg. Gospa Terezija Suppanz, veleposestnica v Marenbergu je ob priliki božičnih praznikov naklonita ubožcem tukaišne občine 2000 K. Pripominjamo, da ima gospa Suppanz tudi vedno odprto roko če rabijo podporo tukajšna slovenska društva in druge dobrodelne akcije. Želimo, da bi gospo Suppanz diugi tukajšni veleposestniki poznemali! — Aretiran nadškof. Po Bački se je v zadnjem času klatil nek človek, ki se je povsod izdajal za »mezopotamskega nadškofa« ter pobiral denar v dobre namene. Bira se je dobro obnesla. Obiskoval je tudi župnišča ter bil povsod gostoljubno sprejet. Pot ga je pripeljala tudi k stolnemu župniku v Futoku. Temu pa mož ni nič prav dopadal; zato jo poklical policijo, ki je mezopotamskega »nadškofa« razkrinkala kot čisto navadnega poljskega Žida, ki je živel samo od brezdelja in goljufij. Seveda so mu takoj odvzeli »škofijski potni list« ter ga spravili na varno. — Nov prerok se je pojavil v Dalmaciji. To je nek Božidar Relj-č, ki potuje iz vasi do vasi ter prorokuje konec sveta. Oblečen je v dolgo črno kuto ter nosi seboj nad 1 meter visok lesen križ. Ker pa je prišel v konflikt s splitsko policijo, so ga zaprli. — Morski razbojniki, ki so v prešlih smletjih vznemirjevali širno morje, še niso popolnoma izumrli. Tako so pred par dnevi napadli parnik »Kavanglee« med Shanghaijem in Hongkongom. — Poveljnika ladje in mornarje so zaprli v kabino, oropali vse potnike, pokvarili parni stroj ter nato odpluli na navadnih ribiških čolnih- Ukradene stvari so vredne nad 120 tisoč dolarjev. Pomorske oblasti so uvedle takojšnjo zasledovanje, toda morski roparji so izginili brez sledu. — Tihotapstvo valute. Dne 22. dec. jo aretiral policijski agent v Rakeku ženo nekega železniškega uradnika, ki se jo nekam sumljivo vedla. Preiskava je potrdila sum, kajti pri njej so našli za 60 milijonov kron vrednosti v naš; in tuji valuti. — Zvišanje naročnfne dunajskih dnevnikov. Dunajski dnevniki so s 1 januarjem 3922. zvišali naročnino z ozirom na zvišanje cen surovin in mezd. Jutranja izdaja stsne izvod 40 K, vc- lonr? ^ ^ess^na nsročnina znaša 1ZUU i\. — Tudi dunajske babice pri zvi-šaniu cen ne marajo zaostali. Zveza babic na Dunaju je sklenita, da računa z novim letem za porod delavskim slo> icO-OOO kro prerac2,,e'Ste Pa * 77 Fašistovske cvetice. Znani vodja italijanskih fašistov Mario Bragat-to v Voloski je poneveril iz društvene bla-St^ue.stoitiisoč lir ter pobegnil- •■»TIFOEi n .•••**. ir.ut j «j,ni.-..^vw3lEaea matico*, z»- tsecenrora f^7. — Ironija'. Dunajski občinski svetle sklenil, da ostane mestni drobiž po 10 in 20 vinarjev še nadalje v veljavi- Dunajsko časopisje se roga temu sklepu, češ, čemu nam drobiž po 10 in -0 vinarjev, ko pa računamo samo še na ti sočake, Slov. Nar.« za nedeljivo Slovenijo. Kdaj so čitali gg. pri »Straži« naš razpis smo jako radovedni in bi jim bili jako hvaležni, če bi nam mogli postreči s tisto številko »Tabora«, kjer se nahaja; mi ga namreč doslej še nismo zasledili in nam ni prav nič znanega o njem. Ker takega »plebiscita« nismo razpisali, je naravno, da tudi rezultata ne moremo objaviti, ker, kjer ni nič, tam tudi demokrati ne morejo nič vzeti, te modrosti sr> znane doslej, kakor dokazuje »Straža«, samo klerikalcem. Radi skrbi o naših' naročnikih, smo ji jako hvaležni ter jih, če jih ima ona morda preveč, prav radi nekaj prevzamemo, da jo razbremenimo. m Moderne slike iz vseh slovstev, zlasti številne prevode v slovenščini, hrvaščini, češčini in tudi nekaj nemških iz francoske in ruske literature si lahko izposodite v Mariboru v »Ljudski knjižnici" v Narodnem domu, I. nadstropie vsako nedeljo predpoldne in ob četrtkih, zvečer. m „S!ov. Čitalnica" v Narodnem domu I. nadstropje, nudi svojim članom v svoji lepi, vedno zakurjeni in električno razsvetljeni dvorani vse slovenske, najboljše hrvatske in srbske časopise ter revije. Članarina raeša mesečno samo 1 dinar. Kdor hoče torej zasledovati javno življenje in ne ljubi zakajenih kavarn in hoče tudi štediti, se lahko vsak dan vpiše v Čitalnici v priglasno knjigo kot član. Denar pobere"1 vsak mesec hišnica. m Odsek anialerfotografov S. P. D. v Mariboru je imel dne 15. t. m. svoj redni glavni občni zbor ob skoraj polnoštevilni udeležbi članov. Zastopniki časopisja niso bili, kakor običajno navzoči. Po pozdravu in poročilu načelnika in tajnika fer blagajnika in računskega preglednika so sledile volitve, ter "je bil izvoljen skoraj ves stari odbor. Sklenila se je udeležba pri razstavi slik Hrv. plan. društva v Zagrebu ter se bo meseca marca vršila rezstava slik tudi v Mariboru. Videlo se je, da odsek, čeprav obstoja komaj pol leta, pridno deluje ter ima pred seboj še lepo bodočnost. Vsi dopisi naj se pošljejo na odsek, Krčkcva ulica 5/1. m Občni zbor društva jugosl. akademikov v Mariboru se vrši v četrtek 29. t. m. ob 20 uri v društveni sobi (Narod3 ni dom). m Opozarjamo ponovno na proda• vanje te. d’.. 'loplaka »O negovani in prehrani dojenčkov«, katero priredi zdravstveni odsek za Slovenijo s sodelovanjem mariborskega slovenskega ženskega društva dne 27. decembra ol; 16. .(4.) uri popoldan v Mestnem kinu. Za to predavanje je češka vseučilišlca klinika^ v Pragi stavila na razpolago veliko število izredno lepih diapozitivov v barvah'. Vstopnina 1 diuar. Čisti dobiček jo namenjen v. korist revnim otrokom. m Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Maribora, ki se ustn-:.r n o 1 e g oMoiečc., nr-avkar 50 let stare vinarske in. sadjarske Sole v Mariboru, se za tkoče šolsko 1.1921.-22. ni mogla otvoriti, ker se je oglasilo pre-pičlo število kvalificiranih prosilcev. Radi tega so je morala otvoritev te nove srednje kmetijske šolo preložiti na pozne ji čas. m Koncert na Božič in na Štefanovo so vrši v restavraciji »Stara pivarna«. Glej inserat na drugi strani. m Za koroške dijake v Mariboru so darovali: 1. Mariborski tovarnarji in trgovci K 18.420—. Nabrala je to izredno vsoto velecenjena gospa Maistrova. 2. Koroški rojak in rodoljub cr. J. Pošinger v Lajtersbergu K 10.237*22. 3. Gospod Luka Tavčar v Mariboru K 500’—. Skupaj K 20357-22. — Vsa čast in prisrčna zahvala mariborskim tovarnarjem in trgovcem, da pomagajo podpirali naše revne dijake mariborskih srednjih Šol! Nevenljivih zaslug pa si je pridobila tudi velecenjena gospa Maistrova z mučnim nabiranjem. Iskrena zahvala njeni izredni požrtvovalnosti ir. veliki naklonjenosti! Koroški šolski odsek v Mariboru. m Za veliko dobrovoljno tombolo v prid dbožne dece, ki se bo vršila v nedeljo dne 9. januarja je dal g. Tomaž Gota radevolje svojo dvorano brezplačno na razpolago. Med dobitki bo pet tombol v vrednosti po 2000 kron, d vaj3 set činkvinov v vrednosti po '200 do 500 K, 60 kvatern v vrednosti SO do 200 K in okoli 400 amb in tern v vrednosti po 20 do 60 kron- .Dobitke so prispevali največ mariborski trgovci brezplačno in to nekateri tovarnarji usnja v blagu v vrednosti vsak po več tisoč kron. Prodajanja srečk se je pričelo te dni in je opažati, da se pridno sega po njih. m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Kubičeka. 1253 m Za Jugoslovensko Matico nam je izročil g. Martin Stadler, trgovec v Vetrinjski ulici, zavojček rabljenih znamk. Izročili smo ga tajništvu tukajšnje podružnice. m Božična akademija plesnega zavoda Pečnik se vrši v pondeljek 26.t,m. točno ob pol 20. uri v veliki kazinski dvorani. Za tečnost se prosi, ker se bo začelo s programom brez ozira na zamudnike. Kdor morda ni dobil povabila, naj se zglasi pri, predprodaji vstopnic v Krekovi ul. št. 8. Vstopnice se prodajajo v predprodaji po 10 din. Na večer akademije pa po 15 din. m Na fantovskem večeru trgovcev gg. Lenarda in Vernika se je nabralo 6100 K, od katerih se je polovica nakazala »Glasbeni Matici" v Mariboru, druga pa Jugoslovenski Matici. Obe se presrčno zahvaljujeta za ta velikodušen dar. m Stefanov venček s plesom priredi 26. t. m. gostilna Antonije Kocmut v Studencih. Začetek ob 15. uri, vstopnina 6 K. m Praktikanti (vajenci) za državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: Starost najmanj IG let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost- Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo račun« ski in jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri spre jemu za prihodnje šolsko leto 1922. in 1923. kot redni učenci. Kot absolventi te dveletne šole pa vžjvajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje, po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. La stnoročno pisane prošnje za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šolo v Mariboru najkasneje do 25- januarja 1922 s sledečimi prilogami: Krstni list, domovnica, zadnjo šolsko spričevalo, zrravnisko spričevalo in spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. _ Prijatelji našega kmetijstva se vabijo, da blagovolijo posebej opozarjati kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno izobrazbo njih ■sinov. Drugi listi so naprošajo za ponatis tga razglasa. * m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli, začefelr ob S. ir1 m Pri splošni zbirk? olepševalne^? društva za mesto Maribor so darovali r V. Freund a 800 K, Vilko Weixl, Rosen-berg, T. Gotz, L. Franc sinovi a 400 K, H. Wogerer, Rudolf Kiffmann, D ul n. dr. ,Orient:,Pugel Hojer, Ivan Tliiir, F. Rosmann in drug,-Novosel in dtug, Granitz, Betka Lešnik Jos. Mariine, Heinz, Scheidbach, Erzin, Pelikan, Dolček in Marini, Maksrt, Bil* lerbeck, M. Wolfram, Nedog, G. Meyer, Dr. Dernjač, Sclnvab, Laufer, Brišniki Legat trg. s pis. stroji, Fr. Podgoršek, J. Mahorko, Ser v. Malijotter, Milka Berdajsj. M. Konig, A. Weigert, Grobelšek, .0*lak, M. Pristernik, Eisenmano, Serec, L jugo-slov. vinarna, Mr. A. Sirak, F. Pučko,i Zwerlin, Bidouc, nečitljivo, Bleclin, Fr;inc Novak, dr. Ivan Hojnik, dr. Josip R.,. Juritscb, Radi, Leinschitz, Gruber, Tavčar, Dadieu, mehanik, Mat. Ziegler, Združeni čevljarji,Merakr,Baloh&Rosina,i Sepec, A. Traun, Karničnik, Neger, Du-hek, Spaningcr, Kuštrin, Zabuknvšek a; 40 K; Al. Stoff, Vezjak, Gerf, WitEler 3 30 K; G. Zelenka 28 K; Ivah Wel$T Strohbach, Jos. Kaučič, Rib. Ta ut?, Kiese", Zollenstem, M. Novak, I. Morijac, Kueper, Ilich, V/a id 2 ch er, B. V/aguer, J. Supan-tschitseh, Tomsschitz, nečitljivo, Huber, J. Maček, Resnik & Vabič, Fr. Resnik, nečitljivo, Tschernovšek, Palač, Martin Gr.. PoŠ Ant., A. Jarc, Sulič, Ledineg, F. Msstek, Hranilnica In posojilnica katoliških mojstrov, Schrock, Lekarna Vidmar, Cič, N. N., Jernovšek, Stoječ, Pirth, Pichler, Fuhler, Seit, Geč, Gnus, Kaufmanu, Vicel, Točevič, Merovič, A. Novak, Jellek, Seiler, Samida, K. Schmidi & H. Stark, Miki, I. Pisanec, T. Braun, Mislej, V/eiler, Dr. Medved, Cutič, Bernik, Vert-nik,_ Dobljekar & 20 K; Me!, neimenovani a 12 K; Stepischnik, Felirenbach, Karner, Slanič, Blasina, Koser, Dadieu, L. Hoffer, H. Prinčič, R. Holzknecht, Ekrani?,, Nifergal, Vratarič, Penič, Sarin, Sti-berc a iOK; Amon 4 K. —■ V restavraciji Glavni kolodvor so darovali: Sticider -Franc 400 K; Cl. in Trdin a 40 K, Klemenčič in Zapušek a 20 K. V kavarni Beograd so darovali: I. Cajnko in K. Klobučar a 40 K; Lipošak, Beker, Bran, Dobec, Žabkar, Jeretin, Gerbac, Makotter, Amon, Stajnko a 20 K; Cvetnič, APWK., Prokl, Al. Zemljič, Pelan, Fr. Lavrenc & 10 K; Lešnik, nečitljivo, Strle ž 4 K; Klein 2 K. V kavarni Jadran šo darovali: po plačilnem natakarju Joško Uher-niku 300 K (imena darovalcev so nečitljiva). V Grajski kleti so darovali: Strehar, Nerdnik, R. Lenait, Senčar, J. I. Hrastnik, Gm., nečitljivo, Rovan, Trošt, Bratož ,& 20 K; Kram, Vukič, Boltavzor, Marčan, Jezovšek h 10 K; Pivko 8 K. V restavraciji ,Pri Zamorcu* so darovali: Fremder aus Wien 40 K; Ed. Sessler 25 K; Stamol, Zagorski, Korošec, Hugo Zuckerbacker, nečitljivo a 20 I<; Dr. S. Klefkser, Frankfurt a. M., Ing. Derganc, Fr. Franke, Staudinger h 10 K. V veliki kavarni so darovali: Klesič 100 K; Ku-ritniir, E. Kokol a 40 K; Kogoj 4 K; Hren 2 K. V restavraciji Union je daroval: prof. Gvajc 10 K. V kavarni Central'nič. V hotelu Meran nič. m Dober plen je napravila včeraj 1751^ oplicija^ kouie gDravila..na.yarn« Maribor, 25. decembra 1921.!, . 'T A'B'D iV3 Stran 5. Kotnika iz Gornic Radgone. Mož je želo „delaboječ“ ter si je skušal z raznimi goljufijami olajšati svoja Življenje. Pred kratkim se je predstavil nekemu Lovrecu kot veleposestnik Fiiihvvirt iz Si lija ter mu ponudil vino in žganje. Dogovorila sta se, da mu dostavi to v 'Maribor, nakar mu bo Lovrec izolačal. Kmalu nato se zglasi Friilnvirt-Kotnik pri ženi Lovreca, češ" da je pripeljal vino ter da se je ustavil z vozom v gostilni Soatzek. Ker pa si hoče »privezati” dušo, je naprosil ženo za 180 kron predujma, kar je žena Lovrečeva zadovoljno storila. Potem pa je brez sledu izginil, o vinu pa' seveda ne sluha ne duha. Na isti način ie izvabil od iSene nekega izvosčka 220 K. Osumljen pa je še več sličnih „kupčij“, o katerih bo imel čez praznike priliko razmišljati v zaporu. Ri Sodnijsko zaprisežen tolmač, deželno sodišče v Liubljani je imenovalo prof. Sijanec-a tolmačem za rifm5ki in ital. jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Na to imenovanje se °DOzarjsio stranke s pripombo, da so-'dižče nikakor lU primorano, vloge, Prošnjo itd. v imenovanih jezikih prestavljati in da je le sod. zaprisežen tolmač opravičen, pravomočne prevode izstaviti. m Zimske suknje se je zahotelo 'nekemu 19-letnemu Antonu Godecu iz Frama; zato je šel v gostilno „Pri Črnem or!u“ ter. odnesel natakarjevo. Ker pa ss je bal, da bi mu prišli na sled, to je prodal drugemu natakarju v kolodvorski restavraciji za 600 K, povrh pa še neko drugo že ponošeno suknjo za 120 K. Pri tem pa gf> ie zasačila ro!:a pravice, ki ga je izročila v sod-•nijske zapore. m Uro se je našio ta teden v Mestnem Kinu. Lastnik naj se oglasi na Rotovškem trgu št. 6, soba št. 1. Višje $•$«?%>'G V*att&e>u« . Zanimiva sodna rasprava v Ptuju o kateri smo poročali v številki i dne 13. t. m. so je dovršila 21. t. m. z opro-žčaaiem gff. B. ih K. Zdravnik dr. Siiheu eh c i iban e r ‘bi skoro ostal v kleščah državnega pravdnika, radi izdaje zdravniških spričeval, ki so bila menda običajna za časa Omigovega paseva-' »ja, ko jc bilo treba sodnijsko ubiti kakega narodno zavednega in delujočega Slovenca. Dr. Seheuehenbauer ima pa v zadevi šs obraeun z zdravniško zbornico. . Finančne kontrolo oddelki se ustanove na Ptujski gori, Sv. Miklavžu, Sv. Tomažu in Sv. Lovrencu v Slov. goricah- Podrejeni bodo okrajni upravi finančne kontrole v Ptuju in počnejo poslovali 4. jan. .1922. bila Fndolin Kaučič: Vsi južni Sloveni so izpn/a en r»as-od. Ivo so pridrli južni Sloveni v 6. in 7- stoletju v novo domovino, so bili vsi telega plemena, onega naroda, ter so avali Sloveni. Polagoma so se razdelili v štiri skupine, ki obstoje še danes 2>ačeli so si vstvarjati posamezne države in se imenovati po teh. Tako je ena skupina v novo domovino došlih Slove-nov ustanovila posebno državo in jo imenovalo h r v a š k o. To ime je v začetku zaznamovalo neko pokrajino, po-fcneje so je pa začelo tako nazivati tudi ljudstvo, katero je ondi prebivalo. Po drugih straneh so osnovali sinovi istega inaroda novo državo in jo imenovali Krbsko. \ teku časa so začeli tudi sobo in svoj jezik nazivati po imenu države. Tretji del Slovenov je pri-Lnler?^ ?Iast Bolgarov, j-rvotno domačo S ownov, *, m M Mmatail tb lj proti severozahodu, obdržal j0 SVoie r,r votno ime; tudi ta skupina Mi bila iz-fruoila ime »Sloveni«, ako bi st ti ustvarili lastno državo s središčem v Karantaniji aji v Kranjski, nazivali bi ge mi varjmtauci ali Kranjci, in ne Sloven-°d;>-Sloveni niso nikdar tvorili dr= JAfi„’ vl bila združila vse Slovence, o smo bili . razkosani in -bivali smo Narodno obrambno Jugoslovanska Matica. Predavanje Jug. Matice dne 18. t. m. je bilo dobro obiskano. Posebno popoldne je bila dvorana natlačeno polna mladine. G. predavatelj Mahkota je prav živo vpisoval naše Primorje ter vpletal med predavanje zgodovinske in literarne črtice. Vodil je našo mladino v duhu od Liub-ljane do Višani, Belopeških jezer, Triglava, Krasa, Gorice it> Trsta do solnčne Opatije. Otroci so vsklikali ob pogleda na krasne kapnike v postojnski jami — ob Gregorčičevem grobu — ter se čudil solnim "gredam v Primorju itd. Želeti bi bilo, J da se predavanje še enkrat ponovi za odrasle in posebej še za ono mladino, ki se zadnjič ni mogla udele-žeti predavanj! Našim gospodinjam. Znvedne Slovenke naroče te dni Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice, v katerem najdejo praktična navodila za gospodinjstvo poleg poselskega reda, raznih nasvetov za zdravstvo, kuhinjo in vzgoje ter o narodnih nošah, razentega ima koledar zelo akltialne članke od univ. prof. dr. Rfldo Kušeja, Stebi Alojzije, Anike Govekarjeve, Marice Bartolove, Marije Kmetove in dr. Troškovnik ima zapisnik za'vse dni v letu na 60 straneh. Za članice Jugosl. Matice stane koledar 20 K, za nečlanice pa 30 K. Dobiva se v pisarni Jug. matice Sodna ulica 32. Gospodinje! Zahtevajte za pecivo izboren »Vanilni sladkor* Adrifa, ki se prodaja v korist Jug. Matice. Zbirajte znamke. Mladinci, uredništvo in v3ck posameznik! Zbirajte rabljene znamke za Jug. Matico. Na 'ta način lahko pomorete Jug. Matici do lepih mesečnih prispevkov’ brez vseh stroškpv! Kako mislijo otroci o fašistih? Naši primorski mladini je sicer fašist identičen z imenom Atila v zgodovini. Učiteljica poučuje v zasedenem' ozemlju v zemljepisju. Tu dvigne roko učenka s Primorja ter potoži: »Gospodična, fašisti so nam sežgali zadnji Narodni dom v Hnrkovljah! — Pa dobro tako! Ce bi Italijani ravnali z nami lepo, bi jih vzljubili in bi se rasnarodili; tako jih pa moramo sovražiti iti se ne bomo nikdar potujčili!“ Poleg' take mladine se nam ni treba bati bodočnosti. Darujte za. sklad Sokolskega doma - - V Hočah! - - p,o mnogih pokrajinah. Baš ta nesrečna usoda je vzrok, da se nam je ohranilo prvotno inm Sloveni, kajti tako so nas nazivali naši sosedje ob severu in jugu, baš^kakor tudi danes mvzivljajo našo državo pravilno južno Slavijo (Jugoslavijo), mi pa prav nerodno: »državo Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Ako bi bila mogočna roka za več stoletij združila južne Slovane v eno državo, vladal bi še dandanes le en jezik od Triglava do Črnega morja. Sicer je razlika med slovenskim in hrvatskiin jezikom Kez,tjatna, O kakem razločku med hrvaščino in srbščino se pa sploh govoriti ne more- Ali so bili Slovenci res premiren narod'! Vsi naši starejši zgodovinarji: Trdina, Stare, Jesenko trde, da so bili. Slovenc! jn-emiren. narod, ki so je peča! s poljedelstvom in trgovino, ter da so le primorani segali po orožju in se branili Ta trditev je pa napačna, nasprotno, naši predniki so se morali na mnogih mestih hrabro bojevati, dokler niso postali gospodarji- po Vzhodnih Alpah'. Ko so pridrli v južni Norik, ter se polastili zemlje ob Dravi in Muri, razrušili so Tibumio. (Tilmrnia je bila na sedanjem gornjem Koroškem) uničili on-dotpo staro škofijo, prebivalce pa pomorili ali pa odvedli v sužnost. Krščanstvo, katero je bilo prej razširjeno po rečeni pokrajini, zatrli so teko popol* noma, da ni bilo potem skoraj 200 let med Slovenci nobeno krščanske cerkve. Za ujedar&jeraje z Bo&ga&i. V zadnjem času jo začelo naše separatistično časopisje naglašati potrebo ujedinjenjaz Bolgari. Citirajo se izjave bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega, ki je baje pristaš federacije Bolgarije z Jugoslavijo. Listi, ki jih odlikuje slepa, nekritična, plemenska in strankarska mržnja proti Srbom, so naenkrat odkrili v Bolgarih rešitelje Jugoslavije in zastopnike Jugoslovanstva. Ideja je sama na sebi zelo lepa. Ena država od Triglava do Trakijel Ujedin-jenjo vseh Južnih Slovenov! Toda če natančneje analiziramo te krilatice in primerjamo programe in gesla z realnim življenjem, z razmerami, ki vladajo danes na slovanskem jugu, tedaj moramo reči, da je ta ideja danes še veliko prezgodnja in celo — škodljiva. Ne slepimo same sebe! Dovolj poetičnih slik so nanizali prve dni po uje-dinjenju naši prevneti rodoljubi o Ju-goslovenstvn, o «enem narodu, eni sami krepki volji« itd. Tekom dveh — treh let so se ti slavospevi razblinili. V navdušenju za Jugoslovenstvo jo bilo mno go slame, veliko več nego si je kdo predstavljal. Ta slama je vzplamtela in — zgorela. Videli smo, koliko teh navdušenih tudi-Jugoslovenov se jo čez eno ali dve leti zopet ogradilo s svojimi plemenskimi in pokrajinskimi plotovi, izza katerih danes hrabro streljajo proti. Jugoslovenstvu. Samo oni, ki so z idejo konsekventnega Jugosiovenstva že zrasli, ki so videli to idejo v ognju svetovno vojne — samo ti stoje še danes na pozicijah’ pravega jugoslov. je-dinstva, katero vidi en sam cilj: zlitje vseh plemen in pokrajin v eno samo — jugoslovensko — nacijoualno in politično telo. In zdaj na j bi stopili v našo narodno in državno zn.jedn.ico še Bolgari, ki so v svetovni vojni naravnost izdali Slovanstvo? Mi verujemo, da se po njihovem p o r a z u opaža vračanje k Slovanstvu, kakor bi se bilo v slučaju zmage opažalo nadaljnje odtujevanje Slovanstvu. Upamo, da se bo sedaj v Bolgariji jačala jn krepila slovanska misel, a ž njo tudi jugoslovanska. Vendar pa same platonična izjave niso dovolj. Vsak dan opažamo pogub* ne posledice plemenske mržnje med Srbi in Hrvati. Ta mržnja je neosnovana, privzgojena, vpliv dosedanje nacijonal-ne vzgoje. Toda ta mržnja je danes dejstvo. Drugo tako dejstvo je mržnja med Srbi in Bolgari, Kdor pozna zgodovino obeh' plemen, ve, kakšna nasprotja so Vladala in. še vladajo med obema. Faktorji,^ ki odločujejo v srbsko-bolgarskih odnosa jih, so zaenkrat siinej.ši. nego ideje, proti katerim govore vse dosedanjo tradicije. potisnili nazaj do razvodja med! Dravo m Ujenzo. Odslej je bila meja med slovensko in bavarsko zemljo pri nekdanjem Aguntu (Innichen - Indja). Jugovzhodna polovica Mozika, po kateri so se naselili Slovenci, dobila je z novimi prebivalci tudi novo ime, kajti zva-m se je odslej Karantanija. V rimski dobi so stala na zemlji, ka-lero so pozneje Slovenci posedli mesta Aemona, Nauportus, Neviodunum, Me-tullum, Celeja, Poetovio, Flavia Scdva, Viru n um, Juvenna, Noreja, Sonti-cum, Tiburnia, Aguntu in itd. Gotovo da je bilo marsikatero rimsko mesto že Pred prihodom Slovencev za časa ljudskega preseljevanja porušeno; kar jih ■!e Pa ostalo, požgali in razrušili so jih naši prednik]. Mnogo krajev kakor Nauportus, Neviodunum, Noreja. Sonticum itd. je Razpadlo -take, da je našim pradedom se^celo njih ime zginilo iz spomina. — Kjer je stala nekdaj Aemona, sezidali so si Slovenci Ljubljano in ljubljansko predmestja »Gradišče« nam kaže, kje nam je iskati staro rimsko mesto. O-Renj je uničil mesto Virunum, kar (lo= kaznjfl izkopana črnikasta zemlja, pomešana z ogljem in raztopljenim stelo loim Tz izkopnin je razvidno, da sta o-genj in m oč pokončala Tibumio in aa so ondotni prebivalci lioreč se z Slovenci našli smrt med zidovjem svojega mesta. Nekoliko dalj časa je stal Agun-tum, kateri se omenja Še okoli leta^ll'. Srednjeveški zgodovinarji so nazis vali balkanske Slovane »ethnos ahar* chicon«, anarhična rasa. Samo fantasti ki ne računa z dejanskimi razmerami, si moro zamišljati, da bi plemena, ki so prelila toliko krvi v medsebojnih! borbah, pod vplivom neke čisto nova ideje ustvarila skupno državo, ki bil bila sposobna za življenje. Treba se js vživeti v razpoloženje srbskega plemena, ki je pred. par leti doživelo toliko' krivic s strani Bolgarov, ki so se postavili proti, vsemu Slovanstvu in se borili, za idejo nemško-madžarsko3tur-ške supremacije v Srednji Evropi in na.’ Balkanu. Plemenska sovraštva, kadar izbruhnejo v svoji strasti, se ne dajo ugasiti s polivi narodnih homeopatov^ Z Bolgari im n mo resen spor za Ma-cedonijo. Bolgarska vlada podpira »ma-cedonski odbor;< v Parizu, ki dela pro pagando sa odcepitev te pokrajine od Jugoslavije. Ali bi se z federacijo odstranilo to vprašanje, radi katerega je teklo toliko krvi? Ali bi se današnji Bolgari in današnji Srbi, vzgojeni v tradicijah borbe za Macedonijo, zadovoljili bodisi s sedanjim položajem v Macedoniji bodisi, s pridobitvijo Mace-do.nlje bolgarski državi, delu jugoslo--venske federacije? Mi vemo, da obstoja bolgarsko-jnaslov. problem. Toda vse ima svoj čas. Danes so razvija pred našimi očmi prvi zgodovinski poskus »topljenja, uni fikacije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Faze tega procesa niso preveč ugodne za idejo Jugosiovenstva. TJ.pajmo pa, da bo politična unifikacija, pospešila plemensko. Nikakor pa ne gre, da bi sl danes pridružili tem trem elementom še četrtega, ker ne vemo, ali bi to ne razkrojilo jugoslovensko državno idejo — zavedno. 1 «r Repertoar: Nedelja 25.: Ob 15. uri „Poljslci hi‘i. Izve-t ab- — Ob pol 20. uri ,Oče“, delavska predstava ob polovičnih cenah. Pondeljek 2G.: Mf3vci‘. Izven ah. Torek 27.: ,Poljska kri“, Ab. A. Četrtek ‘29.: ,,Za narodov blagor“. Ab, B. Petek 30.: nOče“. Ab. C. Sokolstvo. o Poslovilni večer je priredil mariborski Sokol z Zvezo jug. železničarjev v petek zvečer v kolodvorski restavraciji bratu Mirku Milostu, ki odhaja kot načelnik v daljno Virovitico.' Giu-ljivo slovo je pokazalo, da si je pridobil brat Milost s svojim idealnim narodnim delom v Mariboru popolno zaupanje svojih stanovskih tovarišev in nešteto prijateljskih vezi med brati Sokoli. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Zveze jug. žel. g. Kejžar ter se magali Bavarce. Pa tudi ta kraj jo bi! razrušen in vsa okolica je ostala dolgo časa pusta in. brez prebivalcev. L. 770, se mu ni reklo več Aguntum, temveč Innichen ali India. Enako bi se dalo marsikaj povedati o drugih' nekdanjih rimskih mestih. Da jih videti ni več, tega kriv je meč, katerega so vihteli Slovenci v svojih rokah. Naš izvestni zgodovinar dr. Kos piše: »Po vsi pravici lahko trdimo, da so Slovenci, ko so prišli v Panonijo in Norik, postopali mnogo krvoločnpjše in okrutnejše, kakor Longobardi, Gotjein drugi germanski narodi. Prvi so bili poganske vere, ti pa večinoma azijan-ci, tedaj vsaj kristjani. Longobardi Gotje, Franki in drugi germanski narodi so si pač podvrgli prvotne Rimljane, vzeli jim vso zemljo, ali pa vsaj tretji del, pa pustili so jim večinoma življenje- Nasledek temu je bil, da so Langobardi, Gotje in Franki polagoma izgubili svojo narodnost, ker po njih nekdanjih zemljah stanujejo dandanes Italijani, Španci in Francozi, ki spadajo k romunskemu plemenu. Drugače je bilo pri Slovencih in drugih južnih Sloa vanih. Po osvojenih zemljah' so prvotno prebivalce večinoma iztrebili tako. da so svojo narodnost izgubili le po nekaterih krajih med prejšnimi, na višji stopinji omike stoječimi prebivalci, drugod so jo pa ohranili. Ako bi bili postopali milo in prizanesljivo, no glasil bi se danes slovenski jezik >od 'aas-&'vS8'+& fSftT« iv'lepem govora poslovil oa tov. Milosta. Imenom Sokola sta izpregovorila starosta dr. Sernec in dr. Reismann, ki sta pov-darjala Milostovo ‘ požrtvovalnost in smotreno sokolsko , delo, katero bo go-itovo tudi na svojem novem službenem i mestu še v povišani meri vršil. Večer je bil skrajno prijateljski in intimen. Vmes je prepevala »Drava* s svojim .marljivim pevovodjom g. Fabjančičem. jBratu Miloslu kličemo: Krepek zdravo iin naj kmalu silimo Tvoj glas iz daljne Virovitice! i o Pragerski Sokol priredi na Ste-ifanovo ob pol 15. uri v dvorani^ go-istilne Ludvika na Spodnji Polskavi veseloigro .Kakšen gospod, takšen sluga*. :Po igri je na sporedu še raznovrstna prosta zabava. ( T -t;ta b o 25. decembra 1921. $ Koroške vesti. Kakšnih sredstev se poslužujejo celovške ,Freie Stlmmen4. Na Koroškem »se pričenjajo tudi nemčurji vedno bolj ; zavedati, kakšno velikansko napako so | napravili, ko so glasovali za Avstrijo fmesto za Jugoslavijo. Temu poznemu ; spoznanju dajejo duška tudi javno. Radi •tega se poslužujejo celovški listi vseh ! mogočnih laži, da bi predočili ljudem j kako je dobro v Avstriji in kako slabo ■ je v Jugoslaviji. Tako so ,Freie Stimmen* ; prinesle nedavno iz Smarjete pri Veli-Ikovcu poročilo, v katerem opisujejo jvtise, katere so dobili nekateri tamkajšnji vaščani, ki so se nedavno mudili iv Jugoslaviji. List pravi: ,Unlangst \varen einige SHS-Anhaoger in Jueo-slawien. Sie, die sind mit langen Ge-sichtern heim gekommen. Alles noch viel schlechter als bei uns. Wenig Ware, kein Geld und sehr hohe Steuern.“ Kakor se je ugotovilo, sta bila v zadnjem času v Jugoslaviji samo F. R. in njegova soproga M., ki pa sta ravno nasprotno povsod zatrjevala, kako lahko in srečno se živi v Jugoslaviji, kjer ni take bede in pomanjkanja, kakor v skrahirani Avstriji. ,Freie Stimmen' so torej, da na-farbajo svoje nezadovoljne ovčice, popolnoma potvorile resnico ter poročale ravno nasprotno od onega kar je res. Teda tudi z lažjo si Nemci ne bodo pridobili nazaj zaupanje „ slovenskega koroškega ljudstva, bi je spregledalo in bo ščasoma še bolj spregledalo. Plesi in pijančevanje. Ker si drugače Nemci ne morejo pridobiti' koroških Slovencev in zanje izgubljenih skesanih nemškutarjev, so se lotili sedaj novega sredstva, katerega so; prevzeli menda od Italijanov, ki so ga svejčas Uudi skušali postaviti v svojo .raznarodovalno službo plesov in pijančevanja. .*S posebnim veseljem dajejo dovoljenja |za plesne prireditve in tudi koncesije za jnove . gostilne, v katere vabijo potem .Slovence na vse mogoče načine. S tem hočejo naše ljudi upropastiti gmotno • in moralno. Toda z zavednimi našimi rojaki nimajo "vspehov; na te limance jim sedajo le zaslepljeni renegatski kalini, ki so gmotno in moralno že itak -zdavnaj izgubljeni. ’ Agitacija pliberškega uradnega zdravnika. Zdravnik pliberške bolniške blagajne dr. Herbst je zagrizen sovražnik vsega, kar je slovensko, posebno pa so mu v želodcu slovenski duhovniki. Svoje ordinacije vporablja za agitacijo proti Slovencem. Slovenec, ki pride k njemu kot pacijent, . je izpostavljen vsem mogočim šikanam, ;pred vsem pa mora . poslušati njegovo surovo zabavljanje Čez Jugoslavijo in čez slovenske ^koroške duhovnike, katere zmerja z vsemi mogočimi priimki. Pač znak vi-,soke inteligence tega sinu visoke ; kulture*. Umrljivost v Velikovcu je zadnje »čase zelo velika, posebno med ubož-fnejšlmi sloji, kar je jasen znak bede, jki' muči v Avstriji najbolj ubožne sloje. Kljub temu pa pripovedujejo velikovški [nemški.)in vnemškutarski prvaki vedno fin ob vsaki priliki, kako dobro je v ‘Avstriji in kako slabo je drugod, po-jsebno v Jugoslaviji. Njim 'je seveda dobro, to že verujemo, saj iztiskajo iz [ubogih revežev še zadnje težko pri služene kronice. 1 ,o i......................i,,. Ne pozabite naročnino! kultura in umetnost X „Drama“,/gledališka revija, uprava Narodnega gledališča v Izdaja Maribora. Izšla je druga številka s sledečo vsebino: Valo Bratina, Par besed o naši gledališki umetnosti; Milan Skrbinšek, „Za narodov, blagor"; Silvester Škerl, Ambijent in postranski ljudje v Očetu; Milan'Skrbinšek, Umetnost dramatičnega predstavljanja; Silvester Škerl, Nekaj misli o repertoarju. Beležke, Spored itd. - Umetnostna razstava v Varaždinu. V nedeljo 18. t. m. se je vršila, v varaždinskem gledališkem poslopju v prostorih' čitalnice otvoritev umetnostne a-aastasve. Svoje umetnine so razstavili Ljuba Babic, Jerolirn Miše, Marin Studiu, Zlatko Šulenti<5 in Vladimir Vvarla j. x Kriza varaždinskega gledališča. Zagrebški listi opozarjajo na nevarnost, ki preti varaždinskemu gledališču. Finanoijelne razmero so take, da ho najbrže moralo prenehati s predata* vami. Glavno konkurenco dela gledališču tamošnji kino. Listi zahtevajo, da podpre varaždinsko gledališče država, ki na-j poskrbi tudi za to. da se dvigne njegov splošni nivo ter utemeljuje to z veliko nalogo, ki še čaka varaždinsko kot. obmejno gledališče. x Jubilej F. S. Vilharja. Slovenski komponist F. S. Vilhar slavi dne 5. jan-1922. svojo sedemdesetletnico. Njegove kompozicije so bile našim zborom, kakor tudi solislom vedno drage, ker so polne melodij in efektov. Eden onih redkih, ki so je obdržal na površju, klub vsemu modernizmu. Z njegovo znano pesmijo »Mornar« in. »Kam« o-tvori ba..š na dan. proslavo dne 5. jan. na.š basist; Emil Rumpel svoj koncert. Trilmt, ki menda ne bo ostal edini. = Kubizem kot dekorativna umetnost. Kakor poroča pariški »Figaro« je kubistični slikar Denys Puech dekoriral nek pariški ponočni lokal. List pravi, da pride človek iz tega lokala ves zmeden od samih' krogov, četverokotov, trikotov itd. med katerimi se odraža tu in tam kak človeški ud. Sicer pa, pravi, se 'bo občinstvo tudi na to polagoma privadilo ter bo celo trdilo, da jo — lepo. - Rotschild dramatik. V pariškem gledališču »Gjrumase« se jo vršila te dni pnemijera drame »Lovša’ on eime«, katero je spisal Andrč Pascal. Pascal je psevdonim pod katerim se skriva dr. Henri de Rotschild, član znane bankirske rodbine. Pascal je znan .francoski autor. V najnovejši drami je obdelal temo starega soproga in mlade žene- - Kellermann o Rusiji. Na nekem banketu prirejenem y, Berlinu po komiteju za pomoč ruskim beguncem, jo govoril znani nemški romanopisec B. Kellermann o odnošajih med Nemci in Rusi. Naglasal je, da sta bili ruska in nemška kultura že od nekdaj v tesnih odnošajih. Ka-lcor se jo duševno življenje Rusije nahajalo pod uplivom Nem= čije, lahko se je tudi nemško kulturno življenje razvijalo v znatni meri pod uplivom Rusije. Puškin, Gogolj, Turgenjev, Gončarov, Tolstoj, Dostojevskij, Gorki j, Čehov, Andrejev in mnogi drugi so znani vsakemu izobraženemu Nemou in noben drugi narod ni sprejel teh pisateljev s takim navdušenjem kakor ravno nemški. Dela ruskih pisateljev so, je rekel Kellermann v bistvu zgodovine stoletne vojne, stoletne vojne duha proti materiji, herojske borbe resnice proti laži znosnosti nad neznosnostjo, ljubezni proti sovraštvu, napredka. pj-oti reakciji, herojske borbe svetlobe s temo, ali ako hočete: človeka v časom. O sedanji politični konstelaciji je rekel pisatelj: Od vseh evropskih narodov sta trpela radi svetovne vojne največ ruski in nemški. Toda ostaja jima vendar tolažba: v času, ko ostali narodi še triumfirajo nad svojo zmago in žive še vedno v starem .predvojnem duhu, sta se ruski in nemški narod že zavedla ter stopila na pot očiščenja, po* globljenja, preporoda in obnovljenja. To je mnogo več vredno kakor pa razvijanje prapora nacijonaIistične?fa egoizma. — Da misli Kellermann s temi besedami iskreno verujemo, vprašanje pa je, če mislijo tako tudi njegovi so-rojaki? - Ruska beletrija v francoščini. Rit ska knjigarna J. Povolookij v Parizu izda serijo najboljših1 del ruske beletri-je v francoskem prevodu. Posamezen zvezek bo stal (1 frankov. - Rusko ljudsko vseučilišče v Carigradu. Kakor poroča »Rul« so ustanovi v Carigradu v kratkem rusko ljudsko vseučilišče. V Carigradu se nahaja 45 ruskih vseučiljških profesorjev, ki bodo prevzeli skrb za predavanja. Ker se nahaja v Carigradu tudi na tisoče ruskih beguncev, tudi poslušalcev ne bo manjkalo. Denarna sredstva preskrbi poseben odbor. - Maksim Gorkij je prispel v zdravilišče St. Blasien v Scliwarzwaldu, da se okrepi. - Carigrad slavi Lottia in Farrerea. V znak hvaležnosti za simpatije francoskih romanierjev Piere Lotta in Claude Farrerea turškemu narodu, je odredil carigrajski prefekt, da se prekrstita dve ulici po njunih imenih, Lotti pa je bil poleg tega imenovan tudi za častnega meščana Carigrada. Gospodarstvo. Borza 24. decembra. Zagreb. Bom do dne 27. dec. vaprta. V prostem promelu je danes zaznamovati padec Dunaja, dofira se i« Praga zopet pričela približevali dinarju. Nolirali so : Dolani 235—551.50, Dunaj 4.95—5.05, Berlin 144—155. Praga Trst 1175—1178 London 1088—1189, ParizSlOO —2110, Budimpešta 4.4— 45. Curih, d e vi se: Berlin 2.70, Newyoik 5.13 Lundon2l.46 Pari* 40.50Milan22.05, Praga 7.10, BudimpeHa 0.82, Zagreb 1.95. VarSava 0.18, Dunaj 0 20, avstri)?ke ž!gosane kron« 0 11. t . V '-'Vrv š 'n ’ g Vinski trg. Ljutomerske gorice-Cene vinu v Ljutomerskih goricah so se zadnje tedne ustalile. Za vino se plačuje od 24 K dalje za liter, za boljša vina, ki vsebujejo 12—14 odst. alkohola pa do 28 in 34 K za 1-Kupcev je bilo mnogo, vendar pa je kupčija le neznatna, ker producenti neradi proda* jajo, upajoč, da se bodo cene po novem letu še dvignile. g Iz zvonolivarske industrije v Mariboru. Pokojna Avstrija, je pobrala med vojno večino zvonov, ter jih prelila v topove- Sedaj po vojni, ko se razmere p o vrača j o zopot k rednim časom, pa tekmujejo fare ena z drugo, kartera si bo prej omislila nove zvonove. Radi tega dobivajo tudi zvono-■livamo vedno več naročil. V Mariboru imamo dobro urejeno zvonarno inže-nerja Biihla, ki jo dobila zadnje časo toliko naročil, no le iz naših, ampak tudi iz hrvatskili far, da je prisiljena povečati svoj dosedanji obrat. Zvonovi, izgotovljeni v livarni Buhi, stanejo po sedanjih cenah 150—160 K za kg. g Dunajski trg. Cene mesa so zopet poskočile. Goveje meso se je podražilo za 270 do 290 K, telečje za 200 do 290 K, svinjsko za 300 K, prekajeno za 300 K, ovčje za 200 K, Špeh za 200 K. Tako je stalo: goveje 800 do 1250 K, telečje kg 900 do 1150 K, svinjsko kg 1500 do 1700 K, v nekaterih mesnicah celo 1900 K, prekajeno 1700 do 2100 K, ovčje kg 650 do 820 K, špeh kg 2000 do 2200 K, Žmavc kg 1800 do 2200 K, konjsko kg 500 do 620 K. Piščeta stanejo 1000 do 1400 K, zajci 1400 do 2200 K. — Sveža jajca stanejo komad 150 do 160 K, krompir kg 72 do 88 K, jabolka kg 265—276 K. SAH ■srt m m Partija flter. 23. Glavni turnir Celje 22. avgusta 1921 Odklonjeni damski gambit. Beli: Poljanec (Ljubljana). Crni: Dr. Trstenjak (Koprivnica). 1. d 2—d 4 2. c 2—c 4 3. Sb 1—c 3 4. Sg 1—f 3 5. Dd 1—b 3 c 7—c 6 d 7—d 5 Sg 8—f 6 Lc 8—f 6 b 7—b 5 (Tukaj se navadno igra Dd 8—c 8). 6. c 4Xd 5 Sf 6Xd 5 7. Sf 3—h 4 8. Sh 4Xg 6 9. e 2—e 4 10. Lc 1—e 3 11. Ta 1-c 11 12. g 2—g 3 Lf 5—-g 6 h 7Xg 6 Sd 5—c 7 e 7—e 6 Lf 8-d 6 Ke 8—f 8 (Crni nima dobrih potez, beli si pa ojači pozicijo vedno bolj.) 13. Lf 1-g 2 Ld 6—e 7 14. 0—0 Sb 8—d 7 15. Sc 3—a 4! b 6—b 5 16. Sa 4—c 5 Sd 7Xc 5 17. d 4Xc 5 e 6—e 5 ^ (Prepreči e 4—e 5, odpre pa belemu f-črto k odločilnemu napadu.) 18. f 2—f 4 Sc 7—e 19. f 4Xe 5 Dd 8—c 20. h 2—h 4 (Pripravlja Lg 2- 21. Lg 2—h 3 Th 22. Lh 3 —f 5 a 23. h 4Xg 5 a 24. g 5Xh 6!! (Prva žrtev dame!) 3.) K 6 g 8—h 7—a 5—a (Na a 4Xb 3 odloči 25. Db 3Xe 6!! (Druga žrtev dame! čilno pa je bilo tudi 25 26. h 6—h 7!! g 7-g ( 25. h 6- -h 7.1 Istotako odlO' Lf 5Xe 6.) g 6Xf 5 (Tretja žrtev dame!) f 7Xe 6 27. h 7—h 8 D-f Kf S - f 7 28. Dh 8-h 5-f (Mat je neizogiben.) , Kf 7-g 7 29. Le 3—h 6-f- Kg 7-g 8 30. Dh 5—g 6-f Kg 8-h 8 31. Dg 6—g 7 mat. Partija Stev. 24. i Iz zadnjega kola istega turnirja 27. avgusta 1921. S to zmago si je dr. Erdev konečno zasigural prvo mesto v turnirju. Beli: Crni: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. n. 10. i 12. 13. 14. 15. 16. 17. Dunajska partija. Dr. Erdey (Sombor). Vukovič (Zagreb). e 2—e 4 Sb 1—c 3 Lf 1—c 4 Sg 1—e 2 Sc 3Xe 4 c 2—c 3 Lc 4-d 3 Ld 3Xe 4 Le 4—c 2 d 2—d 3 f 2—f 4 0-0 f 4Xe 5 d 3—d 4 Se 2—g 3 Dd 1—e 2 Lc 2—b 3 e 7-*e Sg8-f Lf 8—b Sf 6Xe d 7—d Lb 4—c d 5Xe f 7—f 5 Sb 8—c 6 Lc 8—e 6 Dd 8-d 5 0-0-0 Sc 6Xe 5 Se 5—g 6 Th 8 —f 8 Td 8—d 6 Dd 5—e 6 (Crni se je nekoliko neprevidno razvijal in dal belemu priliko do sledeče zmagonosne kombinacije.) 18. d 4—d 5!! Ld 6Xe 5 19. Sg 3Xf 5 Dc 6—c 5-f 20. Lc 1—e 3 Td 6—e 6 21. De 2—g 4! Sg 6—e 5 22. Sf 5Xe 7+ Dc 5Xe 7 23. Tf lXf 8+ De 7Xf 8 24. Lb 3Xd 5!! Se 5-g 4 25. Ld 5Xe 6-f Ke 8-b 8 26. Le 6Xg 4 (T in 2 L so v taki poziciji odločilna premoč napram d8mi.) b 7—b 5 27. Ta 1-f 1 Df 8—e 7 28. Le 2—f 4 h 7—h 5 29. Lg 4—f 3 g 7-g 5 30. Lf 4—g 3 h 5—h 4 31. Tf 1-e 1 De 7—1 8 32. Lg 3—f 2 c 7—c 5 * 33. h 2—h 3 Df 8-f 7 34. b 2—b 3 a 7—a 5 35. c 3—c 4 Kb 8—c 7 Crni se uda, ker bi na vsak nsčir podlegel premoči. / ^ Match Ljubljana—Maribor. Opifa[e se na svojo zmago proti Celju, je iflari" borski 5ah. klub poslal ljubljanskemu šah. klubu poziv na match za klubovski championat Slovenije. Match Maribor—Zagreb. Mariborski Sah. klub je tudi zagrebškemu šah. Klubu poslal poziv na match. Glavni urednik: Ra d Iv o J Reb*r- Odgovorni urednik -.Rudolf O z i n • u Maribor, -25, aecem1bra'5lS2ft» L- _«»«. I u r-f*" 4t a s v k\ Ir>‘> “"4' Stran ? S: V restavracijo „Stara pivarna“ (Halhwidl). j E? j aj Tam dobim dobro kapljico iz jareninske S 5.: g: graščine. V nedelo, na Božič zvečer, svlra «m» vojaška godba. rg: i|: Na Stefanovo pa je ob y2ll. in ob 19. uri j»: !::: koncert« 1 ■ Ki a n Pojdite tja z menoj, stric! “ : » - ■ * : Knjigovodja bančni uradnik, vešč slo- s • venske in nemške kores-j; pondence, izurjen v vseh \ \ pisarniških poslih išče s}: I. januarjem novo službo J! Dopisi pod Representa- j: livna moč na upravo tega! j lista. ‘ 2084 V nedeljo dne 25. i m. in naprej vsak dan »Čajanka" ob 5, url popoldne „Koncertni-trio Kubiček<( 2095 Velika, kavarna. ; * — __ . ......... ■»■aaaaoaaan ■ aiiaitiuiu Mala oznanila. Temni dnevi, . slabo vreme in dež ne Uplivajo na fotografiranje kakor pri drugih fotografih, ker slikam pri moderno urejeni električni' razsvetljavi. Fotografije za potne liste izdelujem v 1 uri. Fotograf VSašic, '1817 fi—g Gosposka ulica 23. Slugo (laboranta) za tako/ išče lekarna „pri sv. Arehu“, 2055 3—3 ' Išče se tgralac! na giaecvlr xa kavarno. Naslov ea izve pri Upravi. 2076 2—2 c: muLČ-fi ».a vil •uitr J Nogavice se pletejo in nove! podpletajo stare po nizki ceni, I Strojna pletarna M. Ve' jak, J Vetrinjska ul. 17. 4882; Brivnica Frana Novaka na ? Aleksandrovi cesti St. 22 sel priporoča ■ Prodajo se raznovrstne stvari. Trg svobode 3/11, vrata 14. | * Jžie se _ za takoj uradnik, ki je i/.vežban v služili pri carinarnici. Znanje slovenščin e, oziroma hrtaščine je poRoj. j 2081 Naslov se izve pod !,Uvoz“ v npravnižtvu lista. £071 2—2 ------------------------------------ Trgovski potnik, mlajša moč. §C tl O I agilen in soliden, spirituozne Sf“ h w in kolonijalne stroko se takoj j srednje velika, sol. in mod, zidana sprejme. Ponudbe ni poštni' predal št. IS v Celje. £052 3—3 Vesele božične praznike • !n srečno novo S ©to . : želi vsem svojim cenjenim odjemalcem - A. REČNIK - fciaktrotehnšcno podjetje Maribor, Tržažka c. 1. 2087 ■ * » » • •> M M 11 mmvm (H®® v sredini nioata se takoj *‘JmaAa : proda. Prečna ul. 4. £008 3-2 Ivi. Fetiich-Frankheim Sedla, civilna, kuni Iv. Kravo? i A*6it!*androva cesta 13. 2012 ^ i Proda ss kompletna konj-ka *■ oprema /a pur konjev. 'p0 m sa m W M«*] Basira | s solilfnimi stanovanii v sredini! mesta. Izplača se tako,'. Ponud-j bo 7. navedbo najniZje cene na f poš:nolež'i!če pod ,.Hiž.r-, Mari-1 p. ! L pos.noiezBce- pou Mari- biczica c. 3o/lII. 2?G7 3—2 i bor. Glavna pošta. 1215 -5-2 Ellarlbor, Stolna uliea štev. S||z 10 priporoča cenjenim damam za izvrševanje vseh viničarskih in v to stroko spadajočih del. Lastna zaloga parfumerij in krmili j ni:\ žic v v“?h bprvfh in velikostmi. — Manicura. — Poprava zaponk in viasnic. 1709 io_i^.v ,pi?arn.'. Jus°slovenske Matice»rjob- P . . “ .ljani, yrea skotijo 21. 205^ priporoča svojo bogato zalogo prvo- f p iii vrstnega manufakturnega blaga. -Točna postrežba! Solidna cene! lit! l«i Turnimi lil i ii Sli clujuuta.. ...... .. v c ZJ vasar.'K'!?:»v;- -r<'^svnmast-3»,j m «» se dobi v nm lekarni pri „«;>/. Arehis^. Maribor, Giavni trg 20, v hiši And, Majer. © iii^l | Vse v to široko spadajoče posle izvršuje iočno in kulantno od trgovcev ustanovljena „Orient“ d. d., Maribor ielsioc št. SO Meljska c, 12 Telefon št. SO in njena 1011' r||| podružnica v Ljubijani, Sv, Peira cesta 27 ,MM ------------------JV--T, , | . J -I- | __ _ ----—— __________ t,S f?^!^ M | BjP m ^ BSS _ nrzojftTJti BUtort Spedbalkan. IP , iA i šjk Wm Predprodaja vozovnic I isr^m Hssh i 1 li za vse proge Južne in državne železnice. !f S k 1« d! š č e spojeno v tirom južne fj železnice, Aleksandrova cesta štev. 70. MWi MS. '113 m** ®»rta>ka agentura 1» ca- J0Š i < ‘1-!’ 't VsklsdižPenjo Tsskorrstnojra me . h'^r(0lln* P^TOZ*. SeUtro « palca-“B U™’«* pohiStronlMl T0K0r, a, m * u Siir; n »i »r ‘i j , * f aw Bil »Ulic* ffi «o*taT«* podjetje jn2n# £eloi5Jlics. delniška družba za mednarodne transporte v IjfubSjani, ^ ***««" ~ uctunpuiio v MUObanl. ----- Pcorussmca; MARIBOR, Aleksandrova ccsTfc^ #i N«JrcCJe domače »pedicljsko podjotjel Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD. TRST WIEM * Kajrefjo domaC« »pcdiclj»k« podjetje! M* Sit. 35,1 -»fafiTrrv, vn. enscemura 1921 je tisti ovijalni raaterijal, kateri daje največje koristi vsern strolCelETa, ki pošiljajo kakršnokoli blago, bodisi po pošti, bodisi po železnici. (Weilpappe) je v uporabi najcenejša embalaža, ki najbolj zavaruje pred razbitjem stekleno blago, steklenice, jajca in razno drugo razdrobljivo blago. Rožankowski i drug d. d, (»astoik ia izdajateljKonzorcij .Tabor« — Tiska; Mariborska tiskarna d, d. mmmmm Božična priloga TABORA" STEVSLKA 291 Otokar Brszina; Priroda. (Pesem) Skriti potoki so z godbo šumeli, moj dan je prepeval pesmi . r,a melanholičnih bregovih. Otožnost davnega življenja, ki meje dalo, »ni je dihn.iia iz tronja, govora dreves, iz težkega zvonenja Žuželk nad voilami in cela stoletja so ležala med njimi in Jnojo roko, trgajočo cvetke, med mojimi očmi in tajnim svetom, ki mi je nemo gledal v dušo s tisoči 'rprašajočih pogledov. ObJaki so zasenčili solncc na zapadu. Moja duša j c vprašala vetre: So li to oblaki, ki prihajajo ali ki odhajajo ? Vtihnili so vetri, v ponižna zrcala Se vode so zbrale in zvezde, ko ognji vgašajoči v valovih blestečih oceanov, kipele in šumele so nad menoj nevidne. Svetloba umira sami, ko pride še večja svetloba, še vačja, še večja svetloba . . . Prevel B. B. tr Av.r ne;, man: V zimski čas. tem blodijo, zapravljajo bomo pr e os ta* Io energijo in propadejo v nemoč, pre-dno se zavejo. Te dni vas bo tradicija rodbinske bližjih, če treba zadostiti njegovemu čni sistematične j ši in znanstvenejši o> trebuhu in raznoglavnemu častihlepju.' bliki pokazala v spisih Plinija starej-Toda ne malodušja, ne črnih misli,; šega, prirodoslovca, strica Plinija ml., . . . v no strahov v teh tihih, milih božičnih j je zadušilo religiozno asketsko odvra- lntimnosti vsaj par ur zadrzala izven dneh. Otroške duše trepetajo, mlada sr- Čanje od prirode, ki je prevevalo »ble-tega plehkega prerivanja človeške ma-! ea kipe in spejo v višine. In njih je več,1 de ljudi v ornih kutah«, katerim je bila lent, onih strtih! Zn.st.mmr> lirurlimi-i trcn-i Bona Mater zgolj skušnjava, vtelešenj® se: zastojte vsak tedaj nekaj hipov in se ■■ kot onih strtih! Zastojmo, bodimo vsaj zmislite nazaj v one lepe dneve, ko ste toliko močni, da vidimo in spoznamo še iskali lepoto, uvideli bodete, da ste nje. Tisoč teh najmlajših jih stoji že v bili takrat močnejši, boljši in srečnejši, i Mariboru v vrstah Sokolstva, sto=> takrat,^ ko še niste ironizirali »ideali- j tine mladih, krepkih, tisoče jih je dru-stov, ki ne poznajo življenja . . .«, kot j god po domovini. In oni žive s polnim vi sedaj, ko hladno računate.^ j dihom, mišice rastejo in telesa rasto Takrat je bila vaša naj verno jša j kot jelke v gozdu: krepke, gibčne, rav* družica knjig a. Prebirali ste verze j ne, lepe! Posebno žene in dekleta so ka-in vaša duša je sama prepevala visoko j kor pesem, kadar valove njih roke in Malo bom pokramljal za one, .ki bo-cIo ta dva božična dneva posvetili tudi [premisi jan ju. Kadar pa se človek uda premišljevanju, konča vedno s sodbo l>ri sobi: ali živim prav in kako naj živini naprej? , Pišem sredi tedna pred Božičem in gledam mrzlično življenje, ki jo zavrtelo po mestu: izložbe žarijo vabljivo, ljudje se prehitevajo in vse živi v pričakovanja! nečesa lepega, velikega. Prispeli smo na vrhunec zime, ki pa nas ivendar pravzaprav šele vpelje v pravi zimski čas. Še bodo kratki dnevi, dolgi ? dar čutite tako blizu in s sleherno mišico koprnite po njej. In če nikjer drugod, jo najdete v pesmih naših umetnikov, ki so vam tako blizu srca, kot bi vam pisali sleherni utripljaj iz vaše notranjosti. In če ste uživali takrat, čemu bi ne pili danes ob vrelcu najčistejše studenčnice, danes, ko ste sam, prepoln ’ razočaranja, oškropljen ker ^ ste stopali onemogel po blatnih^ stezah, v pozabljenju na lepšo, posušeno velikonočno cesto? Iz omare vas gledajo očitajoče zaprašeni Prešeren, Gregorčič, Aškerc, Levstik, Kette, Zupančič, Aleksandrov, — najnovejši Albrecht Golar, Gruden in drugi pa že uiti niso našli poti v vašo knjižnico. Ne pepelnična sreda idila božičnega miru, dan iskanja zelenja vam je pritisnil to žgočo žerjavico na čelo in'od sočeri v strnjenih vrstah pod milim nebom. Dan na dan žrtvujejo proste ure, ki jih drugi ubijajo v brezdelju, praznih zabavah in gostilniškem posedanju, med tem ko naši S okolici in Sokolice krepijo telesa in duh, ustvarjajo harmonične osebnosti, značaje. Druge proste ure pa čitajo, urijo duha, ustvarjajo plemenitost. To je ona pot v zimski čas, ki naj bi jo našel te dni vsak naš človek, da si bomo nabrali moči v telesih in dušah za pomlad, poletje, ko se bomo w>pet razmahnili v širni narari in šli med brate in sestre, ki nimajo toliko prostih ut, da bi mogli bogateti, kot mi, ki smo vsaj v tem srečnejši! nečistih moči, hudičeva naprava. Priroda se je zagrnila v mrak, kakor se je golota človeškega telesa skrila pod temno asketsko obleko. »Čudno«, piše Plinij Minuciju Funda-nu — »vprašaj me o kateremkoli dnevu, ki sem ga bil preživel v Rimu, pa ti odgovorim podrobno; sestavi nekoliko dni ali vse, pa ti ne bom mogel odgovoriti- Poskusi vprašati kogarkoli: kaj si delal danes? — »Bil sem — bo odgovoril — na rodbinski slavnosti sprejemanja moške toge (officio togae viri-lis). ‘Povabili so me k zarokam ali na gostijo. Bil sem pri podpisovanju oporoke. Nekdo mi je izročil svoje delo; kdo drugi me je prosil za nasvet«. Dokler se pečaš s temi opravki, bo imel vsak izmed njih za te važni pomen; ko pa se spomniš, da ti tako minevajo vsi dnevi, čutiš njihovo dolgočasje. Tedaj rečeš samemu sebi: Glej, za kakšne malenkosti sem potratil svoj čas! Te besede pogosto ponavljam v svojem la-vretinskem letovišču, kjer čitam, pišem delam telesne vaje, zato, da bi telesna čilost okrepila prožnost razuma. Ne slišim, ne govorim o ničemur, kar bi mi 1 enkrat pozneje vzbujalo kesanje. Ni* "večeri, toda v soboto bodo na zelenih f^ejicah trepetale svetle lučke in nam v brezkončni dalji zopet oznanjevale -vstajenje solnca, gorkote, zelenja in norega življenja . . . A dotlej? Kako bomo živeli do takrat, ko bomo mogli zopet prosteje za* dihati in se razmahniti v zelenju gor-fcejse prirode? _ ^ Prasketa ogenj, zunaj bo morda škripa,! mraz, morda se bo pre» Naj torej prasketa ogenj v peči, naj kdo si pred menoj ne drzne blatili tu-rasto tožo na oknih.-naj se preceja bla-j jega imena. Obsojam edinole samega to in voda po zemlji, naj jo namaka, sebe, če nisem zadovoljen s tem, kar naj jo zakriva amr/la skorja, vse vrši sem spisal. Nimam nikakih želj, ne Su- pira nove grehe: pred tremi leti nam,svoje delo, mi se sklonimo v tihi sreči, tim strahu in ničomurnosti. Pogova* je umrl lirik Cankar, in vi ko-j ker smo našli soha in zaživimo to lep- rjam se zgolj s samim seboj in s knji- maj poznate njegove »Podobe iz sanj«, še, bogatejše življenje v zimskem ča- | gami. Preprosto, toda resnično živjje-ki režejo dušo in odpirajo rane naro-.su.... ;nje! Blažena tišina! Ali ni boljši, ploda, vsega človeštva m potapljajo du- i —rv_ f dovitejši ta odmor, ta počitek nego ka- i kršnokoli delo? 0 morje, ve obale, ti ! šo v one globine, ki očistijo vsakogar, ki je dovolj močan, da hoče spoznati njihove skrivnosti. Ob triletnici njegove smrti so obelodanili novi biser njegove umetnosti. »Grešnika Lenarta-', a Dnevi solnca in radosti. sladko, samotno skrivališče Muz! Ivo- (I( D. S. Merežkovsk^ga eseja o Plinijii ml.) ! A zonjate v meni, koliivo nav- . .... , dihnjenja! Bezi. bezi tudi ti, dragi Mi- -- ■ ■ . zivjaenae1*) je Mo krasno nucij, iz mestnega hrupa, iz tetra pra- v vaši knjižnici ga ni, komaj veste, da :m srečno človeško življenje. Vse ob znega in ubogega vrvenja! Pozabi na smo ga dobili in se za to tudi niste po- svojem času. On ni tarnal po mladosti, svoje ničemurnc opravke! Ko bo li mo-trudili, da si ga izposodite, če mora va- .ko ^u 30 odhajala; tiho jo klical starost goče, se posveti, kakor jas študiju in ša blagajna skrbeti za živež in obleko, upajoč in pričakujoč, ker je v nji videl. odmoru, spominjajo se besed našega A-In tako rastemo v praznoti brez kul-, sv°k°do in nagrado. »Domovini mora* tilia: »otiosum esse, quam nihil age« ture, brez srčnega bogatenja, brez du- ..“o poklopiti — pravi prvi in drugi ; re«. dete vsekakor sedeli v gorki sobici m se ,mcau krog domačega ognjišča, če v«s ni usoda potisnila med legijo brezupnih br ezs tanovan j cev. Na mizi vam bo Jttorda celo žuborel gorki čaj in tako Keda^ bom pač dosegel to na lov, kakor je pisal v pismu Tacilu: oo starost dopustila, i »Ti se bo« čudil, pa bodi ti to na zidra- iakala neprijetna hladna luža Vi^o šne Poglobitve. Praznoglavi kričači j našega življenja, a tretji, poslednji Pa bi bil bližje j? ra vi, je odhajal - imajo bogato žetev. Povsod se dvigajo: Mf1 ^ • • - Kedfi bom oač do*««r,»i v-i— - - --- v literaturi, v znanstvu, vseh umetno-. svobodo! Kedaj —v —------------ ^ stih, politiki, gospodarstvu, v vsej kul- o,liagl ~ ojnPOBiJr da krenem za tabo, ; v je! Jaz, ravao isti, k>>koršnega me po-turi. Narod, ki ne čita nič, ne misli nič, 3aTJr1.s!^ . °,samoto«. J sem ubil tri velike zveri , pa še nj zmožen več ločiti plevela od zrnja.). 1 r,1?1-5 3e oil med prvimi, ki so znali kakšne! Iva\ a!l res? Da, da. Piiznam bodete brezskrbno kramljair vzbujali! Odločuje zopet le denar, oblashiost,; IKia7'lfl novo čustvo, iCateremu je bilo pa, da cisaui nis preveč ' 4zprem*nh! ■več ali manj prijetne spomine, kon- > častihlepnost, praznoglavost domišlja'« ”an.o> da 3e v svojin tisočerih oblikah svojega lenuhanja in brezdelja. Sedel eno bo zmanjkalo snovi tudi za ta po- i vih °W?«tnežev. Ivruhoborski satrapi j 0°Dl,0^ velikanski pomen. eu- sem poleg zanjke. Pri meni pa, ni ležal Kovor, skrčila se bo tudi poezija tople!80 narodu na tilnik. ®. Porode, lepoto gozdov, planin, po- lovski raženj ali konje, marveč nedol- Kobe in videli bodete samo neme sobo i . ^aTO(l s® otresa, toda'duhovi, ki jlhpian> m°rske obale, uživanja v pripro- ■ žn; stilos in beležnica. Sanjaril sem, pi-fikozi okno dolgočasje praznikov Ta*! PTikUcaJa stagnacija duševnih de-1 .?m. vaskem življenju; eden izmed pr- j sal, tolažil se v Upanju, da se ne vrneta jkšon je pač človek, ki se mu hoče ve- i ^avcev> 80 močnejši, dno novih vtisov, notranjosti, nove! X.s,e 1>r6ve& »mo se že oddaljili s hrane. Segli boste po časopisih, prehla-s_tali^. dnevne in domače novice, glavar družine bo mogoče prebral celo uvo-jtlnik, J/ena podlistek, mladina prilogo. A že cez nekaj minut bodete videli vsi tudi v časopisju mrtev kos .papirja in isilneje bo vsekalo med vas dolgočasje. 1 Več, globjega bo hotela notranjost-In tu se srečamo: treba je najti pravo pot v ta zimski čas, ki ga more oploditi vnjiga, dobra, globoka, poštena ^ .Jodah hrane duši in utehe u. )is rila urn, kazala celemu bi- ot v življenje. Današnja družba hlepi za površni-am zabavami napolnjuje varietet, cirkuse, bioslcope, zailcajene kavarne s °la- svetlih cest, ki so nam jih zabrazdili veliki duhovi, umetniki, ki so v svo* jem trpljenju videli žo takrat bodočnost. Pa ne samo duli, tudi tel o je klo-nilo in zato ne daje odporne moči. Alkoholi razjeda telesa, neprespane noči nikotin srkata zadnji mozek. Pozabili smo na telovadbo, ki jo jo Sokol ze tako visoko dvignil. Odpora nam je treba, moči, energije, notranje sile od,pora,_ harmonije zdravja v duši in telesu in to tudi hočemo. Pozabljamo pa, da moramo potem predvsem vsaj hoteti, žrtvovati kos svoje udobnosti, ki se itak že potaplja, ne toliko v brez-delnost, ampak' v mnogo hujšo popestrimo živalsko kruhoborstvo, ki vidi samo *) PJinli se je rodi! 1. 61. po Kr. Zapustil je mnogo pisem, ki se * užitkom čitajo še danes. Ruski pisatelj je v eseju o Plini]« podal krasno sliko rimskega naturalizma, ki nam vzbuja t- i- .v- — ™, no« raoiui «u gre davno zašli svet miru, uživania in mi^ubS^VfS’^:Z m°fnimi vi” fen °®; ndati 80 končno brezdelnemu u-Bjo praziSn f jT>,nJpo,n’ notra-(živanju telesa. Tak junak pozna Je ee- V duševno «nU^LiX!! t vih je slavil nasproti mestnemu hrupu j domov praznih rok, anrnnk s precejšnjo m vrvenju samoto letovišča in zazna* i množino voščenih ploščic. Na omalo-val »romantični« kontrast, na kat> važuj tnkšnesra načina pisania. Ne mo-rega sta se mnogo stoletij pozneje spo>; reš si niti predstaviti, kako telesno gi-mnila Montaigue in J. J. Rousseau ter 1 banje olajšuje duševno delo, da niti ne ga izročila_ bodočim pokolenjem. Ivo J govorim o tem, kako hlad gozdov, sa-promatraš lahke, konveneijonelno lepe, mota, globoka tišina ugajajo navdih-poucrajine, ki so jih grško-rimski umet- ] n jen ju«. niki naslikali na zidove^ pompejskih i Svojo vilo LAurentinum opisuje Pii* ms, moraš nehote sklepati, da je dana- i nij z besedami, ki kažejo vso solnčno snji užitek nad prirodo živel že v tisti j radost sredi prirode živečega rimskega davni dobi med ljudmi in se pojavljal | intelektualca: v umetnosti. ^Žal, da se to globoko arij-! »Moje letovišče Laurentinum leži sko čustvo ni moglo okrepiti in razviti, i samo sedemdeset tisoč korakov od lii-ker ga je zatekla semitska povodenj, j ma. Ko končam svoja opravila v me-brezplodni^veter, ki je vel z Jutrovega. j ®tu, se lahko podam tja, ne da bi bil Ljubezen do narave, ki se je v druga- iepreminjal red svojega vsakdanjega življenja. Na potu se 7. obeh strani odpirajo različni vidiki (varia liinc atque ande facies). Zdaj ga obdajajo srozdovi. zdaa se vijuga po Široldh ravnicah, JNestete črede ovac in volov sc paso, naslajajoč se s solnčnimi travami in z večno pomladjo, ki jim sil« tndi.takrat, 'ko.©Q »ima« 'CStTaiu A*' 'iBSSi*®!! T>tlTo§‘^TA"T5T)'R'/Yl’ s?. 291* ■iSr, dno' 'E?. tecembra T92E »Letovišče je udobno, a vzdrževanje ne stane mnogo. Najprej jo atrium, preprost, a ne brez vsalcc ‘lopate. Za aijim leži portik, podoben loku ali črki I), a ta portik obdaja malo, dražestno (dvorišče, divno zavetje pred slabim vimenom, kor je zavarovano s slekle* mirni okni. (specularibus) in streho. 1 ladjo pa leži notranje dvorišče, svetlo in !veselo. Od tam lahko stopiš v jsdiluo sobo, ki je obrnjena k morju, da valovi ibutajo v zidove, ko piha afriški veter; ta soba ima * vseh strani dvodelna vra-. ta in okna, velika kakor vrata; naprej, desno in levo se odpirajo tri proge mo* !xja. Tam zadaj je notranje dvorišče, portik, zunanje dvorišče, zopet portik, atrium, a čisto v globini gozdovi in daljne gore • • .« Na to Opisuje posamezne sobe; povsod v vsaki sobi in kabinetu je polno Bolnca, zraka, svobode, radosti. Vse hoče v prirodo. . »Nekatere Sobe so v visokih stolpičih, samo zavoljo razgleda; med njimi je dvorana za pojedine, njena o.-.na zio tna letovišča, na daljno obalo, na biez- Jiončno morje.« »Ravno tako krasen je vrt, ki obdaja letovišče: aloje s trdim peskom, oo-3'obljene z večno zelenini rožmarinom. Mod smokvami in slivami, katerim lignja ta zemlja, sc vzpenja hodnik s stebri: na obeli straneh so okna 7- na oni strani, ki je obrnjena proti morju, je dvakrat več oken, nego na vrt. Ko je zrak jasen in miren, so vsa o.-.\iia '•žirom odpro; če pa vejo veter, se^ odpirajo okria na nasprotni stfani^kjer m vetra. Pred hodnikom jo cvetličnjak z dišečimi vijolicami (xystus\iolis odo-jratus). Steno odbijajo so! učno žtn he, zbirajo njihovo toploto in bkratu ščitijo pred severnim vetrom«. »Na koncu hodnika in cvetličnjaka stoji paviljon; to je moje priljubljeno zavetišče. Zgradil sem ga sam. »Tu je pravo solnčno žarišče« (heliccatninus), ki je z ene strani obrnjeno na morje, z droge pa na cvetličnjak z vijolicami, z obeh strani pa srebija solučne žarke - Sredi one strani, ki. leži na mo-trje, je mala sobica, ki jo lahko, če se mi zljubi, združim z veliko dvorano, tali ločim po steklenih oknih jili zavo-išah- Tu v tern čarobnem kotičku je le- žišče in dve mizici; tam pri nogah vidiš morje, za sabo letovišča, daije gozdove; tri okna vežejo tri različne kraje, a jih ne pačijo. V tem. paviljonu se mi dozdeva, da sem daleč od svojega letovišča; tu ležim dolge ure, zlasti oo času saturnali i, ko jo hiša polna veselega krika, kakor ga dopušča prazniški običaj . . .« Ta opis je ena najznačilnejših m uaj čudne jših strani rimskih starin. V vsakem drobcu čutiš neskončno sposobnost za uživanje lepote. Ljubezen do solnca je vodila Plini ija, ko je gradil letovišče. Solnce je vir lepote in radosti; povsod srečuješ skrb, da se ne izgubi noben žarek: por tiki, dvorišča, vrata,, okna sprejemajo solnce in ga zbirajo v globokih marmornih dvoranah, kakor cisterne vodo. Solnce in morje obdajata letovišče S vseh strani. Beli marmor kolonad na ozadju lahno sinjine neba in globoko modrine Sredozemskega morja, dišave vijolic v zraku brez vetra, drage knjige, razgovor s prijatelji, tišina v knji3 žnici, ki jo motijo samo valovi s svojim daljnim, pljuskanjem ali brenči3 njem — skozi odprto okno priletelo čebelo — takšno je njegovo letovišče, ki bo vedno ostalo Elizij vseh, kateri ljubijo modrost, tišino in poezijo. Prevol B. Borko« Dr. Avg. Reisman: Pri Ivanu Canteiju. Nekaj .spominov k obletnici). Bilo jo ostroga zimskega dne, ko sem dobil prvič kot nižji gimnazijec v noke jCankaa-jevo 'knjigo. Zunaj je ležal visok (sneg, pod nogami je škripalo in zdelo so mi je, ko da slišim iz ulico to škripanje skozi ledena okna. Gospodinja je dremala v kotu, mi smo ee tiščali gosto nasejan i krog majhne mizo, 'k uška.li v roke in črtali vsak svojo po-frost, podučno knjigo, da nas ne bi opa-teilo strogo gospodinjino oko. Mrak' je legal na mirno mestece, naša sobica se iio še -bolj zožila iu le malo svetlobo, je šo. pronikalo na našo mizo skozi ledeno rožo skromnega okna. Vendar smo hlastali list za listom in prodirali v tajne sveta. . .. Jaz sem taval za svojim Cankarjevim obsojencem po široki zasneženi poljani in se omamljal v pevajočih sladko opojnih besedah, ki jih nisem razumel, pač pa čutil, da prihajajo iz glo* bin sočutja in trpljenja. In tako sem prebiral vse tiste dolge, mračne zimske dneve »čudne« historijo novega pisatelja, katerega so nam v šoli slikali kot pravo Strašilo in pogubo za mladino, ki pa ga obenem nihče ne more razumeti. Menda smo ravno rati tega tembolj segali po njegovih knjigah. Večina je polagoma res ubogala skrbne mentorje in pomilovalno gleda* la na nas redke »zveste«, ki smo naprej blodili za »zmedenim« Cankarjem^ po razvoženili, blatnih klancih in ubožnih predmestjih, čeprav so ga obsodili in zavrgli vsi posvetni in duhovski kritiki. Včasih nas je sklonila težka atmosfera, bili so dnevi, ko sem mislil, dana svetu sploh ni solnca, ampak samo blato, luže in megla in obsojenci, ki kljub naporu in vsemu iskrenemu postenju nikdar ne morejo pod solnce in vsi iz tistega kroga smo bili uverjeni, da smo tudi fni takšni zaznamovanci. Neugnana sila pa nas je zopet in zopet pritegnila v novo čitanje tistih misterijoznili povesti in prav kmalu smo so sprija-teljili z junaki — iz drugega sveta, ki so nam kazali gnilobo v vsej njeni zoprnosti, da je duša tem sitnejo zakopr nela po lepem, čistem, plemenitem in poštenem. Začeli smo ga razumevati in v svojem literarnem mesečniku smo davno pred' patentiranimi kritiki izpovedovali, da. jo baš ta. razdiralec Can kar največji slovenski idealist in ravno tako velik narodnjak. Obenem z listom smo si napravili tudi neizogibno študentovsko potrebo, literarno društvo, kjer smo se največ prepirali o Cankar ju in recenzirali svoje‘več ali manje Cankarju ukradeno spise. Prešla so leta, mi smo zoreli, naš list jo z društvom vred zaspal, ker sva ostala od »številnih« literatov kmalu sama z urednikom Pranoni Albrechtom Cankar pa jo med tem izdal že tudi jasnejše, svetlejše spise, ki so polagoma tudi drugim Slovencem odkrili velik Cankarjev idealizem- Takrat jo za čelo med dijaštvom žilavo narodno radikalno gibanje, ki jo zrevolucijoniralo tudi nas srednješolca in bil som tako; zopet v ognju, Vsak razred je ime svoje narodno radikalno društvo z raznimi odseki, ki so zelo marljivo prirejali predavanja iz vseh mogočih strok Pridno so nas obiskovali tudi visoko-šolci in nam predavali. Tako sem se seznanil z agilnim praškim »Adrijanoni« Zalarjem, katerega sem kmalu nato obiskal v ljubljanskem hotelu »Tivoli«, kjer jo stanoval takrat z ostalo bohemsko družbo- Tam sem se v kmečki sobici Seznanil tudi z Ivanom Cankarjem. Tudi takrat je bila hudazima, sneg je ležal čez kolena debelo in tako so se skoraj celi dan greli v kmečki sobi Za- sem dneve in tedne nosil v sebi stavke, iskal besede, ki bi ne razdrle slike, tedaj še le sem razumel muke, o katerih je toliko pisal veliki Cankar- In takrat šele sem tudi začel pravilno ceniti ogromno delo, ki ga je Cankar kljub trpljenju izvršil. Njegovo delo jo bilo nadčloveško, ne bi ga mogel izvršiti, če ne bi bil ustvarjal vedno, dan in uoč, a najbolj takrat, ko ni delala njegova roka. Cankar mi je tudi prvi poleg matere dahnil v notranjost spoštovanje do ženske. Nekega večera je sedelo poleg njega priprosto, lepo dekle, ki ni trenilo od njega svojih sanjavih oči. Cankar je dvoril mehko, skoraj otroško, in jo le tu in tam pobožal drobno roko-Takrat so. ravno izhajali njegovi kratki podlistki v »Slovenskem Narodu« in ona mu je pripovedovala, s kakšno slastjo jih jo čitala. Morala mu jo to znova in znova pripovedovati, 011 pa jo je z uprav otroško hvaležnostjo poslu šal- Ni maral učenih dam in tega tudi skrival ni. Tisti večer nam je^pravil prav hudomušno dogodbico- Na neki elitni prireditvi, ne vem, jo li bil ples ali koncert, se je hotela pred odlično družbo pobahati z njegovim zna,njem bogato oblečena dama. Cankar pa jo jo sprejel: »Gospa, mislil sem, da ste lep- Jar, Cankar, Vladimir Levstik in Miha Cop. Stregla jim je brišita Minka, a kljub mrazu in snegu so prihajali iz mesta vsak dan. dragoceni, gosti, in tako je bila sobica dan na dan polna Židane volje, ki je dehtela iz prekipevajoče mladosti. Jaz som .se v svoji srednješolski skromnosti stisnil v kot, ves srečen, da sem v sredini umetnikov, ki smo jjh tako neskončno oboževali. Bal sem 'se, da bo Cankar nevoljen nad navzočnostjo golobradega mladiča in tako si nisem upal odpreti ust. Cankar pa je poznal mladino, v sredi najhujšega ironiziranja' cele družbe ni pozabil izkazati. pozornost in naklonjenost plahemu študentu s prijazno, mehko besedo. In ta,ko sem ves srečen posinšal vsako njegovo besedo in mislil na one, ki ga obsojajo radi pohujševali ja, a jaz niti sredi vinskega pogovora pri Cankarju nisem zasledil umazano besede. Bil je vedno isti fini, rahločutni, božajoči, kakor v-svoji umetnosti. Rad je govoril o sebi, o svojih! delih'. Takrat sem prvič slišal, liaiko težko in •v kaki bolesti ustva/rja umetnik’. Videl pa sem pred seboj žo todaj številne Cankarjeve Knjige, ki so so kar vrstile ena m drugo, zato »era so čudil in nisem razumel. Pozneje, ko sem začel sa!« Z zadoščenjem je pravil to dogodbico in z žalostjo povedal drugo: Hitel je po Prešernovi uici, kjer ga ustavi resna, zrelejša gospodična: »Vsaj po- zdravil bi me bil še lahko!« Baje ni našel primerne besede, dovolj prisrčne, da bi hitro zavrnil nezaslužen hudi oči-tek'- v • 1 Vročega popoldneva sva šla skupaj iz Tivolija v mesto. Moral sem mn. pri povedovati o šolskih nalogah in tako je zašel tudi sam nazaj v študentovska leta. Govoril je dobrodušno, naravno in prisrčno, kot zna le malokdo odraslih govoriti z mladino. V mestu sem moral iti ž njim na cviček, ki ga gotovo nikdar ne bom pozabil. Slišal sem,toliko o bedi, v kateri so živeli naši literati in Cankar je še prejšnji večer pripovedoval, kako je moral cigan iti založnika za borni, predujem na honorar, pa sem zato plačal, vino, ko sva izpila. Cankar pa jo mučno situacijo mojstrsko rešil: »a tako«, jo reke!, »bova pila pa še pol li trčka! - In sva ga in še prisrčnejo kram* Ijala. Prisedla je šo Minka, čitala Cankarjev podlistek v »Narodu« in tako se je naenkrat zmračilo, pa sva krenila nazaj proti parku. Petem ga nekaj časa nisem videl Po maturi' jo prišel v naše vinograde prijatelj Zalar na trgatev in mi prinesel »Milana in Mileno«>z lastnoročnim Cankarjevim podpisom z hudomušno pripombo: »Čeprav je ni Šenka!«. Ivu pil je namreč knjigo Zalar sam. To knjigo sem srkal v sebe. kot bi bral ti ste sladke jagode, ki jih je rodilo ono bogato loto.\Lcža!a. sva na sebični trati in avla na z grozdjem obloženi vinograd; žarki jesenskega solnca so lesketali v zrelih jagodah, nasproti in za na ma pa je valevolo tisoče in tisoče barv v bukovih gozdih.. Tu in tam jo zatrepetal nad nama zlato rdeč listič in dahni med zeleno travo- Tako sem drhtel »Milanom« vred, ko'je kazal »Mileni umiranje teh' ■‘rumenih listov in vsa.notranjost mi jo vzdrhtela, vsaj enkrat b šo raci videl tega božanskega Cankarja! Drugo jesen sem obiskal prijatelja Z. v Ljubljani in nekoga jasnega popoldneva sva jo krenila proti Rožniku, kamor so jo bil med tem presolil Cankar. Našla sva ga veselo razpoloženega na vrtu pod širokim kostanjem, kjer so je igral z majhnim kodrolasim dečkom. Kramljala sta kakor dva velika in najbrž se z otročičkom niti. njegova mami3 ca ni znala tako ljubko igrati. Pozdravil naju je z veseljem, kot po* zdravljamo v samoti, drage gosto in razlagal svoje patriarhalično življenje na Rožniku, kjer je tako blagodušno, razumno in nesebično skrbela zanj blaga gospa. S ponosom je povdarjal, kako gospa »komandira«: »Gospod Cankar, sedaj morate to in toliko pojesti!« Bil ji je hvaležen za. dobrote, katero ji je narekovalo blago žensko srce. Polagoma se je nagnil dan, solnce jo pozlatilo, vzrastlo in ožarilo gore. Skozi kostanj je pošumevalo, nekaj listov je šeilestelo krog nog, tudi na belem prtiču sta poigravala dva. še pol melo- na, ki sta so utrgala, predno sta umrla,' Cankar je segel po edem, . se nasloni! nazaj na stol, ves obrat se mu je ispremenit, kot bi ga objela fina tančica, u-molknil je in se zagledal v veje- Solnce so je že čisto nagnijo in vsulo celi roj svojih zlatih žarkov v kostanj, ki je zažarel, kot bi nasul nanj tisoče in tisoče zlatorumeuih bisirov. Listi so kar1 . goreli na vejah, v ozadju pa eno samo veliko solnce, večerni ogenj, kot hi vzplamtelo celo pogorje. In Cankar jff drhtel.-.: »Vidiš* Zalaai, to čudovito jesensko solnce in ta kostanj! To mi ra Jakopič naslikati.« Nihče ni več zinil. Kodno ni utonil zadnji žarek za gorami. In ko jo mrak zajel že ves konstenj in tudi nas, nama je začel praviti Cankar/) Čistih srcih mladine: Šel je temnega večera v blatu in dežju težkih korakov iz mesta proti Rožniku. Noč'je bila temna, da je komaj razločil cesto. Ko že ni. vedel kod in kam, mu prideia nasproti dva dijaka, ki sta se ga brez nr. dalja ega oklenila ter ga zapeljala domov. 1». skoraj dobesedno je ponavljal h j and, naivno, mladeniško^zaupljivo govorjenje, sanjo mladih duš, ki jih še ni zasenčilo živ1 Ijenje, Bil jima , je hvaležen, ne ?n' spremstvo, pač' pa za. lepe trenutke, ki jih jo preživel ob čistem gorskem.; vrelcu src, ki hrepene k lepoti, kot njegova nemirna, duša, ki je iskala, iskala z bolestjo, ker je tako malo našla.. - Radi voj Pidim1: Spomin božične ftočL (Iz sedmograSkih doživljajev). Moj prijatelj Ilija Joanescu je bil čuden človek, morda najbolj čuden, kur sem jih kedaj, srečal v življenju- Včasih, ko bi bil človek inajmanjs pričakoval, je ponorel docela, šel je k zida ter zapil zadnje, vinarje, ki jih jo imel; zastavil jo nazadnje celo klobuk in čuj knjo, da je v mrzli zimski noči zapustil. gostilno, kakor letoviščar na rivi-jeri. Potem je postal soliden, zapri se je v svojo sobo tor pričel delati ou jutra do pozno noči, dan za dnem, 'leden za tednom. Tako se jo zgodno nekoč tudi. par tednov pred božičnimi prazni31 ki. Nekoga večera je srečaj na vasi’’ popa ter se sprl ž njim za živa in unM-ve," potem je šel k Sari Bliitner ter si naročil tri decije alaša. Alaš je bn zanj nekaka predpriprava za nadaljnjo pijančevanje, ki se je pričelo s čislo navadno palinke- Ko se je napil, je poklical cigana Murija in ciganko Marjko in potem so je pričelo. Muri j < drgnil po svojem škaiitu, Marika je plesala, Ilija pa jo pel in pil in zopet pil, dokler ni zapil vse, še klobuk in sukajo. Potem je postal za par tednov aopet soliden, da ga ni bilo na izprcgled vse do svetega večera. Na sveti večer jo prišel brez klobuka in. brez suknje, trd in. prezebel kakor vrabec- Molče je stopi’ k peči, se naslonil na zid, si prižgal cigareto ter se zastrmel skozi okno, vo i na zasneženi vrt in tja preko na pr,hi zamrznjeni. Maraš. Komaj po .doitfem času je spregovoril. »Ali veš, da jo dari.es sveti večer** »Vem«, sem mu odgovori!. »No, in • . .« »Kaj?« »Kaj misliš poced noeojt« »Nič.« . »Na sveti večer, pa nt misiiš početi ničesar?« so je razburil. »Ta je lepa. Nocoj, ko Človeka kar skeli grlo od saj mi h vražjih spomin •>' in orl hrepenenja-, ne misliš početi ničesar'!« »In kaj mislišjjo&ti1 ti?« sem vprašal. _ »To jo ravno Ust >•:<, jo odgovoril sc bolj razburjen. ■ IViv dobro vem, da moram početi nekaj, toda kaj, toga tudi sam ne vem. C.n bi vedel, ',T sploh' no bil prišel k tebi: iako sPir) pa prišel, da mi poveš kaj boš J' počel. da so ti ponudi .j. za pomoemk*!, če bi ti ne bi! odveč. Sedaj pa vidim, da veš ti ravno tako prokleto malo, kalčoi’ jaz sam, kaj bi počel. To je ravno naj* huje«. / T ... .. Sedel je na nizek sto« pojcg peči tet se znova zamislil; potem se jo nenado« ma vzravnal. .»Imaš denar?« mo. jo vprašal brc/ vs$ga uvoda. »Nekaj ga amnnv'. '■ »Dobro, potem mi ga posodiš?'-- , aribttiy-dno 25. aecemHra‘5?®fe’ • BožietSa.'-- priloga' v'MBD15X«'§t. wP- Stran 3 id- sPosodim ti ga ne pač pa ga ti dam, če ga potrebuješ- Koliko rabiš?« »Za pošten svet večer, mislim. da bi bilo dovolj 30 kron.« ^ »Dobro, dam ti jih\« v ,# »Potem je zadeva uravnana. Daj mi ^»Sclčire nimam, nov, ti dam, co Ko* eeš.« ' .. '/ v/.,, »Ne, pusti«. '•,7 -j Prijatelj IHjfi je naglo vstal +er od sel. Cez kake pol uro so je vrnil z ve-111: Jiu smrekovim vrhom.- . v počneš s ;3iU'«’x sem ga vprašal Začudeno. 1 iBožieno drevo nabavim,« 30 o čisto resno. vBožieno drevo r< _ »Da! Ty bo zaVarhegV nekaj cisto P; vega. Prepričan sem, da tu so mhce ni videl božičnega dr-vesa-'- »Kaj boš pa dal nanj?« sen* &a vpu- sni radovedno. , ' . .Za to ne skrbi. Odoznn ga popd *:.ma kraju in običaju primerno. Daj mu dal denar. Petem je iodšd k Sari Bliitner ter prinesel ^alul. dvajset decijev palinke, \sa.vOga\ s\o 'ji stekleniei. . ... r. »Prokleta Sara«, se ne jezi], »niti to- Vi • rla b; mi posodila teh nko mi ne zaupa, .oa u. < , ■dvajset steklenic, moral sem 31 po.-, .a vinVk? m norokn. Ti sl torej odgovoren. da jih dobi nazaj.« Radoveden sem glodal, kaj1 bo po .e *rijctdj Ilija z dvajsetimi deciji ,u- 3bike'ni skoro bi bi! pot-il od sme.m, ko ti o t>v iv Jekel ia žepa sveženj vi vic, pn-:Vezal nanje vsak deci poseoej tor ga obesil na — božično drevo. Takega bo-£5Snoga drevesa gotovo se m ono no v VaiheTVO, ne kje drugje. ^ »No« je reke! Ilija* ko ;ic oprav, to f!elo,~'salY ni to originalno božično dre- °»Na jo ri g in a 1 noj še, kar sem jih £daj videi«, sem mu odvrni]. »Sedaj manjkajo še sveče,« je rekel bv izvlekel iz žepa polno pest cigaret ter jih leP° postavil na drevo- "Xu sedaj?« sem ga vprašal radovedno. , »Sedaj me čaka še obilo dela.,« jo od-• 'Vrni.! ter zopet odšel. Vrni! se jo komaj čez dobro uro ves utrujen in upehan s polno vročo na. hrbtu. Postavil jo je na tla ter jo pričel prazniti. Najprej jo izvlekel iz nje deset hlebov belega kruha. • »To mi ja da! pop od. biro,« je pripomnil. ter se Hudomušno ^ nasmejal. »Trdo je šlo, pa jo vendar šlo. Moja vztrajnost so jo obnesla prav , dobro. Kisam ga. pnst.il na miru. dokler ni pristal na to, da mi podari deset hlebov krnim.« Potem je izvlekel iz vrečo, celo legijo Hobas- »Kje si pa te dobil”« som ga vprašal radovedno. »Pri Silviji. TJukrociji, Joanilci, /okcl sem ji, da bo za te. Pustila te je pozdravit.« Privlekel je iz vročo res čel liter alaša ter ga postavil na mizo, vzel kozarec, si ga natočil do roba ter ga izpil v dušltu. Potem je sedel k poči ter pričel neti zamolklim glasom: • »A! faltiban knrfa koresma . . .« Potem je ubral novo: ■„ ^TRj Szentanna, ej Szentanna jo prelepa vas, v tisti vasi pa gostilno ima David .Tonatasz. A v gostilni gostom streč1 lepa Helija, Davida edina hčerka, moja drasra ljubica . . .« »Pij, prijatelj!« je rekel potem, ko se je naveličal peti ter mi ponudil poln kozarec alaša- Izpil sem tor si nrižgal cigareto, potem sem ga vprašal, kaj namerava početi z vso to nabrano kramo.,. »Počakaj,« je rekel smejo, »najle-pšo še pride.« 1 Zunaj jo bila nofagomanastala^r-joč. Veter, ki jo vrša! ves dan mimo zasneženih oken, ja ponohal. Na vasi je bilo L\sp>: tjho/,kakor i izumrlo,_čn&> -se^te: Maroša. šumenje tam doli pod ivriiom. Tiho seiu vstaj, vzel iz miznice petero a v ec, jih lepio razvrstil po božičnem drevesca ter jih prižgal. iViem sem. obesil nanje še vseh deset hlebov, kruha in klobase. Ivo sem bil z aeluai gotov, je nenadoma potrkalo na vrata. Odprl sem in — pred menoj je stal cigan Muri z ,yijolino, za.njim pa kakih dvajset iantov in deklet. Prijatelj jiii-ja je bil povabil vso vaško mladino na najino božičnico. Muri je vstopil prihuljeno, kakor, lisica ter sa zavlekel ji. peči, fantje in dekleta pa so se razvrstili plaho po prostorni sobi .ter nemo občudovali se nikdar prej poznano čudo — originalno ilijevo .božično drevo-Počasi se je dvignil moj prijatelj ilija s svojega sedeža pri peči, stopil na stol ter. pričel s povzdignjenim glasom, Kakor pridigar, v, cerkvi: »Bratje in sestre, midva puščavnika in samotarja sva vam pripravila sveti večer, kakoršnega še niste imeli nikdar, pripravila sva vam božično drevo, katerega vi ubogi in revni, ša niste nikdar videli. Sedite krog tega drevesa življenja, jejte in pijte in se veselite! Muri zaigraj!« Muri je navil strune ter pričel svi-rati veselo poskočnico, fantje in dekleta so posedla in Ilija jim je pričel servirati palinko z božičnega drevesa. Po lagoma jo prišlo v družbo veselo razpoloženje, ki je prikipelo do vrhunca, ko je Muri zaigral čardaš ter so pričeli fantje in dekleta plesati. Nastal je pravi dirindaj..Ilija se je napil, da se ni mogel več držati pokonci, sedel je poleg Murija ter prepeval neprestano, zdaj romunsko, zdaj madžarsko. Lepi Kozaki je ponovil najmanj desetkrat ono Kis!'aludyjevo: »Uozsa, rozsa mit csiualsz egyediil a kertbon a szep oromro talalsz ne ei ot ridegben . .,.« 1o je bil sveti večer, kakršnega še ni videl mali Varh©gy. Polagoma • so jo zbrala pri meni cela vas. Sara Blil-tne-r je točila celo noč samo »čez cesto«, imaadnje jo prišel še sam,pop Bazilije, čeprav sta si bila z Ilijom sovražnika in na ta sveti večer sta se pobotala tu* di onadva ter zalila to spravo s celim litrom nlasa, kajti Bazilije ga jo »vzdržal« £0 več nego Ilija- V, sobi je bil hrušč'iu trušč, godba, kričanje in petje, sm rdelo je po' tobaku in. _ žgan j u, kakor v najhujši beznici. Ilija, Iiija, kaj je napravil ta,.človek iz moje sobo. Šel sem ven na sveži, leden 0-mrzli zrak ter so naslonil na vrtno 0-grajo. Bilo jo okrog polnoči. Maroš jo šumel svojo večno davorijo, moja misli pa so poletelo daleč, daleč tja preko sedmo,graških gričev in madžarskih pust na zapad v mojo rojstno domo-vino, kjer so bila obžarjena od svečic božičnih drevesc tisočera in tisočera o-^na in kjer jo v ponosnih cerkvah kipe, a pod oboke pobožna pesem: »Sveta noč, blažena noč...« In zazdelo so mi jo sredi to daljno čudne uezole, kakor da sem na drugem svetu, odkoder ni poti nazaj med znanca in prijatelje in na lica so mi privrelo vroče solze. V' sobi jo divjal Ilijev bakhanal, pod vrtom je šumel Maroš.... Vpraša oj © pračloveka. Nedavno so odkrili, v severni Rode-siji v Afriki fosilno človeško lobanjo. S tem se je započelo popolnoma novo poglavje v zgodovini človeka. Lobahjo so izkopali v takozvani »votlini kosti«, blizu rudnika Broke.11 Hill, i slovi radi lopolo svojh stalagtitov in stalagmitov. Zanimivo jo tudi, da jo cela plast zemlje, kjer so našli izkopinc, nekaka zmes fosiliziranih ostankov slonov, lovov, leopardov, nosorogov, vodenih konjev, antilop, ptic in netopirjev. Prodno jo stopila na to mesto človeška noga, je bilo tu kraljestvo na jrazličnejših zverin in živali. Odkar so pa o tvorili rudnik, se jo izkopalo na tisočo ton raznih ostankov; hikdar pa niso našli ostankov, ki bi posredno ali neposredno pričal i o človeku- Selo sedaj, iko so dokopali 70 m‘pod morsko gladino, so našli kosti dosodaj popolnoma _ XI X, i ( nemarnega človeškega tipa. . Iz slik, tki jih^pTinašajo angleški 'listi’, je razvidno, da pripada lobanja nagj^^ti^neil^mTi;tw;;^W’ačl05r,elcav talcozv. opičjemu človeku (Pitliee-anthropu§ erectus), kakoršnega je na šel profesor Dubois na Javi 1. ISS‘3. V Rodesiji izkopana lobanja jo popolnoma cela in je precej podobna fosilnim izkopinam na Gibraltaru. 'Angleški, listi trde, da bo raziskava* nje dokazalo,’da je to najstarejša sled človeka, ki se je odkrila do danes in bo dala človeški zgodovini povsem novo orijentacijo. S tem bi bila najjasneje potrjena Danvinova hipoteza, ki trdi, da je Afrjka nr a domovin a človeka. — Vsekakor pa je novi fosil najvažnejši dokument, ki ilustrira zgodbo človeka. Najdena lobanja, je dobro ob. ran,j e* na; nirnik.a sn.mo »-nodnja če-Ijns5. ki bi bila vsekakor veljke važnosti. Pazen-feera so se našle nekatere druge Kosti, tako n. pr. ključna kost, ledenico, del roke., tako da bo mogočo sestaviti ede telo 'Rodisojskega pračloveka, kar je tem bolj važno, ker so so na Javi |n 'Oi-braltam našle snmo lobanjo. Najboljši britanski učenjaki so se podali na lieo mosta; do. tam vodijo na daljno, raziskovanja ki' bodo ja«no razsvetila razvoj in zgodovino človeka. Božidar Borko: Solsticij. Ja pozdravljam te, velika snago sunčana, ja, p ra sak u beskrajnim vazduSnim okeanima. ja, sicušna srneba, Sto se slepa krede 11 vodama života, sluteči negde sunčani sjaj, ja, neznatni atom tvogbida, spermatozoid divovske tvoje plodnosti, ja, Sto pro’azim kroz strahotnu Tajnu zemlje, priraaiuči materiju drugih, dugu umrlih, ja, 5to rastem iz taštine svoje i tankim prstovima spoznaje pipajudi krožim 11 z bez-dane, o bože mojih zanosa, pesmo kozmičkih mojih puteva, ritmu mojih valova, 0 sunce, veliki pobedniče! Jer ja verujem: ti češ u sukobu ovom shrvati tamu, kobnu aždaju, ti češ nam doneti prolečA vedro i sinati kroz zelene grane pahulje mirisnih cvetova, ti de§ nas prenuti k novim životnim slutnjama, buditi u nas žedju za vsemirskim pesmama, ti cc.S nas pojiti muzikom lepote, slafeuš-nom jekom večiti'1 stvaralačkih harmonija 1 tvoja ce biti Reč kao govor bogova na gora svetim, u ruhu oblakp i mi ccmo svi. Sto danas lutamo tamnim špiljama vlastitih jadova iz taStine rasti i postati ko alem iepi i čisti u svetlu Istine, mi čemo shrvati tamu i očai, mi čemo biti sur.čana deca o sunce, veliki pobedniče! timile Botfin>ux * Kam plovemo.? Ivam plovcmo? Ivam nas nosijo sile, ki vstajajo pred nami? Ali še lahko od* locamo o svoji usodi? Končana je vaj-11 a pušk, a že se pričenja in. razvija druga: vojna razredov, delojemalcev proti delodajalcem, Vojna tovarno proti državi, katera naj zemljo izprameni v paradiž razdedinjenih zemljanov- Ta vojna je tragična: na oni strani stoji človeška družba taka, kakor jo zrasla v teku stoletij, na drugi strani pa organizacija, ki vsi prisvaja, števild, pravo, disciplino, vsemogočnost tor si. nadeva nalogo, uničiti tradicijpnelni socijalni red. Ali bo narod v svoji edoti pusti!, da. ga nosi ta neustavljiva struja? Co ločimo državljane v dva razreda, ki sta. smrtno zasovray.cna. med seboj in ako imajo pravico odločevati samo činitelji industrijsko produkcijo, tedaj to pomeni, da hočemo uničiti veliko živ-1 jensko sile, ki so za produkcijo ramm tako potrebno, kakor roko onih', kateri jo izvršujejo. Te silo so v' teku stoletij ohranilo, notranjo življenje idej in imaginacijo, intelektualnega ustvarjanja/moralnih in socijalnih’ aspiracij, katero imajo zaslugo, da jo narod po* stal omikan in katere večkrat celo nre-segajo meje .človeško popolnosti. Ali je 'gofovo, da' se ne bodo 'te živ!jensko n idealno silo uprle v tistem trenutku, liof bi bilo ogrožene na smrt? Kako bi mogel francoski nared, pozabiti na same* ga sebe in končati svojo slavno zgodovino z meščansko vojno, ki bi uničila njegov svetovni' položaj in zapečatila njegovo propast? Prvi pogoj časti in sreče, tako sa pravi, je neodvisnost. Ali ni tudi častno^ če ubogamo in se podredimo? Mar naj zamenjamo ubogljivost in izpolnjevanje dolžnosti, čast, zakon, voljo vlado in ljudstva s podlo udarnostjo brutalnemu nasilju in despotizmu? Nikdar! (..'e te idealne avktoritete ubogamo, tedaj to ne pomeni, da se ponižujemo, marveč samo prispevamo k izpopolnil tvi, dovršenjn, katerega bi ne dosegli' sami zase. Svobodo si pridobimo samo s pravilno pokornostjo* «Novi« svet vidi v delu b"ome, katerega se mora svobodni človei; kolikor !o mogočo otresti. V resnici pa jo delo preizkušnja naših' sposobnosti, razširjenje. razmah našega bitja. Delo ni na* ša beda-, marveč naša sreča. Človek, ki noče pošfeno izvršili vse svoje dolžnosti. ne dela najmanje, marveč toliko, kolikor more. Svojo nalogo izvršuje z ljubeznijo in je ponosen, da lahko u-stvavja. Ne zahtevajte od njega, da si' že naprej določi čas in intenzivnost svojega, truda. Ni. gospodar svojega, dela, marveč je delo njegov gospodar-Zahteva se, da. morajo ljudje imeli! enak del srečo in idealov. Enakost, ravnovesje in. obilje blagostanja so-zares dragoceni zakladi. Ne smete pa pozabiti* da ima vsako veliko nri.rod.no delo v samem sebi neenakost' in različnost, in če lahko oni, ki so spodaj, stopijo najvišje, se to ne sme zgoditi na tak način, da bi' oni, ki vodijo ljudstvo k’ vrhuncem, padli tako aloboko, da, bi ne stali višje nego vsak drugi človek. Varujmo se vsesplošne enakosti, ki jo ro* di. zavist in ki bi pomenila samo univerzalno povprečnost. , Ali. jo zares ideal človeštva, vreden tega imena, da bi so uresničil inferoa* eijan.nlizem in razbila narodnosti Ali je res,'da vse tiste lastnosti, ki so si. jih1 ljudje uridabili iskaje, no premoženje^ marveč čast in slava njihove domovine, samo ovirjo pravi razvoj? V »no* vem« svetu, kafei:e®? n asm oznanjajoč no najdemo svoji!) idealov! Pametnejši so nam zdt sferi francoski nauk: Domovina in ljudstvo si, nista, ljubosumna' sovražnika;,če hočemo v resnici, 'delali za ljudstvo, moramo najprej delati za domovino! T)a ostanemo vredni svojih’’ očetov, svojih’ mrtvih', moramo Hrabro breuitl dve b^adb Kateri bi rada domišljena moderna morala izbrisala: s človeških1 ur'sli: dolžnost, poštenje! Pojem prava je svet, ni. pa jesen, praktičen in uspešen, če ni združen s pojmom dolžnosti.: Alj imam pravico biti srečen? No vem; to je pa gotovo, da moram z vsemi, .svojini; močmi brnn.i-ti nravičnost in obm--' niti to, kar jo človeštvu v čast. Bilo.pa bi zmotno verovati, da bo 'dajala poli* tična (lomdšJjija in duhovitost pedagogov zadostno mož. de. bi so vest uklonila' pred. dolžnostjo. Dolžnost hoče svobodno voljo in. zmožno energije, hoče žrtev: Zahteva poštenje’ Ko gradimo Francijo, plemenito in' človekoljubno Francije, ki si. bo .zaslužila zaupanje in prijateljstvo narodov, todimo enotni ne na zunaj, morve* v srcu, razumu in volji! *) ;Emile Boulroux, znani francoski filozof ideolist, član Francoske akademije, ie nedavno umrl v Parizu. Spisal ie celo vr4o oitlif.nih ?.nan-stvenih del, med njimi'filozofclrr! v. ir.r^rivanja-o časovnih po.iavah. V lem Jlanku - ’ .»ušli -ojovojnih, saz^ierali. svoje Albi j ?.T«sil: .;Ang3Sja v Osijeržiii. V Orijcntu jo glavni rodldaski, družabni kakor tudi politični činitel j' —1 verstvo, Bližnji vzhod obvlada krščansko iu mohamedansko verstvo. Krščanstvo se deli na cerkve . zedinjene z I?.i* rn.om in nezedinjene. Anglija se.s svojo politiko ni mogla opirati na nobeno teli verstev. Islam obvlada kalif, zedinjene cerkve Franpija in nezedinjene Rusija. Proti koncu 19, stoletja se je začel v Orijenitu verski preporod. Moharao-danci^in kristjani so se zbirali okel ti svojih glavarjev in na ta način, začeli napredovati v političnem in gospodarskem oziru. Abdul Hamid IT. ja skuša! organizirati ves islamski svet' na enotni podlagi ter jo našel mnogo pristašc-v zlasti v Indij i. na malajskih otokih, y, ^Božična priloga »TABORA*« št- 291'; • . .. | • v j- ■. ■ ,*+r' . toaribor, ofia 2w. ctecembra 1921, 'Egiptu in vaEodiii Afriki- Anglija ima y svojih kolonijah čez 120 mlijonov •mohamedaneev, radi tega ji ni bilo po volji, da se je med njimi začelo gibanje za jedinstvo in da se ozirajo na migljaj kalifa, ki stolnje v Carigradu. [V. začetku tega stoletja so se opažali prvi poskusi, da bi se zmanjšal vpliv turškega kalifa. Izhajali so članki in se širile vesti, da sme biti kalif samo po-^omee prerokovih sorodnikov, Korejše-vec. Mnogi so se potegovali za egiptske-ga kediva, ki pa ni bil dovolj zanesljiv ;in ne spada k potomcem prerokovih •sorodnikov. S2a časa svetovne vojne so našli šerifa iz Meke, Husejna. Prvotno bi imel postati kalif. Bal se je nazivati s tem imenom, ali kmalu ga je mohamedanska občina odklonila, pa se mora sedaj zadovoljiti z nazivom kralja in s pusto liežaško državo. Mohamedanski svet je Husejna I. izobčil in noben verni oznanjevalec islamskega zakona noče imeti stikov ž njim in njegovimi sinovi. Največja oproda angleške politi3 ke v Indiji, Aga Chan, trdi, da je Hu-•sejn I. s svojo rodbino angleškemu imenu med mohamedanci več škodoval nego koristil. Indijski mohamedanci so danes bdi j vneti za turškega kalifa kot so bili pred svetovno vojno- Dokler so zavezniki nastopali vzajemno proti Turčiji, se je na vzhodu govorilo, da bi kristjani radi uničili kalifa in iztrebili islam. Kakor hitro pa se je v mohamedanskem svetu razširila vest, da je Francija sklenila pogodbo s Turčijo in da se za podobni sporazum pogaja tudi Italija, se širijo v islamski javnosti vesti, da je samo Anglija tista krščanska država, ki hoče iztrebiti 'islam. Senuski veliki mojster Ahmed aš-Šerif poživlja svoje apostole, naj bodo nasproti Francozom in Italijanom strpni, upro naj se Angležem. Pred ■svetovno vojno je angleškim interesom škodovalo, da je bil nemški cesar v očeh orijentalskega ljudstva kalifov zaščitnik in prijatelj islama. Danes se trdi, da Francija ne dovoli, da bi so ponižalo kalifa, zato pa da Anglija, nasprotuje fraacosko-turški pogodbi/) Anglija je podpirala že v začetku •39. stoletja politične težnje Grkov, ali poglavarji grške cerkve so zrli na njo kakor na krivoverce. Njihov pokrovi* jtelj je bil v celem Orijentu ruski car iiu njegovi zastopniki so uradno zastopali interese vseh pravoslavnih podložnikov turškega sultana. Ruski konzuli go izkoristili vsako priliko, da bi si pridobili patrijarhe in škofe orjentalnik cerkev, ki se še niso zedinile z Rimom, Isto so skušali doseči tudi Angleži. U-stanovili so nezedinjeniin cerkvam šole, bolnice, sirotišnice in druge dobrodelne zavode, vzlic temu so se jih vzhodni kristjani nekako izogibali in se rajše zatekali k ruskim konzulom; — Ruski prevrat je temeljito izpremenil situacijo. Fanar se je stavil popolnoma pod angleško zaščito, a tudi druge ne-tsedinjene cerkve so iskale pomoč in podporo pri njenih zastopiiikih. S tem si je pridobila Anglija, močne aktive za svoj politični in gospodarski vpliv v bližnjem Orijentu. Kakor Fanar, tako upale tudi druge orijentalske cerkve, da se bodo morda s pomočjo Anglije Tešile težkega turškega jarma inv 'Anatoliji nadomestile polmesec s križem. Radi tega so z navdušenjem pozdravile prvo Venizelosove vojake v Smirni in vspodbujale njega kakor tu* di (pozneje kralja Konstantina, naj z angleško pomočjo spodita Turke iz A-matolije. Ti upi se doslej niso vresničili 3n 'kakor lahko sklepamo po pogodbi, bi jo je sklenila Francija z angorsko [narodno skupščino, obstoja nevarnost, [Ida bodo za dolgo časa pokopani. Kakor iFanar, ^ tako tudi ostale nezedinjene oerkve še danes dvomijo o vsemogočnosti Anglije, izgubljajo zaupanje vanjo [in trde, da jim ne preostaja nič drugega Kot sporazum s Turki in potrnežlji-vosh da se zopet preporodi Rusija. Ta-iko bi Anglija iagmbila še podporo nezo-dinjenih cerkva in škodovala sijaju svojega imena, zato si pa prizadeva, da ibi vse zavezniške velesilo ohranile zvestobo se vrački mirovni pogodbi. .... v-—----------- ... * Zanimivo je, da se Francija zbližuje t. Vatikanom ba8 z ozirom na svoje politične cilje v Ornenta in Afriki, kier bo imela v katoliških misijonarjih dobre polillčn* agente. : (Opomba pre- TvJBICft ’ . C* Radivoj Rehar: ~ Na Lokmmu. Ko sva se v poznopoletnem popol* dnevu zatekla z ženo pred žgočim dubrovniškim solncem v Opcinsko kava-no, da se osveživa s sladoledom, sva bila v skrbeh, kam naj se obrneva. Imela sva na razpolago še nekaj ur do večera, ko sva so morala odzvati prijaznemu vabilu na banket, katerega nam je priredila dubrovniška občina v divnem hotelu »Imperial«. Najini tovariši so se razbegli na vse strani, vsak je hotel obteči čim več tega bajnega južnega raja in videti čim več njegovih lepot. Na Lok rum pa se ni spomnil nihče. Ko sva tako premišljevala, kam naj jo ubereva, jo vstopil tovariš Vurnik, ki se je čisto izgubil med vsemi neštetimi dubrovniškimi krasotami ter tudi sam izrazil željo, da bi si tudi se m rad ogledal Lokrum. Odpravili smo se torej v malo, starodavno dubrovniško pristanišče Porto Cassone ter najeli malo gondolo, da nas popelje na Lo-krum. Gondolir je stavil sprva pretirane zahteve, toda končno se je dal vendar pregovoriti ter pristal na znaten »popust«. Sedli smo v majhen čolniček, ki je izgledal, kakor orehova lupina, veslar je pritisnil ob smaragdno gladino in že so nas objeli valčki večno nemirnega morja. Polagoma in počasi smo se odmikali izpod zidov orjaških dubrovniških utrdb. Krog in krog nas je valovalo sinje morje, po zraku nad njim pa so vpili, pod kot oko čistim in globoko modrim nebom v vratolomnem letu sivi galebi. Od Cavtata navzgor je pihljal prijeten zefir ter hladil popoldansko soparico. Kmalu je stalo pred nami v anfiteatralični panorami vse dubrovniško mesto z neštetimi zunanjimi utrdbami in stolpi; cele vrste cerkva, katerih je vseh skupaj menda okrog dvajset. Nad Dubrovnikom ee je bočil Sergj v svoji štiristo-dvanajstmetrski višini z mogočnimi zidinami starodavne trdnjave, ki je stoletja čuvala dubrovniško republiko prod vsemi sovražniki s kopnega in z morja. Na njegoverp pobočju pa so se odražali olikovi in pinijevi gaji so se sivo modrile skupine velikanskih aloj in zelenele neštete vitke palme. Na se veru se je dvigal z morja božanski Laipad, kralj vseh polotokov naše A dri.je s svojo suhtropičuo floro. V ko pališču pod plocami je valovalo živahno življenje kopajočega se sveta, Du-brovničanov in gostov z vseh delov sveta- Naš čolniček je počasi rezal živo morsko gladino, tu in tam se je zazibal tako močno, da jo inalo manjkalo, da ni za jel vode. Moje žena je pri takih trenutkih zavrisnila od strahu. Sicer pa moram priznati, da je od .prvega dneva, ko je stopila v Bakru na »Pa-neuio«, precej napredovala. V Bakru sem je komaj spravil na velik parnik, tu pa je brez posebnih pomislekov, precej zaupajoč v morsko dobrodušnost stopila v majhen čolniček na vesla. Po polurnem počasnem veslacenjn smo se približali malemu lokrumskemu pristanu, ki je skrit v majčkenem zalivu, katerega obkrožajo ponosni, večno zeleni hrasti. pomešani s košatimi pinijami; Morje, ki ;je tu smaragdno zeleno, je tako čisto, da se odpira preko čolničkovoga roba pogled v vratolomne globine, iz katerih se dvigajo proti površini vrhovi razjedenih skal, mimo katerih plavajo vsakovrstne vibe in drage morske živali, včasih' tudi polipi in meduze, posebno veliko pa jo morskih ježev, ki so pri kopanju na tem mestu radi svojih neprijetno ostrih' bodic . zelo neljubi gosti. Na dnu, ki se včasih lahko zazre do 20 m globočine, jo vse posejano z najrazličnejše oblikovanimi školjkami in obraslo z gostimi olgami. Na plitvinah je bolj svetlo in peščeno- S spretnost jo, k! je poznana le onim, ki so celo življenje v čolnu, je zjavozil naš veslar lč miniaturnem pomolu ter pripel svoj Čoln k stopnicam. Stopili smo na pomol ter Krenili po široki'peščeni poti, med večno zelenimi hrasti, pinijami, lavorikami, alojami, palmami in celimi ogradi dišečega rožmarina navzgor na planoto tega iiajlepšega izmed noŽUf otokov, čegar krasoto^ so občudovali znameniti zgodovinski* iupaii žo„ma smrt obsojene veleizdajalce in cerkvene roparje. Potem smo se spustili v ravni črti nazaj proti Portu Cassone. Pred mi se je dvigal Dubrovnik, za ram' > šumeli lokrumskl gaji, krog nas pa jo valovalo morje, večno sinjo morje. Preveč lepot je bilo spojenih tu v tej divni okolici, preveč za žejno človeško dušo, tako da nas je objela tiha melanholija spajajoča nas s tajno ne-proumljive vesoljnosti. ©i©©® Danes se življenje smatra za sper kulacljo. Toda življenje ni spekulacija. Ono je zakrament. Njegov ideal je ljubezen, njegovo očiščenje žrtev* Oscar Wilde. 1! Božična novost! OSKRR WILDE: DRRMfl V ŠTIRIH DEJANJIH. PREVEL: RADIVOJ REHAR. Izlila je ta ledin v Mariborski tiskarni.