Stev. 215
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v soboto 23. oktobra 1920
Posamezna Številka 20 stotink
Letnik XLV
r/haja — izvit mil ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredniitvo: ulica sv* ft-Vanči&a Asižkega 5tcv. 20, .. nadstropje. - Dopisi utj se i«oii!jajo urei-uijtvu. — Nefrankirana pisma >e u«	, rokopisi se a« vračajo. —
fedajaidj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik	lista
Ediuesii. — Ti»k tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 0,—, pol lili L 32.— la celo leto L GO.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
NOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Cirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 etot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Po plebiscitu na Koroškem
Apel na koroike Slovence!
Slovenec« pHobčuje sjedeći 3pel:
Vsled nesrečne pot'tik.e vlade, ki dosledno Zftpostav.Ha koristi slovenskega naroda, vsled pristranosti Francije in Anglije ter grdih spletk, pa Uk£ vsled marsikaterih n?paik, ki .smo yh mi sanr' zakriviti', je starodavni slovenski Korona pripadel a-vstnijsk? republik.
Najhuiš udarec je j za Vas, koroški soro-jak\ la s-t-e stoletja in «toletja svo}o zemljo, iez«k in kulturo branili pred nemškim navalom •n a-t-e da'- za tre U slovenskega živlia niti pod pritiskom habsburške birokracije. Kajpada ste takrac imer podporo od svojih bratov preko Karavank, ki so ne ovirano med vas liod^ii, ste 'imela močno izobraževalno organizacijo in se naslanjal na svojo ne us traženo duhovščino ter •svetno inteligenco.
Kot državi-ane avstrtjisike republik« Vas čakajo težkr, hudi dnevi. Zveza med Koroško in .*r.a*erjo - zemljo S loven i »o se bo na vse načine oviraJa, Vaša domača društva se bodo preganjata, Vaš: duhovščini- in inteligenci se bo življenje na vse načne zamenjavalo, skušali bodo zatreta v prvi vrsti narodno 4olo. Zato ie umevno, da se je začelo rzseljevanje slovenskega življa v opravičenem strahu za bodočnost
Kljub temu Vas rotimo v interesu našega $ez*ka in kubure: kdor le more, naj ostane na rodni zemlV} Zgodovina narodnih bojev v Poznanju, v ŠWifi, V Alzacifr - Lotaringji, na Odrskem nas u^, da se Je krnet, ki ima svojo •dedno posest obrani sredi najhujš h narodnih (preganjan}. P rus i niso mcglr z n a jb ru taln e j š ;m i sredstvi pregnati Poljakov z matere - zemlje. Za naše kmetske posestnike mi Koroškem bi farja nepopravljiva gospodarska škoda, ako bi <c izšel'ti; pa tudi za. ves naš narod bi bila to nenadomestljiv izguba In dobiček .e za naše narodne n-jcprotnike.
Zlasti pa poživljamo slovensko duhovščino naj ne zapusti svojega ljudstva! Duhovnik bo odslej ed'na op ara, eduia pomoč, ed'nl up slovenskega; koroškega ljudstva. Le v cerkvi in kmetskih domovih bo naš jezrk ime-I odslej zavetišče. .Moč katoliške duhovščine pa je taka. da ;e ne zlomi nobena peklenska sila. Zato je treba požrt\ ovalnosti, poguma, duha, samc-premag-. r.nia, ki ga je duhovščina v zgodovini narodnih bojev na Koroškem sijajno pokazala. Zato ne omagajte zdaj v najzalc-stnej-šem in naiu.-odnejšem trenutku, in ne ostavite flbiždstva*, ki ste ie tako ljubi"; samo, brez past rja, brez vodnika! Brez Vas propade- z Va-ELTt bo trpelo in zmagalo-'
Nesrečna pil eb'sci t ni zadn ja beseda, o Koroš-tk-. Vse. kar je sklepate«, sklepa in bo še kJe-pa-la v e 1 etpoilani' š>k a konferenca v Parizu, je oc danes do jiitrr, je zgrajena na petku, in se le-pega dne vse sesuje v pr?h! Eutenta }e kakor Dan;'ek>v -velikan z bronasto g .'av o in lončenimi: nogami. Pr de vihar, ki razp ha vse sklepe ■par ske in londonske diplomacije na vse štiri istranr sveta. Pa rud.i avstrijska republ'fca) mora paz:t\ da ne gre »predaleč in si ne dovoli pre-očif'i .Tjri vnc-r>t\ ker bi utegnila s tem izzvati nevarne zspUetMtfje, kar tej, -cd svcVih sosedov in zlasti od Jugoslavije v (gospodarskem ozi-ru odv sni in na vse stran L vazsnr državi gotovo ni v korist. N* drugi strani bo jseitgrrtj.gfcaj vlada v i a strem največjem 'nt ere:-u primorana, da »e fco za pravce koroškh Slovencev boli od-Jcčno zavzemali«, nego de1 se3"j. Obup torej ni ua mestu, čeprav je poježa] težak.
Zaro se obračamo tudi -na našo svetno Inteligenco. Urr.dništvo seveda- ne bo možici obstati na Koroškem, to se samo po sebi -razume, toda, kdor ima le količkaj utrieno gespciarsko .po-z'c.'oab' :zvršuje svobodno pr-ofey';o, naj ostane! B:l bi na r^šem narodu smrtni greh, če bi se iz-.elili \ ki j:h bo kereško slovensko I;u?dstvo ra-. no seda; tako krvavo rab:To, da ne propade narodno in da zopet zmagoslavno vstane!
Bel-nJsM „Balkan14 o horoikem mutite
LJUBLJANA. 23. Belgrajfki dnevnik »Balkan . kJ |e organ levega krila radikalne stranke, izvaja jcrod naslovom »Koroški plebiscit« med drugim: •Opozarjamo na neko vest, objavljeno v pariškem -Tempju« dne 12. t. m. o plebiscitu na Koroške-;:-, iz katere je raz-/idno, da na Koroškem izvršeni plebiscit pod navedenimi okolnostmi ni veijaveu.
V tej notici se pravi doslovno: »Javljajo iz Cc-lo '•'ca na Dunaj, da ao se plebiscitne operacije iz-ršil^ brez posebnih incidcntov. izvzemši nekai neznatnih spopadov. E<Icn avstrijski aeroplan je plaval nad plebiscitno cono, metajoč propa^andi-stične letske. Neki dru^i aeroplan, ki je tudi plaval nad to cono, sc je moral vsled defekta spu-«■*iti na tla. pilot je ostal nepoškodovan«.
1 o priznanje nam nasproti ne dobro razpclo-žtnega »Tempsa- je dragoceno. Torej, avstrijski aeroplani so letali nad plebiscitno cono in metali pre-pagandislične liste in to v času samih plebiscitnih operacij!
In to se zove svoboda plebiscita! Po inedna-rcar.vra pravu je v sličnem slučaju zračni prostor rad plebiscitnim ozemljem istolako neviralizovan. ki kor sama oblast plebiscita, Avstrijci so kršiii nevtralnost plebiscitne cone v najdelikatnejšem momentu.
Radi tega ta plebiscit ne more Liti veljaven, nii! priznan z na5e strani. Niti ena zavezniška država nima možnosti, da bi ne uvaževala naših protestov v tem oziru.
Plebiscit se mora obnoviti, to tembolj, ker smo ludi poleg gori navedenih činjenic dobili znatno .število glasov (41%). Dolžnost naše vlade je. da o •tem obvesti našo javnost v prepričanju, da ji bo lo ta niidšla v tem vpratanju vso potrebno podporo,
KrSenje nevtralnosti s strani Avstrije je flagrantno. KakJen bi bil izid plebiscita, ako bi bili srd v momentu plebiscitnih operacj vmarširali v plebiscitno cono z dvema ali trrmi polki naše vojsl-«
pozvali prebivalstvo, da glasuje za nas? Ali bi dobili Avstrijci v tem slučaju 10% glasov?
Ponavljamo, plebiscit ni veljaven, ker niso izpolnjene niti najelemcntarnejšc garancijc za njegovo svobodno izvršitev.
Naši zavezniki ne morejo ostati gluhi na naSe pravične proteste, še manj pa morejo tolerirati takSno javno izigravanje njihovih odredb s strani včerajšnjega sovražnika. Treba je nam samo, da pokažemo potrebno odločnost v obrambi ogroženih naših pravic. Koroika ie ni izgubljena, ona ie rešena, ako to hočemo!
Besedo ima kraljevska vlada!«
Dr. Brejc t Belgrodu
BELGRAD, 18. Današnja »Tribuna« piše pod naslovom »Dogodki na „Koroškem«: Predsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Brejc je bil 3prejet ob polu desetih pri ministrskem predsedniku, kateremu je poročal o dogodkih in razpoloženju v Sloveniji, nastalem vsled plebiscita na Koroškem, pane* bo sprejeta tudi delegacija iz Slovenije, ki izroči ministrskemu predsedniku spomenico o željah Slovencev v conkA-
BELGRAD. 19. Snoči j« regent sprejel v avdi-jenci predsednika deželne vlade dr. Brejca. Dr. Brejc je izročil regentu obširen memorandum o proizvajanju plebiscita v koroški coni A. V njem se dokazuje, da je plebiscitna komisija delala v korist Avstrije. Ozirala se ni na noben prigovor Slovencev. Zrn Avstrijo so bili oddani celo glasovi mrtvecev s potrorjenlmi legi tim acijaaL Regent je izrazil nado, da se bo to vprašanj« povoljno rešilo.
MINISTRSKI SVET O KOROŠKEM VPRAŠANJU.
BELGRAD. 23. Ministrski odsek za zunanje zadeve je danes imel sefo, kateri so prisostvovali ministrski predsednik dr. Vesnič, zunanji minister dr. Trumbič, vojni minister in min. za bogočastje. Na tej seji s« je razpravljalo o koroškem vprašanju. Vprašanje o odhodu naših delegatov v Italijo nI bilo na dnevnem redu.
ŽlvUesie u KoroJRem
postaja vedno bolj pusto. Cene živil in drugih potrebščin gredo sunkoma kvišku. Tako so cene kruhu poskočile za 2 kroni pri kilogramu, moko prodajajo v Borovljah po 25 jugaL kron. Slovenski trgovci z?--irajo trgovine. Nemci so uvedli nakaznice. S selitvijo je začela tudi že velikovška zadruga, kar bo najhujši udarec, ker je ta zadjug® ponajveč ljudstvo preskrbljevala z mastjo in moko in so vsled tega pekarne ustavile obrat Polagoma prihaja trpko spoznanje, kam so se premnogi Korošci dali zapeljati od sleparij tujih agentov. Naši zavedni ljudje se ne morejo pomiriti Po vaseh se klatijo cele tolpe raznih elementov, tako, da je cona A sedaj pravi eldorado za potepuhe. Južna železnica evakuira urade od Grabštajna do Pliberka. Iz velikovškega okraja se trumoma izseljuje slovensko prebivalstvo, -posebno trgovci. Posamezno železniške postaje so polne blaga.
Jadransko vprašanje
JUGOSLOVENSKI GLASOVI O PREDSTOJEĆIH POGAJANJIH
ZAGREB, 22. Zagrebška i»Narod<aa Politika', dvomi, da bi predsedoval .pri pogajam j,'th v jadranskem vprašanju mfnistrnki predsednik G;.oL'itfi. Giorfcti se pogajaj ne ibo udeležil radi kritičnega notrarb;egajpol-oža^a v Ital'.j-I, ki se čez-dalie bol; poostruje vsled a&arbstičnih mah'jia-cijj, ki groze, da onemogoč'ia sporazum med ndiListnjalc:' in delavci. Terrr ckd^š-č'maim hoče mjnastrs'kii' predisedsiik posvetiti vso svojo pozornost io se .pečati izk!ru.ino !e z notranjim po-!oža}-eni.
•Brz-o^avke itaJfijansikega :^vora naznanja;o, da .e na <pr:«bcdto^:ii pogajratih ne bo raaprvljalo samo re§ko in dalmatinsko vprašanja, temveč tudfi arbanyko. Tcda. ti dve vprašanji se morata ločiti. ReiJko in dalmatinsko vprašanje sta angleška in fra.r.-c:».ika vlada prepuattle v neposredno rešitev jii£°slovenskri in italijanski vlads. Albatu-ko vprašanja je pa bolj za-voz'a-oo. Itai'ja zahteva, nać- se zafcrtaro AJbanaii rrie'e. ki j'h je določila icndcintska -kc-nfecenca aieni vojoo, ne oz-rae se na dejstvo, da se je d one^a časa na BaOksarnu marsikaj spremeni o. Angleška rm francoska vlada priznate, da dane$ m \-eč mogoča taka Albanija, ikrikoršno so predla^?!' svo} č?_s zavezniki v LcTiidor.ai. Ta-Vrat će b;la razdeljena Eviropa v dva tabora: v itnipelentento in trozvezo. V sie'Jn;i je bila tudi Italija. Sicer pa t® Ital'i'j.a enkrat že soglašala z bel grajsko vlado v tem pogledu, lo bilo Uikr-at, ko se .je obvezala, da prizna Grčiji del flbanskega r.?emftja, t'n ko je nameravala priznati- tudi Srbiii nekaj kompenzacij v Albaniji, ki i'h pa/ belgrajska vlada ni mogla spiejet;. Danes se Italira neče več držati označenega sporazuma z G:rčj.;o, ko zaKteva, da se vsposta.vi zopet Albainrja "z leta 1913. Rešitev ilbans^ega vprašanja potem nepc-sre-dnib iugo-slovensko - albansko - i taft-jasnskiii po^ajaiH je torej izključena. To vpraša-n/e se to moralo proučevati in r-3Kre»ti kot mednarodno vprašane. Pcslsci ška konferenca bo posl^iia predvsem korru'srjo v AlbartV o, da prclsčuie na licu mesta, :n potem se bo šele mogel razpravljati albanski pr. blem. Tudi ko -bi prišJ-o na pri-hcdnfh t* e posredni h pc^ajonr-h albansko vpra-ša«n'e v rr^pravo, da, tudi ko bi r-e našla rešitev, ki bi zadovc.VMa obe stranki, bi steni vprašan'e ne bilo reSenc, temveč bi se srem samo prit;-sn:!o na zavezn ke, da ve <£a Mm prej 'oti.o in ga rešijo.
BELGRAD, 23. ^Pravda* piše: Komisar Vcl-pit ki se }e mudil poslednje deti v Belgradu, je, kakor se dozdeva, rgotov'1 v vladnih be'graj-sk'h krofih vse p.: edznake ugodnega razpoloženja, kajti, takej, ko se ;e po\ r^ii v R:m, je referiraf grofu Sforzi in pc Tedni'i Gi:ciitt:ju. Težke če povzroča po!-oža;, lUllije napram Alba-n'ij; in Čmi-gcir, pr «o>žai, 'ki c.nemc5c«ča, da 'bi Itat ja priznala kraljevini Srbov, Hrvatov Ln Slovencev kakršne r' ikompenzacVe v rl-Jčaj.n, da se poslednja go-tov m za-htevam odpcnre. D'Annunzio namerava predSožr'tD it?'l:ran^ki vladi spomenico, ki očrta F.kra[ne meje, do katerih sme popuščati. Ta spomenica zavrača vsako kontrolo Zveze narod-j^r nad mestom Reko.
SLOtlAMSKI ŠUET
0 novi ustavi Jugoslavije
BELGRAD, 19. Danes je seja ministrskega sveta nadaljevala razpravo o novi ustavi. Sprejeto je načelo dveh zbornic, enotne zakonodaje ter naj-
iirie »vtonoeiijc. Jutri dopoldne se bo razprava
0	ustavi nadaljevala pod predsedstvom regenta.
BELGRAD, 19. »Pravda« poroča, da so na včerajšnji seji ministrskega sveta razpravljali tudi o vprašanju ustave. Vlada j« napravila načrt ustave, ki naj bo vsebovi nstopne temeljne točke: 1. Dr-žva je enotna monarhija, pod žezlom Karagjorgje-vičev. 2. Država je ena in enotna, razdeljena v administrativnem oziru na samoupravne enote. Kako velike naj bi bile te enote, ae ni sklepalo, ker so bila mišljenja deljena. Reklo se je, da bo o tem odločala konstituanta. Ministrski svet je sklenil, da se vsekakor more govoriti o večjih ali manjših samoupravah, nikakor pa «e o plemenski razdelitvi
lr. Anten MobnU umira
ZAGREB, 23. Zdravstveno stanje krškega škofa dr. Mahnfča, ki sc nahaja v Zagrebu, se je pcsJednje dm zelo p>slbšala. Sinoči' sta ga obiskala zagrebški nadškof in -križev&čki škof, ki sta mu podeiia poslednje sv. zakramente :— Skol dar, Anton M.ah»č zelo trpo, vedar pa pe duševoo popoJnoira pri iavesti. Temperatura znaša 39® C.
Zmešnjava na severu
PoflCTstzii pogoji finsko - ruske mirovne pofoJbe
HELSINGFORS, 20. Najbojij važni pogodi mirovine pogodbe med Finsko dn Rusijo so tia-sfednjb:
1. Rusija odstopa Finska takozvano ozemlje Petceirga, po .katerem doibi Finska svoboden dohod .k Ledenemu morju; Rusom je dovoljen svoboden prehod v ozemjju, in Finska? se obvezuje, da ga ne bo uporabljala za skJadiišča vofneža materijala, paič pa ima pravico postav ljataj baterije in imett 15 oborožerw:h ladij po 400 bon za zaščito obali. 2. Občine Repola in Porayaivi v vzhodni Karefcp, kž sta bili zasedeni po fr'nsks vojsika, se po o«-voboctiin} /vojni povrnete Rustjr, kš jamči iokafno arvtonomiio vsej Karetip. Za zaičito njeiiih interesotv -bo s'krbeto zastopstvo, kž $e izvoli prebivalstvo
01	ki bo imelo pravico zakonodaje in določevanja lokalnih pristojbin in davkov; omenjeno zastopstvo bo opravl)aio tudi no*ran.jo lupravo. v ikaitert bo rab'Sa ists- iezik, kl se rabi v zakonodaji in pouku namreč malernJ jezik prebivalstva. 3. Oba po^Oidn-lkai priznavata v splošnem. nevtrabteto finskega zalivi in vsega Bal-tlskeg mo^ja ter se obvezujeta delovati za njeno uderstvitev. 4. Finska se obvezuje uničiti vse utrdbe pr? Ini" in Kouvoii v Finskem za-1'vu ter da ob obali meid Scivastrm in rusko mejo ne namesti baterij, katerih lipovi b? nesli 20 km ob obai: črez tnjke vode. Finska .nevtralizira vojaški 7 obokov, 3u ležijo ob njeni obale in nevtralizira razen tega fcudr Hc-ch-laod7 -ki ise nabaT.a v ?rod2'nii finskega zabva itn bo spadat F'nslei kakor bi tro se bod-o mo^l? dobiti mednarodna jamstva za itako ■nevtr.ali-zaciro. 6. Rudija da prav'-co svobodnega pro meta zz f'nske trgovinske ladje na Nje vi me-c Fins?k"'m z^l' vom in Ladogo ped rstim? po«or kakor za rniske k>.d'e. 7. Nobeden- izmed dveh i>ogodn.'*kov ne sme zalvtevatt od dru^e^a od-^ikodjBrne za vojne poškodbe te. ne eden ne dru>g: ne prevzame odtrfrrvorn.osti za dolgove ''rugegai fn za druge obligacije.
Poljska vlada ne prevzeme nske-ke odgovornosti za čine generala Ze&govskega
VARŠAVA. 21. P-o^sfca visda je odgovorila slrupn* n-ofcj zaveznikov radi d-o^odkov v Vilni ":n izrav'Ta, da ona nI ikrš-^a klavziu$ premirja, sklenjenega z Litvinsko pod za-žčito Zveze narodov, in da ne more prevzeitr odgcvrracsti za čine neocikorščne. ki so jih iz-vrš le čete jfene--ala Zeligovfke^a. Razen tega izjaviva poljska vlada, da le odločena ohraniti v veJjavi sklenjeno premirje in spoštovati njegove klavzule.
Delavsko gibaa^e na Poljskem
VARŠAVA, 23. Organizacija pdskega de-Javstva je pro^la?:!a generalno stavko. Ta stavka ima popcilnom-ai pioJitičen znač?ij ter je v poglavi'tnem aiape-jena proti usta\*neniu načrtu, ki predvideva dive zbornici. Stavka Je za ■^zela. že velik cbseg, tako -da so morale cest« ne že-lezjr-ce \-c£>rrc.ma ustaviti premet in da :e tudi čezdeželn- premet skoraj povsod ustav-'"jen. List>* ne izhajajo in velike industrre morajo praznovati. Poljska vlada se postavlja na SiđT'-Sče. da neče dati nobenh ko-ncesfi ter hoče izbojevan boj. Pa tudi delavstvo je opečeno na skn-amo ^e pr;š!o že v pO;.mezn»:h in-du~tri>"'k li centih Jo "zgredov.
Ve?ft o vklopit vi m-jdžarskih votakor t Wranglovo armado
BUDIMPEŠTA, 21. Neko; 'brzojavka kores-pendenčnejča nraida pravi: Nekateri iinozem^d listi so p ■nesli vest, da so se nekateri madžarski \ jak: ja vil- v VFVanglovo armado; te vesta so ae-esn'čne. Dalo^at generala Wran£la se je pogaja i z madžr rsko vlado samo radi vprašan j-i o ruslc li traia port:3v črez madžarsko ozemlje prcLI Rusiji.
Angleška vlada bi priznala rusko vlado, izvoljeno od večine ruskega naroda
LONDON, 21. Po nekem odgovoru, ki ie bM dan na neko vprašanje v doljnjd zbom:ci bi bila angleška vladra baije pripravljena 'proučevati zahtevo za priznanje, ki bi jo istavsia ruska vlada, svobodno izvoljena od večine ruskega naroda.
Razne brzojavne vesti
Rum unija ha Anglifa
LONDON, 23. Rumunski mini>ter zunanjih po=lov Take Jonescu se je Izrazit napram neke :.xu časnikarskemu porečevalcu, da sta angleška ćn runrunska; -vlada v vprašniih, ki «e tičejo obeh držav, popolnoma enakega r.azi-ranja.
Zaroka rum tujske prinetiinje
BELGRAD, 23. -PolitTka< javHa iz Bukarešta: Te dni se uradno razglasi zaroka rumun-^ke princezinje Elizabete z bivšim grŠScim pre-:.foronas!edn'kom Jurjem. Casrpisje v Bukare-
šti ne prinaša posebnih komentarjev o- zaroki, ampak trdi samo, da se sklene ta zakon <iz ljubezni. Princezinja Elizabeta je izbrala za svojega soproga princa Jurja, ko je ta že leta 1913. z Ven'rzelosom obiska i Bukarešt
PROTI DRAGINJI NA FRANCOSKEM.
PARIZ, 20. Načrt za pobijanje draginje, katerega je izdelal državni podtajnik *a prehrano Thoumire, vsebuje odredbe, ki »e imajo nemudoma izvršiti, da se dviganje cen Živilom ustavi, pospeši preskrba sredilč konzuma in prepreči Spekulacije. V Parizu se bo ustanovil najvišji svet konzumentov, na deželi pa organizacija, ki naj bi združila konzumente, trgovce in bivše bojevnike v narodno vojno proti draginji. Te organizacije bodo stavile vladi predloge za omejitev vmesne trgovine in za pre-prečenje nedovoljenega povišanja cen.
Konferenca za mednarodne petne liste
PARIZ, 21. Konferenca za potne Este je pristajala m svojem zadnjem sestanku na to, nal bi se vse vlade prepričale, da Je v&e to, kar ovira osebne odnošaje med driaivljani iz raznih drža-v, tudS ovira zopetni- obnovrtv} normalnega prometa m življenja in svetovnemu igospodarskemu preporodu. Po zaklničitvr -konference »e je seštai odbor za prometne zveze 'm prevoz ter odobril predloge, <k» jih sta;vila konferenca.
Svet Zveze narodov in rogaška ureditev držav
BRUSELJ, 21. Svei Zveze narodov je prosil permanentno komisijo za oborožitve, naj bi proučila na praJkt čeo naca vprašanje oborožitve to pripravila načrt za njihovo skrčdtev, da tako zamore jo razprav^a-ti o vprašanju prihodnji mesec na ženevski konferenci nekatere države, Sd so ostale med vojno nevtralne; med temo je tudi skand'navska državar Komisfja predloži svetu Zveze narodov poročila o vojaški uredbi? držav, kS so bile pripuščene k Zvezi narodov, žn o kontroH prometa orožja in streliva.
Mednarodno sodišče
BRUSELJ, 21. Danes predpolvne se k vršila tajna seja za izmenjavo stalvšč odposlancev o načrtu za ureditev mednarodnega sod'šča. Po dolg? razprvi se je dosegel med člani sveta sporazum v najbolj (kočfjvvih vprašanjih. Raz-pirar\'a, ki se je prekfrtila, da so se delegati lahko udeleži1! poj£"eba generala Lemanna, se fco nadaljevala danes zsvečer.
Pogreb generala Lemanna
BRUSELJ, 21. Krsto generala Lemanna so na posftaji svečano sprejeli zastepn'-ki kralja, voiaške ln civilne oblasti iz glavnega mesta, zastopnika zavezniških držav ter ita®Yanska in frcnccska delegacija; <nastcp:lo j« mnogo govornikov, nakar se ]e sestavil imf czsnten sprevod, ki je spremii generaSa Lem-r.-nna na njegovi zadnjt pati na pokopališče Ichelle-s.
Voditelji rudarjev odidejo na konferenco v London
GLASGOV/, 21. Voditelj j rudarjev so 'bili povabljeni v Lc-ndnn, 'kjer se ;bo vršila- najbrž konferenca.
Angleško delavstvo ne zahteva socijalizacije
LONDON, 23. Vcd'tc^j delavcev Brace je
izjavil v poslanski zbo—nic-i, da umaknejo delavci z oz:ram na .posledice stavke svoje zahteve po socij-alizaci^ rudnikov. Vsled tega so z gCitovoe strani, ki ima! v piv p-i delavcih :n de-lcdaialch pričel: s p^ravnrhi nii poskusi. Najbrže se bo poravnava posrečila.
Corški župan
LONDON, 23. Župana iz Corka so našli v ieči brez zavesti ter so ga nato okrep>5:iii z žganjem in mesno j»uho. Ko se je zopet zavedel, je odklon i vsako hrano.
Tudi Švedi ju ne marsjo
STOCKHOLM, 22. Vlada je zavrnila zahtevo azvrševahiega odbora komuni stične stranke, naj se dovoli Zinovievu ;-a Lo^ovskemu po-vrn'tev na Rusko p reke Švedske.
Nemški premog za Italijo za mesec november
RIM. 21. Repanacijska kom:s:ja je določila množino nemškega premogai, ki se mora pri-sortfetir Italiji za mesec november, na 209.000 trn, od katerih 129.000 iz rutake kotfme 80.000 pa iz Šlezije.
Javno nasilje proti načeJnJVu ro-rcn^ke vojaške misije na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 21. Kc-re: r ndenčni urad poroča: Nedavno je bii nače'n'ik romunske vojaške misije Dim. tra Pcperku užaljen na zelo obžalovanja vreden način. Preiskava je ugotovila, da sta bila kriva zlocr.a javnega, nasilja^ proti načeJr.'ku riufezem!s3te mV:;e rezervni poročnik Aleksander Danessi in rezervni poroč-r.:k Ladwac Msklej; Č2;stn ka sta bila izročena vojaškemu sodišču.
Afera Fevdinanda Doba razpravljala v narodni
skupščini
BUDIMPEŠTA, 21. V narodni skupščini je 'nterpel:72l poslarec Ruppert ob pri-J nekega škrndalia, povzročenega po Ferdinandu Dobu, kateri je v zvezi z nekaterimi vojaškimi organi skušat izsiliti od nekega Rudolfa L and a na in <n:egovega vnuka z grožnjo takojšnje smrtii 1 m:h:on kron. Grcf Tc3ek: j« odgovori, da se je ministrski svet baviJ s to zadevo. Zaukazana je bila stroga preiskava, in voiaštki obtoženci so brli ad^lavljem s svojih mest. Ko se preiskava konča, bo predlagat minister za narodno brambo ukrepe, ki se mo-raj-o ukren?ri. Odgovor grofa Telekija je skupščina enoglasno odobrila.
Madžarska o Mali ententi
BUDIMPEŠTA, 23. Madžarski min'ster za zuiianje posle grof Osaky se je izrazil n tpram .poročevalcu -lista > Magyar Hiriap«; Ako podajo ministri Male entente verodostojne dokaze, da bodo spoštovali pravce in občutljivost mad-ža-rsfcva, ni nikake o-vire, da stepi Madžarska z driarvami Male entente v prijteliske stike, kake«- to namerava napram drugim državam. Aiko smatra Poljaka, da je sodelovanje s temi
drž varni možno, bo ^ladŽanska pom£rjen». Tradicije toplega pn^aitejjstva med Madžarsko in Poijwko bi nudle Jamstvo, da so stremljenja Male entente v resnici mircljufcna in da imdc^o nikake osti proti Madžarski.
Padanje madžarske krene
BUDIMPEŠTA, 23. Finančni, min&ter Kcu
rany je izjavi} časnikarskim poročevalcem, da padanje ktrrza madžarske krone ni gospodarsko utemeljeno, temveč Je pepotnema pc4i-tičnega značata.
Javna varnost na Dunaju
DUNAJ, 23. Spkšno pozo-nost vzbuja ob-java dunajske policijske direkcije, ki prepoveduje, da so komunisti zaprli "n pretepih nekega madžarskega trgovca v domobranski vojtišnicf, ker je brat vplivnega člana beie garde na Madr-žarskem. Trgovca so izpusti?'; še le, ko j« komunistom cbljub'i vel'fko ocik-upr.ino. — Včeraj dopoldne je na cest-i ustreJiJ nek: bivši uradnik z imenom Glaser dvornega svetnika v trgovinskem ministrstvu, Novotnega.
Naši rojaki v Severni Ameriki
(Prejeli srno iz Amerike kny<go, absegajočo 127 strani, z naslovom: »Rccprave in sldepi III. rednega zbora jug(vs&oven-skega. republi-čafl^kega združen;a: v Cievelandu odi dne 28. do 2. oktobra 1919.«
Priznavamo: jj'jmo vzeti to tkn*i£o v roko a posebnim zan manjem, ker se nam je zde?a ^aj zastarela in tudi amerišipa poVt'ka ud pose^«e aktuelnesti za nas; a?s, prellstc^^! jo, smo epa-jrilt marsikaj zanimivega ćuvii- za naše čitatelje, kai- jim nameravamo Je na knatiko cunenjatlc
Že poroč'Jo o obvoritvenf manifestacij j« presenetljivo, da je J. R. Z. eprejeia 5000 j«ugo-sLovenskih gostov, ,v tngrcmrnem sprevodu po elevelanidskih ulicsJi t cfcJrodom amer'i?\jh in ^ugoslovenskih zastav s tremi godbsmi. Na ishodu je nastopil tiidS župan mesta Cleveknd s pozdravnem gov^cirom, da'ije Hrvat Krešić, Srbin Lušič in Slovenec Erbin Kr'sl^in; s-lav-h:eni so bili posebno m-nog^»številni vojski Slovenci v itn- formah, da.lje žene :<n dekleta <v driih, belih in rdečih oblekah, k.! st> se razvrščale po barvali v ogromen .iwg06j^ven»sk.1 prapor. Sodelovalo je več pevskih zborov. Ameriški časopisi so pooDČ^ii o tem shod-u zelo (Simpatično.
Naslednjega dne je pričelo zasedanje, ki }e t rajaio ti i dni 5n ki' p ol svov'h razprarvvih ?:'-'le>p:h spada med najvažnejše, kar ao pniredSll doslej JugcslovenL v Zed. Drže\ ah. Udc'cf.ilo se ga je 106 u provučen'h deleig-iibov. Lcvolerui so bMi v predsedstvo Terčela, Sont-cV im Mara Udovi-ce^ a, zap'L=yn:ka-rX-m. »pivi T-rugar. Rcgelj n Železni k. Posebej se ustanoV-Ij n-.dsej-.«' za pregred resol:ti sicer za »vf-iloige Zdru?«-nja'v, za > Jugcs'avja in n^'cve meje«, za ^No-tra.n"o uredbo Jugoslavije* in za čai^ori5«'«
Ic'baJrnega poročila glavnega ^ajn'lka Trbc ca posnemamo le. da 'e izvrSevoJmd rx'i5H>r Združenja p.csetil poli't'.čnenit.-' »po-1 ižs'iu najr^eo'o ptv. zornost, čim je naitr;o:lo premiinj« in so se resno ogrožala iju^c^ov-er 'k: iirifte -isr v Evropi. Za obrambo naš'h lo*-?!ev na J^'-cjiskem nw.ryii ;e skušalo dc:seČ:> kroperaort'o z \Tseani' }ugn-slovensMml cr^^jrr'zaci jami v Zed. Držarviah pnc;fcr la?.k5 agitaciji; do željene ga skupnega fugoslovensikega <kongr&»a pta r..i p^i'^.'.^ k cr strankar.ski. c'lj-i in programi o^UtU preveč razl!čni.
>B*'l je čas — pr.-:vf. .porc.S'lio — ko se je eetšia mrrovna krnfertnes :*n je tudi pred?ednjik Wii-son odhajat nmjo. Na«!* organizacija :e taikir".-! napela« vse moči, da mEomtira :'n zainteresira ameriško javnost -in merodajne f-stktor>e, o.be-nem pr» da pana-Tzira bor^"'jo Fnanc'rano, f.n-itenz'vno nespretno pnrp^'?*cffiido. ImeHf ■seno pn'lA'o izvedet', da je to delo ime'o i v.-v« h. Poki1 cene irštance so b'le pop-'noma in formira-ne o !e n'-čn'h nar.-l^n'h n^.mrr'1' 1 JmfrjJ.i-\iy in zlastf v sponah krajih in založene v tem obz'ru z bo jal ni materij^I-cm.
Naša eksekut va ni poSožila križem rek, ko je spoznala te sadove. R?t^imeln .je ed vsega počeka, da ?e nevarnc-sili za ju«?oslove.nske pravice velika in "je nadal-eva?: akcijo zaradi tega ves čas in z vsemi sredst^. Omenim naj 5e veliko delo, ki je rcd l.o p^eterh- za zsšćito n^ž-'h P'av'c v PrimcTj-u. Ta ipet.ci^a je b:Ia od naje deputacije z 30.000 pcd.n'i.i izročena v'adne-•mti oddelku za zuuanje sfc\ ri. Deputaciji se je pridružil tudi član N'; Tirnega Vi.jeća, da po-■kaže složno mi-Sljen-'e v ie} sivari. Pet'cija je bila brez odloga po Vna v Pariz.*
Omenjamo še, da nadi-ffiule t a jn vo poro-č'lo o zb'rki J. R. Z. za miiiion -dc^arskd tend;
dalje, •ka.'ko se marer::-i,nr» ;.n moralno prepira ncw - yc-I'ki Jasgaslav Rei:ef, k: je že ponovno posl3.1 begate darove ubožnim rojakom v domovin o.
O časojri<;:h doznajemo sledeče:
. .Na-ša ■glasila iso \ rš:la ^.vojo narodno dolžnost v polni meri ^n -je n-err.^goče ocenitv njihove zasluge. Niti ena številka rw izšla, d.a< ne bi Imela oo več predalov našega mater^afa. In vse t/> delo so tzvršlla brezplc»fno, neseb:č.no :n z dobro voljo. UracBro poznana glasila so: dnevniki En?kopra\nost, Glas Naroda in Pro-sveta; dvotednik Glas Svobode; tednik P rolet ar ec in mesečn'k ča>. Za reov-bličar-Ro ide o prsejo tudi hrvatski dn.evn'k Sii-et, tedn-.k Ju-goslovenski Jadran, mesečnik Sokol in razni drug* listi.«
»Organizacija je v enem letu izdađa enajst izdaj Slovenian, oziroma Jugoslav Review, ki so bife tiskane v 196.000 izvodih. Ves materija! Je b:l pripravile«, v glavnem uradu in J« Etbin Krisfen največ prfepeval k temu. Obilo opravkov Je b:lo s prevajanjem člankov, ksjtt izvirniki so bij pisani v slovenščini. Lahko to reče, da so revije ve4;ko pomogle, da m no simpatije ameriške javnosti ohraarh' na sirani JugosLovenov. Seveda, naša propaganda med ameriško ja\ nostlo se ni omejila jamo na tov ampak posluževali i?mo se budi cirkularjsv i« infcrTnati\*nlh člankov, m-meo^;afiranih ln
•EDUiOftT« itev. 215.
v irsii« fin* is. oiio&r* i»«.
mgporiaiirlih cm. v*e večje ameriško časopisje v deželi fo v inozemstvu. Revije smo puikrm»i ,V6em našim organizirane em ier vsem osta'im j lugosJovensIcim druHvom, dalje vsem 6era-' 4.<orjem čn kongres istem m .kabinetnim uradni-; kam Z t d; njenih Držav, članom mirovne konference in diplomatom vseh civ&zinanih držav! ter mnogi« Icnfižtvcam.^
»Vobče nista r-aš glavn: urad in našu ekse- , iturtiva prezrla nobene prilike, ki se ^e mogla uporejbiti v ,kor'$t našega gibanji, naroda in! rojakov sploh. x
Domate vesti
Prava beseda v težkem času. Pravo besedo jc, napisal neki Stefancvič, besedo, ki naj bi jo čuli* m uvalevali sleherni naSinci dn zadnjega kota slo-1
venskega ozemlja. Prokletstva raj pade v tako' resnih časih na tistega, ki v tej veliki tragediji frne-nl dogodke na Koroškem) sili v ospredje tvoje so-kolstvo, orlovstvo, dobrovoljstvo, ali pa ccJo svoje £tra&kar&tvo. Narod ni kriv in tudi ne ideja Sokolov, ne Orlov, ne razlčne stranke: kriv je poe-dinec, ki hoče na hrhtu lepe ideje drgniti »e in ki, hote ali nehote, pri taki »tvari razdira edinstvo in tako ikoduje skupni stv.irj. Take ljudi treba odstraniti. ker to zapoveduje najvišji zakon ljubezni j do »tvari, ljubezni do trpečega »obrata... Neura- j nvži ali pa zlobneži so pa tisti, ki so (povodom; manifestacij v Ljubljani) »kušali, direktno ali in-j direktno, kritizirati izraz volje naroda in ?>ova4i v' •voj osebni ali strankarski prid kapital iz odkrito-! srčne manifestacije ljudske boli. Zato ni jemati! besed tako, kakor »o padle. Bile so izraz utap-. lja jočega »e, ki se lovi za bilko, da bi se rešil j pogube, in ki gre predaleč v vnemi za cilj, ki mu1 je pred očmi. A vi, bratje Srbi, glejte na tc etvar j z istega vidika. Narod je poSten in v*s ljubi kot i svoje spasitelje is tisočletnega robstva. Obstajajo pri nas elementi, ki se hočejo na račun razdora j priplaziti do korita, ali narod bo sodil te ljudi...! Narod Nemške Avstrije pa, ki je. zapeljan od div-j jaških agitatorjev, izvršil zločin nad 97odstotnvm| slovenskim narodom, kar sedaj nemško časopisje samo priznava, naj si zapomni, da bndo na$e žitnice za njega zaprte, dokler ne poprav! rločina, ki ga je izvršil...!
Generalni konsolat ČSR v Trst« naznanja, dat dne 23. oktobra t. m., ob prilik! narodnega pra- j znika čechoslovaške Rep«bliky, uradi generalnega I konsulata ČSR v Trstu ostanejo zatvorjeni.
»Pučki Prijatelj- izide dar.es popoldne; zakasnil | «e je za dva dni radi tehniških ovir. Odslej bo iz- ; hajul redno vsak četrtek.
Pogreša se 13lctna deklica Zorka J. zmanjkala! je v četrtek, dne 21. okt. ob 11. uri zjutraj. Oble-' cena ie: v temno-rjavo suknjo, okrog vratu ima j ćmo-pleten šal. Nje obleka jc »pipiia* in ima na ■ sebi mali modro-ple4en jopič. Obuta je v odprte čevlje s kratkimi črnimi nogavicami. V obraz je j bolj bleda in s^ha. Ima ten;no-rjave lase, zave-j z&no z belim trakom. Oči so rjave. Kdor bi kaj i vedel, je naprošen, da se oglasi v ursdriStvu »E- i dir. osti.«
Barkovljanska ljudska knjižnic« se ponovno c-brača do vseh onih, ki imafo izposojene knjige, da jih gotovo prinesejo v nedeljo, 24. t. m., v društvene prostore v Narodnem domu od 10. ure predpoldne do 12..
Uradn« vesti
Konzularni exequatur. V sporazumu z ministrstvom za vnanje »tvari je tukajšnji generalni civ. komisarijat priznal g. barona Luisa Villanija kot konzularnega zastopnika Madžarske v Trstu.
_ V sled sporzuma z ministrstvom za vnanje
stvari je bil g. Hoang-Haing-Teheng. bivši tajnik kiteiskega poslaništva v Rimu, provizorično priznan od generalnega civilnega koniisarijata kot ravnatelj kitajskega konzulata v Trstu.
Dražb« v mestni zastavljalnici.. Z dnem 8. novembra t. I. se sačne v pritličju poslopja št. 43 na korzu Vittorio Em. 111. od 9. predpoldne do 1. popoldne prodajanje zapadlih zastavljenih predmetov, ki niso bili dvignjeni, ne obnovljeni, serije 146, sprejeti z belim listkom. Dražba se bo vTSila do popolne razprodaje serije in »icer ob torkih, četrtkih in petkih za dragocene, ob ponedeljkih, sredah in sobotah pa za ncdragocene predmete. Da se omogoči vsakemu, ki bi želel kupiti kakšne na dražbo postavljene predmete, je odredilo rav-natelitsvo me«tae zastavljalnice, da se predmeti, določeni za dražbo, razpostavijo v dražbeni dvorani s tozadevno izklicno ceno. Posetniki razstave bodo mogli predložiti svoje ponudbe z odgovarjajočo svoto, tam nastavljenemu uradniku, iUtmcno ali pa tudi pismeno. Prostori za ogled bodo odprti občinstvu od 9. predpoldne do 1. pop. Nastavljeni uradnik ima nalogo dajati vsakršna tozadevna pojasnila.
_ Danes, v soboto 23. t. m., predpoldne in pop.
«=e bodo prodajali na prostovoljni dražbi razni ne-dragoceni predmeti.
Boj proti podganam in mišim. Tukajšnji magistrat je objavil naslednje naznanilo: V zadnjem času se jc mesto napolnilo z velikanskim številom podgan in miši. Upoštevajoč, da te živali radi lahkote, s katero morejo razširjali nalezljive bolezni, tvorijo veliko nevarnost za javno zdravje, je potrebno, da z oblastjo, ki jc ukrenila najnujnejše. sodelujejo tudi meščani, da se tako zamore, kolikor le mogoče, odstraniti to nevarnost. Med rarnimi ukrepi so -posebno učinkujoči oni. ki sku-šaio izboljšati pogoje za higijeno in snago prostorov v pritličju (dvorišča, skladišča itd.), ki so večkrat polni smeti in odpadkov ter imajo pokvarjene pode in pclne lukenj. Zato so lastniki^ poslopij zaenkrat pozivajo, da poskrbe nemudoma za radikalno očiščenje dvoriJč in za dobro popravo tlakov in podov v prostorih v pritličju, posebno v onih. v katerih ležijo »hranjena živila. Magi-etratne komisije bodo krožile po raznih okrajih, da se prepričajo, ali se jc sJedilo pozivu, in da v narprolnem »lučaju predlože oblasti potrebne u-krepe.
Iifyi> ■riifiji ca 4oAe is ■■!—*
gara«. Do 10. prihodnjega meseca novembra j« razpisan natečaj z« 4 dote iz ustanove s Na tala Ongara,« vsaka po 150 lir. Te dote so namenjene ubožaun, pridnim in poštenim dekletom, ki so pristojne in bivajo v Trstu in ki nimajo manj nego J 6 in ne več kot 24 let. Dote z obrestmi se izročijo izbranim dekletom na dan poroke, ali v slučaju, da bi se medtem časom ne obhajala poroka, na dan, v katerem dopolnijo 24. leto. Prošnjam, ki se bodo morale vloiiti vloinemu uradu pri tukajšnjem magistratu, se morajo dodati naslednja izpričevala: rojstni list, domovnica, iz katere »ta razvidna domovinska pravica in prebivanje v tržaški občini in izpričevalo lepega vedenja.
XXI. žrebanje obligacij posojila tržaškega mest« in okolice. Tržaški magistrat objavlja, da sc bo v torek. 2. novembra t. !., ob 10. predpoldne vršilo v manjši dvorani magistrata XXI. žrebanje obligacij posojila tržaškega mesta in okolice iz leta 1899. v meri, določeni po amortizacijskem načrtu. Izžrebane kartele in odrezki. zapadli 1. novembra t. L. se bodo izplačevali v lirah po izenačenju brez pridržka da\kov in drugih naklad, samo pri občinski zakladnici in sicer odrezki takoj, kartele pa 15 dni po izžreban i u. Če so odrezki, iti se predložijo občinski zakladnici za izplačilo, v večjem Jte.ilu nego 10, bodo morali biti opremljeni s posebnim i/^ričevalom ,v katerem je navedena njihova serija, številka v progresivnem redu in ime lastnika.
Maksimalne prodajne cene sveže klane govedine, V zmislu čl. 4. naredbe kr. gubernatorata od 20. majnika 1919. se določajo maksimalne prodajne cene sveže klane govedine takole: iprcdnji dei! z doklado po L 9'20 kg: /adnji deli z doklado po L 10*10 kg; obledje po L II'80 kg. Nove cene imajo veljavo od 23. t. m. dalje. Istočasno se odpravi za poirkus uradni cenik za teletino.
Iz tiiaSkega življenja
Oče dal aretirati svoj« lastna bina. Mihael Zad-nlk jc naznanil policiji svoja sinova." lSletnega Mihaela in lSJctnega Antona. Prodala sta ubogemu cčitu pohištvo za 1500 L, za katero, je pa dal g. Zadnik star. 3500 lir. Došli varnostni organi so odvedli tatinska sinova v zapor. Pri zaslišanju »ta povedala, da sta za denar, ki sta ga dobila za pohištvo. kupila obleke. Pohištvo sta prodala stari-narju Tomažu MoKnare. Tudi omenjenega Molinare so policisti odvedli v zapor, kjer bo skupno z, Antonom in Mihaelom Zadnik mlaj. delal kupčije, j
Okraden natakar. Včeraj popoldne je prišel na-« U kar Emil Arigoni iz službe domov v ulico Fer-riera št. 19. Takoj, ko jc vstopil, je spoznal, da so bili v njegovi sob! tatovi na obisku. Ukradli so mu eno obleko, več srajc in spodnjih hlač. Arigoni ima za 17 00 lir škode.
Velika železniška tatvin«. V minulih nočeh, ko je bila burja in velik mraz. so se tr2aSki tatovi jako marljivo spravili na delo. Vsako noč so vdrli v kako trgovino in druge tem podobne lokale, kjer so upali, da dobijo dober plen. Včeraj ponoči so si izvolili železniški vagon, v katerem so bile bale blaga. Vagon so popolnoma nemoteno odprli tn odnesli iz njega 3 bale blaga v vrednosti 30.000 lir. Oblast zasleduje storilce.
Nezgoda na delu. Včeraj popoldne je prišel na tukajšnjo rešilno postajo 26letni Robert Pilot, stanujoč v ulici Malcanton št. 19. Pri delu mu }c padel kos železa na desno roko m mu prizadjal globoko rano. Zdravnik rešilne postaje mu Je dal prvo pomoč.
Najden, novorojenček. Včeraj zjutraj jc šla po ulici Scorzeria neka ženska. Pri zidu hiše št. 7, je zagledala na t|eh zavitek. Nič slabega sluteča žena zavitek pobere in pogleda, kaj je notri. V paketu jc bil novorojenček, mrtev otrok. Naznanila jc najdbo dvema stražarjema, k! »ta poklicala komi5ijo. Komisija Je dognala, da prišel otrok že po red mi h mesecih na »vet. Skoro gotovo gre v tem slučaju za detomor.
Razjarjeno pričkanje. Drachler Rim:, 42 let stara, stanujoča v ulici Muda vecchia št. 5 je došla včeraj popoldne na rešilno postajo vsa opraskana in po-grizana. Na prvi pogled bi se dalo soditi, da jo le ugrizni! pes. — mačka pa opraskala. Toda stvar je povsem dnigačna. Rina se je prepirala s nvofo sosedo. Med prepirom je prišlo tudi do boja. Rl-nina nasprotnica je bila jalto bojevitega duha. Zakadila se je v njo in jo ugrizla in opraskala. Vsa . razcefedrana« je prišla uboga Rlna na rešilno postajo, kjer so ji obvezali rane, ki jih je napravila — »krščena mačka«. Oh, te ženske.
Sladkosnedni tatovi. Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v skladišče slaščic, last tvrdke Ca-millo Giacotti v ulici Raffineria št. 2. Pokradli so več zabojev slaščic in čokolade v skupni vrednosti 7500 T.. Lastnik skladišča je naznanil tatvino kvesturi, ki pridno zasleduje sladkosnedne tatove.
Saj je bilo le iz... ljubezni. Lucijan M., 19 let
star. pisarniški vajenec, jc že v zgodnji mladosti okusil med ljubezni. Imel je *ubc£a rara« zaročenko z imenom Terezinka C. V Rezko je bil revček zaljubljen z dušo in telesom, s krvjo in z mesom, na kratko povedano, zaljubljen kot maček. Prebližal se je mile zaročenke godovni dan. Lucijan je bil v skrbeh, kaj bi podaril svoji kraljici srca. za godovno darilo. Hodil je po mesta in se milo oziral v izložbe zlatarjev, kjer se je vse lesketalo v brilactih. Segal je v žep, segal do »copat* a našel ni pri sobi ni enega *ficka«. Mislil in mislil je, kako b! prišel do potrebnega denarja, da bi kupil svoji vmuli« vsaj kako malo darilce. Toda kaj se hoče, brez denarja se dandanes v Trstu na ulici še kašljati ne sme. Iskal je priliko, kar bodi, samo da dobi nekaj za svojo i pičko. Doma jc Lucijan zapazil na umivalni mizi zlat prstan. Smuk — in že je bil v njegovem žepu. Urnih kraC jo jc brisal škrpetcl naravnost k svoji zletavki in ji podaril prstan tujega izvora v dar. Ves ocmo-kan od samih poljubov jc prišel M, domov. Tu je pa obdolžil ubogo služkinjo, da je ona vzela prstan. Pač pa je tatvino bedak zaupal svoji sestri. Sestra pa, klepetulja običajnega kalibra, je letela na kve-sturo in naznanila lastnega brata, da je on ukra-
del prstan. Dober nauk: Lešnikov dajta svojim dekletom. mladeniči, saj ni treba sla tih prstanov!
Lsg—4m o IjMisIiilh. Mesec« julij« ss je raznesla po mestu govorica, d« love po mestu aatro-pofagi otroke, is katerih izdelujejo potem... mortadelo. Skoraj po vseh stanovanjih se je govorilo le o »mortadeli iz človeškega mesa,« trgovci niso hoteli več prekupčevati z mortadelo, ker so bili v dobri veri, da se pripravlja mortadela s človeškim mesom. Neka ženska je na trgu v enomer trdila, da je našla v mortadeli otročki prst, ie s celim nohtom, da je bila ie packa črnila na njem. Druga je zopet trdila, da je ugriznila, ko je jedla mortadelo, v »podvezo (štrumpfpantl). Pravila je sicer, da se ljudje smejejo, da je pa Ic res. Nekateri so trdih*, da je mortadela v zadnjem času jako di£ala po mrtvih... Nevedni ljudje so vse to verovali. Prepričani so bili o tem. ker |a ni bilo dneva, da bi ne zmanjkal iz te ali one družine kak otrok. Pripovedovalo »e jc tudi naslednje;
V jutru 14. julija je šel po ulici Pontc della Fabbra, za lOlctno deklico 55 let star možki. Ko se ji jc približal omenjeni mož, je hotela deklica pobegnili, ali zaman... mož jo je držal trdno v rokah. Deklica je začela vpiti in v tem hipu »e )e zbralo okoli deklice in moža polno radovednih meščanov.
^Prokleta svinja, ti ai tisti, ki delaš iz otrok mortadelo!« — je za donel glas iz občinstva. Prihitelo je takoj nekaj kr. stražnikov, ki so odpeljali omenjenega moža na kvesturo. Za orožniki in možkim se je valila kar cela gruča radovednega občinstva, ki so medpotoma komentirali ta čudni dogodek in so ljutili nad hudodelcem, ki je delal mortadelo
iz otročevine.
Ta velevažna vest se je raznesla kot strela od ust do ust, v toku dveh ur se je govorilo po vseir mestu Ie o »mortadeli is človeikega mesa......
Na kvesturi je bil zasliian omenjeni mož; povedal je, da sc piše Alojz Sir za, star 56 let, stanujoč v ulici Pallini št. 3. Sirza je izjavil, da ni namerava! storiti deklici nič ialega. dočim so priče v c-nomer trdile, da -jo je hotel zvabiti v svojo klavnico, da jo zakolje in napravi mortadelo. In ubogi mož je moral v zapor. DekHca. ki se piše Paula Buiani, stara 10 let, stanujoča v ulici Rosseti št. 9 jc pripovedovala, da j« šla v ulico Madonnioa št. 34 po neko obleko. Ko se je vračala nazaj domov, da jo je zasledoval neki mož, m jo hotel odpeljati s seboj.
Tu }e konec legende o otrokojedih. Včeraj je dognala preiskava, ki jo j« vodi! dr. Benič in dr. Ce-hovin, da jo Alojzij Sirza pošten mož. Včeraj po treh mesecih zapora so izpustili Sirzo. Mož ai jc najbrže mislil: »Of, ti presneta mortadela iz človeškega mesa, kam ai me spravila!«
SiovaascraJ Ta tako razvita madžarska propaganda časao priča, da imamo Štovani ofafltf nevarnih sovražnikov, ki tri nam radi z a-temnili bodočnost z madžarsko oholostjo.
lo tiskovni sklad „Edlnostr
4 trnovski siromaki in Goričan pri * Nove m Svetu« 125 L in še 3 L. Pet trnovskih revežev v protest, ker sta Trnovo in Bistrica tako malo zbrala 500 L, k temu dodal Vekoslav Zajec iz Trnovega ček za 48 L; skupno 676 L.
Ivan Benčič, učitelj v Podgrajah 10 L.
Josip Godina, čevljar v Herpcljah 10 L.
Pri veselo razpoloženi mizi v Kozini ostalo 60 vin., frrk čez hrib 1 L, fcrr 1 L, ker ga je zapodila po stopnicah 2 L, Šel z brr 1 L, Pijancc, Iti sc ne bo oženil 5 L. drugi, da se bo 1 HL, prazna steklenica 60 cent., ker zna govoriti 1 L, ker ga nobena noče 1 L, ker se jc močil 1 L, ker se odpovedal Vrhpoljam 1 L; skupaj 16'20.
Ivan Zupan, župnik v Hrenovicah 20 L, Lazar Anton 5 L. Cerkljanski 5 L.
Vesela družba v gostilni Gržine v Sv. Petru 102 L, neimenovan v Baderni 4 L. Ivan Franko%ič, Lokev 10 L.
Ob priliki veselega večera pri družini Kakcš v Nabrežini se je nabralo L 122*50. (Darovali so: Družina KakcŠ 30 L, družina Risbah 35 L, g. Huttcr I. 12*50, g. Kpjanec L 12'50, Družina Tance L 12 in 50 stot., g.a Karolina Tance 5 L, g.ca Gabrščik Jol. 5 L. g. V. L. 5 L. (Vsi navedeni so darovali enake svote i-Goriški Straži«). Vsem darovalcem: hvala! Družini Kakcž: na mnoga leta!
Dosedaj izkazanih L 17.13-4'54; v današnjem izkazu L 980*70. Skupno L 18.115*24.
Za pegortlce narodnega doma
Ivan Zupan, župnik v Hrenovicaii 15 L, Ivan Fa-tur, Rakek 5 L. Dosedaj izkazanih L 7529'80; v današnjem izkazu L 20'—. Skupno L 7549'80.
Za Ciril-Metodovo družbo
—	Za družbo Sv. Cirila in Metoda daruje Ana Uršič 10 L.
—	Za podr. CMD v Trstu darujejo: G. Josip Boštjančič 10 L. g. P. Drufovka 50 L, gdč. Savica Godina 20 L kot stanarino, g. M. Slepančičcva 25 L, ker se ni mogla udeležiti pogreba Ane Grc-goričeve.
To In eno
Major in proeiak. Kakor pripoveduje neki vojak, ki je prispel pred kratkim z Madžarskega, se je dogocHla ob času boljševišega preobrata sledeča zanimiva dogodbica: Major generalnega štaba dela že eno uro v pisarni, pisarniškega ordonanca pa ni od nikoder. Končno vstopi žvižgajoč in ne salutira nič, ker je bilo vsako salutiranje najstrožje prepovedsno, temveč pozdravi majorja z besedami: »Dobro jutro, baratom. Zakaj si pa prišel tako zgodaj v pisarno? Zdaj smo vsi enaki in bomo VSi prihajali v pisarno šele ob devetih. No. pa če je par minut čez. tudi nič ne dč.« Major se je nasmehnil in rekel »lugi. da popolnoma soglaša s tem. da so vsi enaki in da delajo vsi enako. Pristavil je da se bosta menjavala s slugo: cn dan bo sluga njemu čistil obleko, čevlje in pisarno, dočun bo major reševal akte: drufci dan bo pa major Pražil pisarno in očistil »lugi čevlje in obleko. — blu-ga je bil presrečen. Brzo je pospravil pitamo, prinesel vode. pobrisal prah in ob desetih že odšel. Major je delal ves dan naporno. — Drugo prtro j. major že davno lepo osnažil slugi čevlje m obleko in pospravil pisarno, ko sluge 8c n. bilo v pisarno. Okoli pol 10. pride, se oblastno vsede za pisalno mizo in vzame v roke prvi akt. Ko ga ns-tanko prebere, se uveri. da fe že vse rešeno in da ni ničesar ukreniti. Vzame v roko drug spis. Fre-eita Črko za črko. tod« »*e je lepo rcicno. ničesar ni ukrepati. Pošlje oba spisa generalu. Le-ta «a takoj pozove, zakaj ni reiU ^v in mu _aaročk da jih mora. ker je nujno, v dveh urah reši^J zame spisa v roke. obrača ju in suče pa prav mč ™ v6 kaj bi naredil, kaj zapbal. Odloži oba sp^a, £klc; ne pride major. Vzame tretp spis. k,er se rahteva na| »računi po karti višino označenrh K ve. Skrb »e ga loti. znoj mu stopa rTčelo, razburjen je. Okoli 17. ure pnde ma,or, Z prinese v pisarno sveže vode itd. Vojak pW po koncu, strumno »alutirn in pomžno pros,. ra, opravljata vsak svoje prejšnje delo, češ. da ne mo-rc\o biti vsi enaki, ker major je razumel obo,no delo prav dobro, on, sluga pa le svoje.
že 9tari Indijanci so «i plombirali zobe. IS a zapadu Ekvadorske republike ^ P" *Gkern razkopavam ju najdeno obilo
da* nekemu izumrlemu plemenu Indijancev, k= je imelo precej kulturo. Mn^gc- .t^i zo-bov je imelo zlate kror.e i® zlate ptemibe tako dobro ohranjene, kakor da bi r-h napravil kak zobarski veščak sedanjega časa.
Portuglska je dežela vednih nemirov. Sedaj se firi zopet po vsej državi revduc'-jsko g!Danje. S':M&cai»ti, monarhisti in repob'kcncl se .pretepavajo med seboj za meč v d.riavj. V Oportu je b*la proglašena delavska republika. V Lisabcni so pouii&u boji. Kraljevski grad Cintra te W zažgan tn zgorel.
Madžari si xaa*o pouaftatl. Neki madžarski list pripoveduje, kako imajo raspleteno svojo propagando po Evnop: in po Ameriid. iPcvsodi imajo svoje ljudi in »vode časc^ae, tako na Dunaju, Benofenu, Parizu, Londonu, Monako-vem, Madridu, Kodanjta, posehro agilni so še v IiaVni v Rtmu in MiiamL Tudi v Novem Jonku ima"o svoj tiet F* vse to stase ogromno de-narja! In vse j« na^jerjeno v prvi vrsta proti
DAROVI
— Iz zapuščine pok. I. M. Kar.duš 10 L ra bar-kovljansko CM podružnico.
Borzna porodila
HALI OGLASI
se raEaaafo po ZZ stotlak besede. — Najmanjša
pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink besede Najmanj!« pristojbin« L 4 -. Kdor ilče slnfbo plača polovično ceno.
KUPIM več vagonov pokvarjenega ko&lanja t.a krmo. Ponudbe, uzorce: Ivan Kušar, Tn»t, tik Commcrciale 9.	447
IŠČEM mesto sluge, pisarniškega pomočnika, vratarja ali pa čuvaja. Fonderia 5. 1. nad., vrata b.
444
SLUŽKINJA, pridna in poštena, dobi takoj slulbo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu.	443
KUPUJEM srebrn denar po najvišjih cenah. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi št. 3.	440
DVE KOČIJI, nori in vcliki( za dva uprežna konja} se prodasta pri Francu Bombač, Rakek 50. 44U
CEPLJENE trte prodaja Fran Tavčer. KrepJje, poJta Dutovlje. Naročila izvršuje tekom enega meseca. Kupuje kolči in bilfe »Portales«. 435
TAMBURICE kupim za vsako ceno. Ponudbe na Tcrčič, Stcverjan pri Gorici.	424
SODE, petroljeve, oljeve. kupujem vsako množino. Kuret, Settefontane 1.	419
GU1DO PLONER izdclu|e in popravlja harmonike vsakega zistema. Via della Fornace 11- 3.
418
SPREJME sc takoj slikarski in pleskarski pomočnik. Miro Vičič, Postojna 125.	41 ft
ZA ZLATO, srebro in krone plača najviijc ceno Pertot, urar. Ulica S. Francesco št. 15. II. 264
2GANJARNA sc proda v spodnji okolici. Naslov pove uprava.	. 439
MODISTKA s« priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
FOTOGRAF A. JERKIČ. Trst, ul. Roma 24. Gorica It 36 na dvorišču.	P 711
LEPO KMETSKO posestvo 10 minut od mesta Maribor, 24 oralov zemljišča, obstoji iz polja, travnikov in gozda, hiža, gospodarsko poslopje, blevi in živina, se takoj proda. Dalje: trgovske hiSc v sredini mesta in lepe stanovanjske hiše. Pojasnila daje realitetna pisarna ^Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132, priložiti znamko.	431
•	V	•J.- Trstu,	22	oktobra	1920.
Jadranska banka					465
Cosulich		-			500
Dalmatia					360
Gerolimich ^					1900
Lihera Triestina					6S6
LIoyd					1980
Luskino					2300
Martinolich					347
Oceania					465
Premuda					500
Trlpco^ch					535
Ampelea					620
Cement Dalmatia					365
Cement Spalato					410
Krka					502
Taja valuta	na	tržaikem trgo:			
	V	Trstu,	22.	oktobra	1920.
Neprepečatene prone				7 50-—	8 —
avi-triiskc-nemšlie kron«				6'70—	7'25
čcikoslovaike krone				32'-	33'—
dinarii				72'---	76'—
marke				3*'50--	39'50
dolarji				26'20~	26'30
francoski franlii				170*50 -	171 —
Švicarski franki				410'-	414'—
angleSki funti, papirnati				90'25— 90'50	
angleSki funti, zlati				i 05'-	106 —
rubljl				24'	25'—
napoleosi				85*-	86 —
leji				44'	45'
Poslano*) Preklic.
Podpisani prek icujem in cbraljujem vse razžaljivke, ki sem jih izrekel r a naslov gospodične Ema Mahanja iz Kabrežin? št. 79 ter se ji zahvaljujem, da je odstopi a od kazenskega preganjanja.
(214)	Frane Pahor.
v Trstu
regisfrovana zair, z ntomejea m jamstvom
Ulito Ffcr Luigl do Palestrino It. 4,1.
sprejema hranilne vloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
— 4
1 O 2 O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoč • Čekovne račune. — Posoja lir nline pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila
po najugodm jših pog< jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
trt*
KALCIJEV KARBUR
Podpisani tvrdki nazuar.jate, da je zastopstvo za Julijsko Benečijo družbe Societ& Uftilfszazlone Forzd Idrsuik h i della Datmazla (Krka), Vi je spaualo do sedaj v področje tvrdke Pao!o Pa« trizlf prešlo danes, vsleH medsebojnega dogovora, na tvrdko Damiaitl & G?or-glo, Tr*tv Piazza Gckloni 10, tal. 30-92.
TRST, 20. oktobra 1920.
Paclo Patrlzl (215)	Damtanl A Gfiorglo
JADRANSKA BAMA
Del. glav.: K 3;»,CX>0.000. Rrzcrve K 10.«:>>0 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TUST, Zadar, Zagreb
Obavlja \se v bančno stroko spadajoče posle.
Sj»relcm3 visge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3JV/ a v baneogiro prometa po 8 /„.
Vloge, ki sc Imajo dvigniti samo proti pred-liocni odpoved!, sprejemi po posnbno »podnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučij*.
Daje v n.ijem varnostae predale (sate*). Bančni piostorl v Tr^tu sc nahajajo: ul. Ci»a (U illspdrmlo, ul. S. Nicolo
Telefon : Stcv. 11G3, 1733, 267o
Blagajna posluje od 9 do 13
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakoa veleva.
PODLISTPK
Branka.
ATgost Scnoa. — Posl. M. C—fe.
<71)
Hemrni sc $e zauirači.1 <<bra<z: »Vedno ta grof, ojegov -gradi Pa pravi, da bom sama videla. Crna slutn;a moja kakor da se viresni^uic.« Na to je začeis ctal:e čilatn:
»Nisem govorila, niti se men ia za ostali svet. Hkratu se je načeCn'kovica dvignila, ickil mi, naj jo počakam, ker da ima moža cddad "p^s-mo, ki je je pozabila v žepu. Sedela sem sama, nuoig!a sem bolie motriti teto lepoto, kr se že raztezala pred mano; duia se mi je popolnatma. pometala v to sliko. Iznenada mi 3« bito, kakor da se me je dotaknil r^h nekoga. Zgaoila sem se, obrnila glavo
_ poleg mene je sedel grul Belizar.
Smehlral se je čudno, bil je zmeden, vzncntT-jen. »Pogod*^ «t« na^bo?:e mesto, go^pioa!« je zajec^al nekako drhteč. »Res, gospod grof, umu naiičledu oi vrsenuka. Saj bi mogel čtovek
sedeti tu, žejen Cn gvaden motreč £<.ex kcoca in krartai te divoto in milino.« »Da, da, ie po-tndol grof, tu sedeti t*rez konca in kra$a — zato ravno sem pr šel senika)!« Ni.-em .razumeta zveze njegovih besed; pogledala sem ga; bil je zmeden, brto mu je nekaj na duši. Nič mu nisem odgovorita. »Gospića Branka,« ie nadalje val. »2e pred cltje časa sem hotel govoriti z vami na samem. Glefte, tedaj ?e .ptooftudria srečna pnil ka.« Te besede so me Č-udno <tirmte; nisem vedela., kaj naj bi odgovorila, aJi, on je ! nadaljeval z mesta: »Govoril bom na kratko, gosp.ca Branka; čemu mnogo be»cd, \skrcn , človek sem. Jaz etanem v Jalševu, tu hočem ' gospodariti; ali, samovati ne morem, moja h:4i i treba. duše. Prc«č:l sem vaš ugajate mi. Gospića Branka, bedite mr. gospodarica, i ova ri žica 1 ž-•vijenca.« Kri mi jc vzvalovila in pritnrmla. v I glavo, srce se mi r'c str-sn'Jc, nisem mogla dihati. Besede BeVzarjcve so me sunile v vis; cn : je dvignil naglo, stala tem kakor -ukopana, ' a'r. kri v i'ah mi je besnela in od zuna$ me je | stresalo. n^em odgo\>orila, a on zopet Se-
petajc: »Branka, odgor\-or:te!« — ali v "tem se je oglasil hreičeči glas Sifcćke, ki yo je «vitez de bira a* vodil pod pazduho. Opaziv^i', da sem sama z ^ro<onx. je Šalićka namenoma povlekla svojega tovariš« poroti mestu, k?«r sva stala, se posiarvtla ikra} nafti ter zaičela Taz^c^or z grofom o lepoti njegovega parka. Kača je rtorida to seveda zato, da naju moti. Meni pa je ta prrtka dobro	Pokionivii se ^cboko sem
ediia, a ne v družbo, ne v park. ne v grad, marveč naravnost domov ne da ba bila kernu 'kaj rekla. Vem, da> Je -bilo to nepristojno, aAi, kaj hočeš? V th&tem hipu sem bala neumna in nora, bala sem ti živa mrzlica in vročica. Mi-! sleč, da sean obolela^ sem! le^a takoj v po-| steljo. Nadejala sem se. da me premaga spa-, nec, da pozabim, kar se je dogodilo. Ali >panja: I ni hotelo beti ni bMxu. Odprtih oči sem gledala | v strop ves večer, vso noč. Sedaj se mi -<e ; zm-ac lo, seda-j zopet zafjfalc pred očmi. Siroia mo^a babica mi je hitro skuhala tri razne vrste . ča:a, čonesia papi r z geršico in bila b; pripra-, včla še več lega, dai ni^em: odločno odklonila
nje zdravai&ke pomečr, na k.ar se je ubc^a stOTcia v (kot suhe, kjer je. -^edeč na stočici, pre-bdela v^o noč. Še le sedaj sem d-Jčurilo, da za moSo bolezen ni leka. Smejaij ne, smeiai se grohotno, Hermi'oia, ali ne morem go-vx-rit.i drugače. Bel. zarje ve besede so razrešile tisto tajno itesnobo, to) je ie dlr,e časa davila meje srce. Ljubila sem BeHzarja, bij mč je neJca'k xlea»l moževoosti; a tista resnost in tista čutstvcnctt sta mi ga delale se mileše^Ja. Ali -todno sejn stisnla zobe, da ne bi niti z vzdhom izdaja S\"Oiiega neuntsiega fantazčrarija-. Naenkrat sem se zasmetala f ama sebi oci srca. Neumn ca! sem si rekla, on je gref, ti meščanska hči <in 6orna učiteljica; ti si Hrvatica, on je neha! ib'te HrvaA, mo^ naloga je borba za prosveto nareda, njegovat pa — poleg nekc'iko gospodarstva — udobno tiiavon^e brez stalne svrhe. Najine pO'ta, caj'no pleme, najina znače;^ — vse je toliko razl'-čno, da ne mere K ti ae z<nržen:a ne zveze do ve6nciti. Sedaj pa j« ka.r naenkrat sfccpL« Belizar presne >1 me zaprosi na/kečno.
(Dalje.)
UEL1S0 SKLADIŠČE KLOBUKOV	
dežnikov, belili In pisanlli robcev, rnožkih nogavic l MBl. Trst. toiso V. 1 Ili	, /epulh : itd. It«. 24.
11 L]ubl]ansKa Kreditna toanba
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnico:
Celje, Bamrijg. Gorita. Sara].. Spli!. Ini. Maribor Ptoi.
Belottka ite-ia K 5Q.000.000. totrva K hSM
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah nn hranilne knjižice "proti 3'la°J- nvWItni«tn na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plaća obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge — in daje v najem varnostne celice. Q
I Tel. st. 518. Blagajna je odprta od 9-13. |