PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši,.od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 84 (13.022)
Trst, nedelja, 17. aprila 1988
Po enoletnem premoru spet teroristični atentat samozvanih Rdečih brigad
Krvavo opozorilo De Miti
V Forliju ubili senatorja KD Ruffillija
Teroristi so senatorja presenetili na njegovem domu in ga hladnokrvno ustrelili - Kmalu po zločinu so prevzeli odgovornost za umor s sporočilom uredništvu dnevnika La Repubblica - Novinarji obvestili policijo
Krvavi krst
VOJMIR TAVČAR
Še preden se je predstavila parlamentu s svojim programom, doživlja De Mitova vlada pravi krvavi krst. Pred nekaj dnevi je v Neaplju eksplodirala bomba pred krožkom ameriških vojakov in ubila pet ljudi, včeraj pa so se na italijansko politično sceno vrnile samozvane Rdeče brigade in v Forliju ubile demokristjanskega senatorja in strankinega voditelja Roberta Ruifillija. In kot bi mera ne bila še polna, se položaj na Bližnjem vzhodu nevarno zaostruje. Če izvzamemo Andreottijevo vlado državljanske enotnosti, ki je nastopila takoj po ugrabitvi Alda Mora, v italijanski zgodovini je ni vlade, ki bi Prevzela svoj mandat v težavnejših razmerah.
Zaporedje dogodkov zadnjih dni dokazuje, da se je spirala izsiljevanja in krvi v Italiji začela spet nevarno vzpenjati. Kaže namreč, da hočejo zunanji in notranji nasprotniki raniti italijansko demokracijo in njene ustanove v trenutku politične šibkosti, ko nasprotja med strankami še niso odpravljena kljub dejstvu, da je De
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
FORLI’ Teroristi Rdečih brigad so včeraj pozno popoldne v Forliju ubili 51-letnega senatorja Krščanske demokracije Roberta Ruffillija, politologa in enega najtesnejših sodelavcev ministrskega predsednika Ciriaca De Mite. O umoru so prvi zvedeli novinarji bolonjske redakcije dnevnika La Repubblica, ki so prejeli telefonski klic teroristov in ki so seveda takoj obvestili policijo. Vest o umoru uglednega predstavnika KD je močno odjeknila v Forliju in v rimskih političnih krogih, posebno med sodelavci ministrskega predsednika, ki mu je bil Ruffilli dolgo let osebni prijatelj.
Preiskovalcem ni še docela uspelo ugotoviti dinamike umora, ki ima vse značilnosti prave eksekucije. Ruffilli je bil sam v svojem stanovanju v središču Forlija, ko so vanj stopili teroristi, ki so ga hladnokrvno ubili. Vhodna vrata ne kažejo znakov vloma, kar pomeni, da je nesrečni senator KD osebno odprl vrata svojim morilcem, ki so si. za vstop v stanovanje skoraj gotovo izmislili banalno opravičilo. Takoj se je zavedel
nevarnosti in se skušal umakniti pred zločinci, ki so nanj streljali v dnevni sobi. Zadeli so ga v glavo in v prsni koš, tako da je bil pri priči mrtev. Po umoru so brigadisti brez težav odšli iz stanovanja, zaprli za sabo vrata in izbrisali vsako sled za seboj. Nihče od sosedov ni, kot kaže, ničesar videl in ničesar slišal, tudi zato, ker je Ruffillijevo stanovanje nekoliko odmaknjeno od ostalih stanovanj in se nahaja nad sedežem vsedržavne lovske zveze, kjer pa v tistem trenutku ni bilo nikogar. Alarm so, kot že omenjeno prvi, sprožili novinarji dnevnika La Repubblica, potem ko so jih direktno poklicali teroristi. »Ubili smo senatorja KD Ruffillija. S tem smo hoteli prizadeti osrčje' države. Naj živijo Rdeče brigade za ustanovitev borbene komunistične stranke,« je telefonistu bolonjskega uredništva rimskega časopisa rezko dejal moški glas, ki je takoj prekinil telefonski razgovor.
Kot se je lahko izvedelo zvečer, se je Roberto Ruffilli v zgodnjih popoldanskih urah vrnil iz Rima, kjer je prebival
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zločin, ki bo ponovno zavrl mednarodne mirovne napore na Bližnjem vzhodu
V atentatu ubit palestinski voditelj Abu Džihad PLO obtožuje za umor agente izraelskega Mosada
TUNIS Skupina neznanih napadalcev je prejšnjo noč ob 1.30 v kraju Sidi Bu Saidu, 17 kilometrov severno od Tunisa, ubila namestnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil PLO in člana CK Al Fataha Kalila Ibrahima al Vazira, ki je bil znan z borbenim imenom Abu Džihad. Kot je sporočil glasnik PLO v Tunisu Ahmed Abdurah-man, se je osem napadalcev, med katerimi je bila tudi ena ženska, pripeljalo pred hišo, kjer je stanoval Abu Džihad, s kombijem in osebnim avtomobilom. Najprej so ubili stražarja pred poslopjem, nato še dva člana Dži-hadove telesne straže in vdrli v sobo, kjer je Abu Džihad delal pozno v noč. Palestinski voditelj je segel po orožju, a je padel prerešetan od rafalov, preden je lahko odgovoril na napad. Ženi, Sedemnajstletni hčeri in dveletnemu sinu so napadalci prizanesli in izginili neznano v noč. Vozili so kasneje preiskovalci našli pred Tunisom.
Nesmiselni atentat proti Arafatovi desni roki so takoj obsodile vse arabske države. Izjave solidarnosti s palestinskim ljudstvom pa prihajajo iz vse-
ga sveta. PLO obtožuje za zločin izraelsko tajnoobveščevalno službo Mo-sad, izraelski veleposlanik v Parizu pa palestinske skrajneže. Nedvomno pa včerajšnji zločin služi izključno tistim, ki nočejo miru na Bližnjem vzhodu. Atentat bi moral po zamisli storilcev preprečiti bližnjevzhodni razplet. Kljub težkemu položaju na Bližnjem vzhodu ne smemo namreč pozabiti, da je Gorbačov pozval Arafata k večji zmernosti, da bi lahko Ševardnadze obiskal Jeruzalem, da se odnosi med velesilama izboljšujejo, tako da bi lahko tudi na Bližnjem vzhodu zapihal nov veter.
V Medani se je smrtno ponesrečil Gradimir Gradnik
NA 10. STRANI
med »tiskovno konferenco« pri vhodu v ugrabljeno letalo	(AP)
NA 2. STRANI
Pogreb italijanskih žrtev atentata na krožek USO
Tudi ženska med atentatorji
NEAPELJ - Japonskemu teroristu Junzu Okudairi sta pri izvajanju atentata na krožek USO v Neaplju pomagali dve osebi. Eni izmed teh so preiskovalci politične policije že našli ime. Gre za 43-letno Japonko Fusako Shigenobu, ki naj bi se srečala z Okudairo le nekaj ur pred eksplozijo v Calati San Marco. Kmalu bi morali preiskovalci najti ime tudi drugemu pomočniku japonskega terorista. Po identikitu, s katerim že razpolagajo, naj bi bil tridesetletni moški z arabskimi potezami.
Neapeljčani so se včeraj zbrali na pogrebu edine žrtve četrtkovega atentata, katere družinski člani so sprejeli državni pogreb, priletnega prodajalca Antonia Gaezze. Nekaj tisoč Neapeljčanov pa je pospremilo
do pokopališča tudi odvetnika Sco-cozzo, knjigovodjo Perrono in As-sunto Capuanovo, ostale žrtve silovite eksplozije.
Po enodnevnem mestnem žalovanju pa se nadaljuje tudi mednarodna preiskava. Ameriške protiteroristične sile so že javile italijanskim kolegom, da so bile na sledi pripadnikom japonske »Rdeče armade«, ki so se menda pripravljali na nove atentate, tokrat v Torontu, kjer so že v teku priprave na mednarodni vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. V torek so namreč aretirali japonskega terorista Yuja Kikumuro, ki je bil namenjen prav v Toronto.
Na sliki (AP): Fusako Shigenobu v arhivskem posnetku.
Atentat v Forliju je močno odjeknil v rimskih političnih krogih
Vse demokratične komponente zelo ostro obsojajo umor znanega politologa in senatorja Ruffillija
• Krvavo opozorilo De Miti
RIM — Umor uglednega senatorja KD Roberta Ruffillija je močno odjeknil v rimskih političnih krogih. Vse stranke in družbene komponente odločno obsojajo podli teroristični izpad in ugotavljajo, da gre za napad na demokratične inštitucije in tudi za napad na ministrskega predsednika De Mito, saj je bil ubiti politik in politolog njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec. Nekateri podčrtujejo, da so se hoteli brigadisti maščevati nad ministrskim predsednikom in sekretarjem KD, ki so ga nameravali teroristi pred tremi meseci ugrabiti ali ubiti.
V bližini rimskega stanovanja De Mite so namreč karabinjerji skoraj po naključju aretirali enega izmed voditeljev Rdečih brigad Antonina Fossa, ki je, kot so pozneje ugotovili, pripravljal atentat na voditelja KD.
Včerajšnji atentat v Forliju je seveda močno prizadel predsednika vlade, ki se je iz rodnega Nusca, kjer se je mudil na krajšem oddihu, nemudoma vrnil v predstolnico. De Mita je takoj sklical izredno zasedanje vsedržavnega odbora za javni red, nakar se je v večernih urah odpravil v Forli. Časnikarjem je izjavil, da so hoteli teroristi prizadeti stranko relativne večine in istočasno tudi demokratične inštituci-
je, ki jih je Ruffilli tako strokovno raziskoval ter se vneto zavzemal za njihovo učinkovito reformo. Nadaljevali bomo na poti, ki jo je on začrtal in ne bomo klonili pred izsiljevarijem teroristov, ki so očitno še močni in uživajo določeno podporo.
Umor je odjeknil tudi med ostalimi političnimi silami. Komunistični sekretar Alessandro Natta je naslovil na ministrskega predsednika sožalno br-' zojavko, v kateri ostro obsoja atentat. Priča sirlo novemu podlemu napadu na demokracijo, je podčrtal Natta, ki je napovedal, da se bodo komunisti množično angažirali proti novemu izbruhu prevratniškega nasilja. Tajništvo KPI je sinoči izdalo tiskovno noto, v kateri izraža prepričanje, da bo tudi tokrat demokratična država znala odločno odgovoriti na poslednjo krvavo provokacijo. Komunistično vodstvo poziva na enotnost in na solidarnost vseh političnih sil in demokratičnih družbenih komponent.
Socialistični sekretar Craxi, ki je sinoči v spremstvu najožjih sodelavcev dospel v Forli, je seveda obsodil umor senatorja KD in podobno kot De Mita in Natta pozval demokratične komponente na enotnost in na solidarnost v tem težkem trenutku. Italija je že v
preteklosti odločno dokazala svoje nasprotovanje vsem nasilnim akcijam in vsem poskusom prevratniških preobratov, je še dejal voditelj PSI Craxi, ki je izrazil prepričanje, da bo javno mnenje tudi sedaj zavrnilo vse provokacije.
Oglasil se je tudi predsednik republike Cossiga, ki je poslal družini umorjenega politologa sožalno brzojavko, posebno poslanico pa je naslovil tudi ministrskemu predsedniku De Miti. V Forli je sinoči dospel tudi predsednik senata Giovanni Spadoli-ni, ki se je srečal s tamkajšnjim županom in s krajevnimi oblastmi. Pozno zvečer pa je imel dolg razgovor z ministrskim predsednikom De Mito.
Predsednik skupščine Palače Mariama je bil v svoji izjavi precej polemičen, saj je podčrtal, da si je v Italiji marsikdo delal utvare, da je terorizem dokončno premagan in da je treba že razmišljati o amnestiji za nekdanje teroriste. Ti ljudje so se očitno zmotili, je še polemično dodal predstavnik republikanske stranke, ki je dolgo let sodeloval z ubitim Ruffillijem. Včerajšnji atentat v Forliju je ostro obsodila tudi sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, ki je v ponedeljek proglasila splošno stavko v pokrajini Forli.(st)
NADALJEVANJE S 1. STRANI
med tednom. Teroristi so ga presenetili med krajšim počitkom, ko ni niti še odprl kovčka, s katerim se je pripeljal iz prestolnice. V Rimu je dolgo let živel v središčnem hotelu Santa Chiara, od koder se je tedensko-vračal domov, kjer je živel s priletno materjo, ki je umrla pred enim letom. V glavnem mestu si je nato kupil stanovanje, ob prostem času pa se je redno vračal v rojstni Forli, kjer je imel veliko prijateljev in kjer je bil zelo priljubljen. Teroristi so očitno zelo dobro poznali njegove življenjske navade in dejstvo, da je bil sam v stanovanju.
Pokojni senator Roberto Ruffilli se je rodil v Forliju 18. februarja 1937. Obiskoval je milansko katoliško univerzo, kjer je doktoriral iz političnih ved. V Milanu, na katoliški univerzi, je začel svojo univerzitetno kariero in nekaj let poučeval sodobno zgodovino. Preselil se je nato v Bologno, na tamkajšnje vseučilišče, kjer je nadaljeval svoje politološke študije s posebno pozornostjo na povojno italijansko zgodovino in na razvoj republiških in-
štitucij. Sredi sedemdesetih let se je vključil v politično življenje in pričel sodelovati s Krščansko demokracijo, v katero pa se ni nikoli formalno vpisal. Prijatelj De Mita ga je imenoval za načelnika strankine komisije za reformo državnih inštitucij, leta 1983 pa je bil prvič izvoljen v senat v rimskem volilnem okrožju. V Palačo Madama je bil potrjen tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah. Trenutno je bil član senatne komisije za ustavna vprašanja.
Rdeče brigade so zadnji umor izvedle lanskega marca v Rimu, ko so ubile generala Licia Giorgerija. Odgovornost za zločin je tudi takrat, kot sedaj, prevzela »borbena komunistična organizacija«, teroristična frakcija Rdečih brigad, ki se zavzema za brezkompromisni boj proti državi in njenim demokratičnim inštitucijam.(st)
• Krvavi krst
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Miti sorazmerno hitro uspelo oblikovati novo vlado.
Dogajanje teh dni ne dopušča dvomov: bomba v Neaplju, predvsem pa umor senatorja Roberta Ruffillija sta jasno opozorilo novemu predsedniku vlade, ki so ga teroristi pred časom že imeli na muhi. In ker jim takrat atentat na De Mito ni uspel, so včeraj ubili enega njegovih najožjih sodelavcev.
Ob vsem tem je treba nujno poudariti, da so pištole samozvanih Rdečih brigad spet »spregovorile« le mesec dni potem, ko sta zgodovinska voditelja teroristične organizacije Renato Curcio in Mario Moretti pozvala vse nekdanje somišljenike, naj odvržejo orožje, češ da je v Italiji faza oborožene vstaje končana, ker oboroženi boj nima več nobene perspektive. Ali kljub temu še obstajajo skupinice, ki si domišljajo, da bodo lahko z orožjem učinkovito posegle v dogajanje v državi?
Terorizem kot širši družbeni pojav je bil v Italiji nedvomno poražen, vsi tvori pa očitno še niso bili izrezani in vse korenine še niso bile izrite. Umor senatorja Ruffillija v Forliju dokazuje, da še obstajajo skupine, ki so sposobne drznih krvavih dejanj. Kajti zločin, kot je tisti v Forliju, zahteva precejšnjo organizacijsko in vojaško sposobnost. Zato se naravno pojavlja vprašanje, zakaj ni bila obveščevalna služba budnejša, še zlasti ker je prav notranje ministrstvo tudi v zadnjih letih večkrat opozorilo, da teroristična nevarnost ni mimo.
Italija je torej spet v vrtincu domačega in mednarodnega terorizma. Vprašanje, na katero morajo preiskovalci odgovoriti - poleg tega, da odkrijejo storilce - je, kateri domači ali tuji sili to koristi.
Palestinci dokazali svojo privrženost Abu Džihadu in PLO
Demonstracije v Gazi in na Zahodnem bregu terjale življenje šestnajstih Palestincev
Izraelski vojaki so bombe s solzilci metali tudi v hiše (AP)
JERUZALEM — Šestnajst mrtvih in na desetine ranjenih je tragičen, a še začasen obračun včerajšnjega palestinskega žalovanja za Abujem Džihadom v Gazi in Cisjordaniji. Palestinske organizacije vključno z islamskim višjim svetom so proglasile tridnevno žalovanje in splošno stavko, da bo končni obračun še bolj tragičen. Kdor si je še delal utvare, da se proti izraelski okupaciji upira le peščica prenapetežev in skrajnežev, ki jih je do sedaj iz tujine vodil prav Abu Džihad, je moral včeraj spremeniti svoje mišljenje. Takih žalnih manifestacij, kot so bile včeraj na vseh zasedenih ozemljih, nista Gaza in Zahodni breg doživela v dvajsetletni izraelski okupaciji. Stoti-soči Palestincev z vseh zasedenih ozemelj so nesporno dokazali, kaj jim je pomenil Abu Džihad in z njim PLO kot edina predstavnica palestinskega ljudstva. Samo v Nablusu se je žalnih manifestacij udeležilo več kot 50.000 ljudi.
Simbolični Džihadovi pogrebi pa so bili domala v vsaki palestinski vasi, v vsakem taborišču. Črnih žalnih zastav, slik Abuja Džihada in Arafata je bilo toliko, da jih izraelske okupacijske sile niso uspele sneti. Izraelska vojska in varnostne sile so včeraj spoznale vso svojo nemoč pred tako množičnim protestom, da so segle po orožju in predvsem v Gazi zagrešile pravi pokol.
Srd Palestincev do izraelskih okupatorjev je bil toliko večji, saj vsi obtožujejo izraelski Mo-sad, da je kriv za umor Abuja Džihada. Pred dnevi je namreč premierov svetovalec za boj proti
terorizmu Jigal Pressler izjavil, da mora Izrael z elitnimi oddelki onesposobiti predvsem voditelje palestinske gverile, ki iz tujine vodijo upor na zasedenih ozemljih, ker bo v nasprotnem primeru izgubil bitko. Njegove napovedi so se torej uresničile, tako da je tudi zmerni palestinski voditelj Hana Seniora (odgovorni urednik jeruzalemskega dnevnika Al Fadžr) za umor obtožil Izrael, ki je tako dokazal, »da ga mirovni dialog s Palestinci ob posredovanju PLO, kot edine zakonite predstavnice Palestincev, ne zanima«.
V vzhodnem Jeruzalemu pa je višji islamski svet zahteval, da se »mučenik Džihad« pokoplje v rodni zemlji, v mošeji Al Aksa v Jeruzalemu. Halil Ibrahim Vazir, kot je bilo pravo ime Džihadu, se je namreč rodil v Ramlehu leta 1935 in se je po prvi arabsko-izraelski vojni leta 1948 preselil v Gazo, ker je Izrael zasedel Ramleh. Na zasedenih ozemljih živijo še njegovi sorodniki. Dži-hadov bratranec Faiez Abu Rahme, ki je odvetnik v Gazi, je včeraj izjavil, da je tuniški umor tragedija za palestinsko ljudstvo, a je takoj pristavil, da imajo Palestinci dovolj sposobnih ljudi, ki bodo prevzeli Džihadov boj za uveljavitev palestinskih pravic.
Ob vseh teh tragičnih dogodkih pa izraelska vlada modro molči. Le neki izvedenec izraelskega zavoda za strategične študije je včeraj izjavil, da so Džihada ubili po Arafatovem ukazu, ker se je ta zbal, da bi mu Džihad ogrožal oblast.
Tiskovna konferenca teroristov Ultimatiim za kuvajtskega emira
ALŽIR — Svojevrstna tiskovna konferenca, izjava, da so pripravljeni tudi na posjednji akt »mučništva« in ulti-matum za osvoboditev 17 bratov-tero-ristov so osrednji dogodki četrtega dne ugrabljenega kuvajtskega letala v Alžiru.
Na letališču Boumediene je čas mineval v znamenju napetosti, po daljših pogajanjih, ki jih je za alžirsko delegacijo vodil polkovnik Boucchine, so ugrabitelji sklicali tiskovno konferenco, na katero so povabili le tri novinarje izmed dvesto, ki sledijo dogajanju na alžirskem letališču. Izbira je najprej padla na tri arabske novinarje, ugrabitelji pa so jih zavrnili, tako da so izbrali francosko dopisnico, novinarja angleškega jezika in predstavnika alžirske televizije. Dopisniki so smeli samo do ploščadi premičnih stopnic. Ugrabitelji so jim prepovedali vstop na letalo, z novinarji pa je govoril le eden izmed teroristov, ki je imel zakrit obraz in se je skrival za priprtimi vrati. Konferenca je bila seveda enosmerna, v smislu, da so novinarji lahko le registrirali izjave glasnika teroristov, ki je govoril v arabščini.
»Če se bo emir upiral izpustitvi naših sedemnajstih bratov, ki so bili obsojeni po krivem, bo to letalo eksplodiralo in z njim vred vsi talci kuvajtske narodnosti.« Tako je govoril terorist, ki je med drugim priznal odgovornost za eksplozijo letala boeing 727 družbe TWA, ki se je razletelo v Bej-
rutu leta 1985. (To potrjuje sume ZDA, ki so trdile, da je med ugrabitelji Hasan Iz Din, ki naj bi takrat umoril enega izmed potnikov in truplo vrgel na pristajalno stezo). Novembra leta 1985 so teroristi izpustili pred eksplozijo vse preživele potnike, tokrat pa so pripravljeni svoje »mučeniške« načrte izpeljati do konca. Zakrinkani rani ugrabitelj je novinarjem sporočil tudi lokacijo vseh talcev na letalu: na prednjih sedežih sedijo kuvajtski vojaki, proti sredini letala se nahajajo ostali
potniki, precej oddaljeni od vseh pa so člani emirove družine.
Glasnik teroristov je omenil tudi izpustitev 70 talcev v Mešhedu (»Bili so suniti, hoteli smo dokazati našo dobro voljo.«), nakar je obnovil zahteve po osvoboditvi 17 bratov in zaključil pogovor z novinarji z ultimatumom. »Hočemo gorivo, da bomo lahko odleteli, če ne bo emir ugodil našim zahtevam. Nočemo, da pride do pokola v Alžiriji, ki nam je kot država naklonjena.« Pogajanja se vsekakor nadaljujejo in na stezo je ponovno legla meglena noč.
Slab teden za ameriški dolar
NEW YORK — Tečaj dolarja se konec tedna ni popravil. Obtičal je praktično tam, kamor je zdrknil v četrtek zaradi mrzle prhe, ki jo je spustil na devizne borze podatek o trgovinskem primanjkljaju ZDA v februarju. Japonski, zahodno-nemški, britanski, nizozemski, švicarski in seveda ameriški emisijski zavod so sicer krepko nastopili v zaščito zelene valute in jo obvarovali pred še hujšim padcem, vendar to ni zadostovalo: britanski funt šterling in kanadski dolar, ki veljata za sila zanesljivi denarni enoti in kot taki hudo vabljivi za investitorje spričo obrestnih diferencialov, sta se celo še učvrstila. Končna newyorška kota-cija ameriškega dolarja je v petek znašala 1232,75 lire proti 1235,30 ob italijanskem in 1,6610 zahodnonemške marke proti 1,6643 ob frankfurtskem fixingu; v celem tednu je nasproti liri izgubil 0,72%, nasproti marki pa 0,78%. Funt šterling je veljal v petek 1,9003 dolarja proti 1,8739 dan poprej in dosegel najvišjo letošnjo raven, kanadski dolar pa je kotiral 81,08 stotinke ameriškega in ni bil tako visoko že od 28.10.1983.
Pesimizem, ki je zavladal po začetnem optimizmu v pričakovanju zasedanja G7 in ob rožnatih napovedih o rezultatih posveta sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda, bo bržkone prevladoval tudi v prihodnjih dneh.
D. G.
ENTE NAZIONALE PER 1’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma - Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in vrednost poviška kapitala v izplačilu sledeči:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILA	izplačljivi 1.11.1988	Polletje 1.5.1988 31.10.1988	Skupna vrednost 1.11.1988
1984-1993 ovrednoteno II. emisija (Cavendish)	6,—%	—1,196%	—0,162%
1984-1993 ovrednoteno IV. emisija (Davy)	4,80%	0,90%	7,6425%
1987-1994 ovrednoteno III. emisija (Thomson)	5,40%(1)	0,486%(1)	1,017%(1)
	izplačljivi 15.11.1988	polletje 6.5.1988 15.11.1988	skupna vrednost 16.11.1988
1985-2000 ovrednoteno II. emisija (Tesla)	4,80%	0,48%	3,975%
(1) bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
Na procesu, ki se je končal včeraj v Palermu
Zelo visoke zaporne kazni za voditelje mafijske tolpe
PALERMO •— Z eno dosmrtno ječo in z. zelo težkimi zapornimi kazni se je včeraj v Palermu zaključila sodna obravnava proti eni najbolj nevarnih mafijskih tolp na otoku, ki je v zadnjih letih razširila svojo »dejavnost« tudi onkraj oceana. Na dosmrtno ječo je bil zaradi dvojnega umora obsojen Francesco Intile, na trideset let zapora pa Salvatore Umina, Michelangelo Pravata, Salvatore Macalu-so in Domenico Dolce. Vsi so člani »mafijske družine« iz kraja Vicari v palermski pokrajini.
Policija je prišla na sled mafijski organizaciji na podlagi pričevanj skesanega mafijca Vincenza Maršale, ki so ga včeraj obsodili samo na pet let zapora, kar pomeni, da bo v kratkem na prostosti. Maršala je preiskovalcem do potankosti razkril umazane posle te kriminalne organizacije, ki je v zadnjih letih razširila svoj »delokrog« tudi na razpečavanje težkih mamil, posebno heroina. Policiji in karabinjerjem sta pri tem priskočila na pomoč tudi Libanonec Chebel Ghassan in Egipčan Aziz Affifi, skesana razpečevalca mamil in dolgoletna sodelavca italijanskih obveščevalnih služb. Libanonec je zaslovel na procesu o umoru palermskega sodnika Chinnicija, kjer je bil glavna obremenjeval-na priča proti tolpi, ki jo je vodil Pino Greco, ki je bil na
nedavnem »maxiprocesu« proti sicilski mafiji obsojen na dosmrtno ječo.
Proces v Palermu se je začel 27. aprila lani in je torej trajal skoraj eno leto. Sodni zbor je pri razsodbi sprejel skoraj vse zahteve javnega tožilca Antonina Gatta, ki je med drugim dokazal, da so obtoženci vzdrževali zelo tesne vezi z ameriško mafijsko organizacijo »cosa nostra«, ki jo kot znano vodijo kriminalci italijanskega porekla. Skesani mafijec Vincenzo Maršala je odločilno prispeval, da so preiskovalci v nekaj mesecih razkrili tudi vse ozadje krvavih obračunavanj, ki so pretresli občino Vicari v zadnjih desetih letih. V teh obračunavanjih je izgubilo življenje sedem ljudi, ki so bili vsi daljni ali ožji sorodniki mafijskih voditeljev.
Sodna obravnava, ki se je končala včeraj, je sad učinkovitega sodelovanja italijanske in ameriške policije v borbi proti mednarodnemu trgovanju mamil, v katerem je italijanska mafija velik specialist. Središči teh umazanih poslov sta Palermo in New Vork. V_tem mestu je ameriška policija sredi letošnjega marca aretirala vse najvidnejše voditelje »cosa nostra«.
Prva spomladanska kopel
Na veliko veselje obiskovalcev duisburškega zoološkega vrta je velik medo iofotaje pozdravil pomlad	(Telefoto AP)
Pri Pescari cesta terjala 4 življenja
CHIETI — Cesta je včeraj pri Pescari ponovno terjala štiri mlada življenja. V zgodnjih dopoldanskih urah je na ovinku državne ceste Adriatica pred krajem Francavilla a Mare prišlo do čelnega trčenja med osebnim avtomobilom in tovornjakom. Trčenje je bilo tako silovito, da se je fiat uno dobesedno zagozdil pod prednja kolesa tovornjaka, tako da so lahko gasilci izvlekli iz skrotovičene pločevine štiri žrtve le s pomočjo žerjava in varilne-gaaparata.
Štirje od 21 do 25 let stari mladeniči so se iz Ortone vračali v Pescaro, kjer so bili zaposleni v neki ribiški zadrugi. Vzroki nesreče niso še znani. Karabinjerji zaslišujejo šoferja tovornjaka in njegovega pomočnika, ki sta brez poškodb preživela strahovito trčenje.
Presenetljive ugotovitve izvedencev o vzrokih nesreče letala ATR pri Comu
COMO Medtem ko je preiskovalni sodnik iz Coma Mario Del Franco prejel zajetno poročilo izvedencev o vzrokih nesreče potniškega letala ATR 42 pri Comu, so agencije objavile izvlečke poročila britanskih izvedencev, ki ga bo tednik LEspresso jutri v celoti objavil.
Ugotovitve britanskih izvedencev so tako presenetljive, ba njihova objava opravičuje kršenje preiskovalne tajnos-d. Poročilo izvedencev ustanove Aircraft and armament experimental establishment iz britanskega Boscombedow-r,o namreč navaja, da bi morali popolnoma spremeniti nosilno strukturo letala ATR 42, ali pa se sprijazniti z dejstvom, da bi polete omejili samo na obdobja, ko ni nevar-nosti, da bi se na krilih nabiral led. V bistvu bi morali Prepovedati polete med sneženjem in dežjem, ko se tem-
peratura na višini poleta približuje ničli. Izvedenci so tudi ugotovili, da naprava, ki bi morala v teoriji preprečiti nastajanje ledu, brezhibno deluje, v praksi pa je neuporabna, saj se led kljub njenemu delovanju neustavljivo nabira. Najbolj nevarna pa je ugotovitev, da se led nabira tudi v špranji med krilom in višinskim krmilom. Da pa bi bila mera polna, so britanski izvedenci ugotovili, da je nasvet Italijanskega letalskega registra, naj piloti z višjo hitrostjo letala preprečijo morebitno nesrečo, neuporaben in celo nevaren. Zvišanje hitrosti s 133 na 145 vozlov namreč še pospeši nastajanje ledu.
Sest mesecev po nesreči, ki je terjala 37 življenj, bodo te ugotovitve sprožile nove polemike, saj piloti ne bodo hoteli več upravljati teh letal.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156,000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročni-na za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študentje mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st- viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni °9lasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in so-žalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796622-7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh dru-9ih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
JRšT - Ul. Montecchi 6 - PP 559 'el. (040) 7796600 - Tlx 460270 DORICA - Drevored 24 maggio 1 'el. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - stretta De Rubels 20 'el. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Protimamilska akcija v Rimu V zaporu 22 tihotapcev kokaina
RIM — Preiskava je trajala tri mesece, rezultat pa je menda zadovoljil rimsko policijo, ki je včeraj aretirala 22 razpečevalcev in zasegla 5 kilogramov čistega kokaina.
Rimski preiskovalci trdijo, da so aretirali večino članov mednarodne organizacije, ki je tihotapila južnoameriški kokain - občasno tudi heroin -v Italijo. Tolpo razpečevalcev so menda vodili trije domnevni mafijci iz Caltanisette, brata Filippo in Giacomo lannello (50 in 42 let) in Gaetano De-bilio (50 let). Vsi trije se lahko ponašajo s spornimi prijateljstvi z zloglasnim Nittom Santapaolo, v Rimu pa jim je pomagala skupina domačinov ter pisana peščica tujih državljanov. Večja riba te organizacije naj bi bila tudi brhka plesalka Paola Ferri, ki je sodelovala pri televizijskih oddajah Fronto, chi gioca in Carnevale.
Kokain je prihajal iz Kolumbije, razpečevali pa so ga pretežno v Rimu, kjer je bilo veliko povpraševanja po čistem mamilu. V Italijo so ga tihotapili v posebnih kovčkih z dvojnim
dnom. Zlikovci so izkoriščali nepro-bojnost plastične mase »samsonite« in so nemoteno vlekli za nos še tako izurjene policijske pse rimskega letališča Fiumicino.
Policija pa jim je vseeno prišla na sled. Pred nekaj dnevi so aretirali Fi-lippa lannella, ki je skrival kilogram kokaina med koreninami manjše rastline, s katero je krasil balkon. Včeraj je policija zasegla še dodatne štiri kilograme čistega kokaina, in to v trenutku, ko ga je razpečevalec izročil kupcu, na vogalu med Ulico Naziona-le in Ulico Torino. Mamilo je bilo vredno približno 7 milijard lir, policija pa je zaplenila tudi 100 milijonov lir v gotovini ter 50 tisoč dolarjev.
Takoj za tem so preiskovalci lahko zaključili prvi del svoje obsežne proti-mamilske akcije in aretirali šest Rimljanov, tri Kolumbijce, Kanadčanko, Haitianca in štiri Libanonce. Vsi so obtoženi združevanja v prevratniške namene, ki je imelo kot prvotni cilj medarodno trgovino z mamili.
PODGORNIK 6*C.
STROJI,
SISTEMI in ČISTILA
na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal
TASKI
TRST - Ul. Udine 12 - Tel.: 416472
Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino
Proizvodi Max Meyer
PRALNA BELA BARVA ZA ZUNANJA IN NOTRANJA PLESKANJA
TINTALTIX	4 I 29^700' lir	23.350
TINTALTIX	16 1 gS.SOO' lir	73.250
CASACOLOR	4 1 £5r85tf lir	19.900
CASACOLOR	16 I Z&2O0 lir	59.500
DUCOTONE GEL	konfekcija	lir	26.850
SINTONIE	4 I 33t90T5 lir	25.900
POLPRALNA BARVA	16 I neto lir	19.800
LESENE OBLOGE
LESENE OBLOGE — švedska smrekovina
lak I. kakovosti super	9.500 lir m2
LESENE OBLOGE — švedska smrekovina
lak I. kakovosti	7.950 lir m2
LAKI BELE BARVE
VULKEOL bleščeč ali mat 0,750 VULKEOL bleščeč ali mat RAPIDOIL oleosintetičen lak 0,750 RAPIDOIL oleosintetičen lak 4 LAK DUL0X Gel	0,750
(1	kg	ca)	lir	11.300
4 I	lir	54.750
(1	kg	ca)	ITrOGO-	lir	8.650
(6	kg	ca)	lir	39.900
(6	kg	ca)	JArBSt?	lir	11.900
ORODJE AEG	20% popusta
KLJUKE	25% popusta
LESENE POLICE	20% popusta
STENSKE TAPETE	od 20% do 50% popusta
MOOUETTE 3P . JA«1	od 15% do 25% popusta
	ODPRTO OB PONEDELJKIH
	Ul. Coroneo vogal Ul. Zanetil 3P Servis: Str. Vecchia dellTstria 116

SERVIZI
IMMOBILIARI AUSILIARI S.R.L. TRST UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333
GRADNJE — POPRAVILA — VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST
INSTALACIIE STRUKTUR R.E.I.
TEHNOLOŠKE INSTALACIIE
OGREVALNE
ELEKTRIČNE - VODOVODNE
PROJEKTIRANJ
Poročilo o lanskem poslovanju posojilnice v Sovodnjah
Hvalevredno povečanje posojil a tega je še vedno premalo
Tudi na letošnjem občnem zboru Kmečko delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah, ki je bil v tamkajšnjem Kulturnem domu v petek zvečer, je predsednik upravnega sveta Mirko Hmeljak povedal, da imajo v blagajni veliko denarja, saj so domačini zelo varčni, denar pa bolj malo investirajo. V primerjavi s prejšnjimi leti, še zlasti z letom 1986 se je sicer v lanskem letu 1987 položaj zelo spremenil. Porast posojil je bil lani kar trideset odstoten, medtem ko je bil v prejšnjih letih veliko manjši: 7-odstoten v letu 1983, 8-odstoten v letu 1984, 20-odstoten v letu 1985 in komaj 1-odstoten v letu 1986. V letu 1986 so si domačini izposodili le nekaj nad 54 milijonov lir več kot leto prej, v letu 1987 pa je ta porast, vedno v primerjavi s prejšnjim letom, bil za 1.156 milijonov lir. V letu 1986 so imeli skupno 3.813 milijonov lir posojil, lani pa 4.970.328.790 lir posojil.
Skoro so dosegli pet milijard. Vendar pa je to malo, premalo, ko vemo, da imajo kar 13.442.419.930 lir hranilnih vlog. V primerjavi z letom prej so lani vloge narasle kar za 2.411.053.753 lir. V odstotkih je to 21. Z podobnim tempom so hranilne vloge naraščale tudi v prejšnjih letih. Omejimo se na tista od leta 1983 dalje. V tistem letu je bil porast hranilnih vlog 30-odstoten, v letu 1984 kar 37-odstoten, v letu 1985 21-odstoten, v letu 1986 pa 16-odstoten.
Kaj vse to pomeni? Denarja je v Sovodnjah precej. Ljudje ga hranijo v domači posojilnici. Vanjo imajo seveda zau-apnje. Nekateri so sicer izbrali drugačne poti vlaganja denarja, v državne vrednotice, v delnice ter podobno, pa čeprav je v slednjem primeru tudi nekaj rizika, še zlasti v zadnjem letu, od lanskega padca vrednosti delnic v borzah na svetovnem trgu. V Sovodnjah so hiše v glavnem urejene, zaradi tega domačini denarja za gradnjo ne potrebujejo veliko. Obrtne in druge gospodarske dejavnosti so lepo utečene. Gospodarstveniki seveda potrebujejo denar za posodabljanje naprav, vendar to delajo postopno, ne gredo v velike investicije.
Vrh vsega sovodenjsko posojilnico pesti izjemen položaj. Izjemen je zaradi tega ker je nekako teritorialno zaprta. Kmečko-obrtne posojilnice v Italiji lahko poslujejo na ozemlju svoje občine ter sosednjih, a le če v teh ni druge
podobne posojilnice. Na ozemlju goriške občine posluje posojilnica v Ločniku. V Doberdobu imajo lastno posojilnico. Zagraj, kjer bi lahko poslovali, je bolj navezan na Gradišče. Lepo bi lahko poslovali v Štandrežu, a dovoljenja ni, ker ima nad tem krajem, ki je v goriški občini, nekako operativno dovoljenje ločniška posojilnica. Večkrat so si pri Ban-ca dTtalia prizadevali, da bi dobili dovoljenje za poslovanje s Štandrežci, a tega niso še dosegli. Le v posameznih primerih jim je to bilo mogoče.
Podrobno sta o stanju posojilnice na občnem zboru poročala predsednik upravnega sveta Mirko Hmeljak in predsednik nadzorstva dr. Štefan Bukovec. Bila so seveda dana tudi pojasnila.
Stanje sovodenjske posojilnice je vsekakor ugodno. Hranilne vloge so zelo narasle, prav tako tudi posojila. Premoženje so povečali za 29 odstotkov in sedaj znaša 868.983.897 lir. Ze na prejšnjih letih je bilo govora o nujnosti povečanja poslovnih prostorov denarnega zavoda. O tem so govorili tudi v petek. Stavbe ne bodo širili, preuredili pa bodo notranjost.
Čisti dobiček je lani znašal 185.137.089 lir. Največ tega (166 milijonov ) so dali v rezervni sklad, nekaj nad 9 milijonov pa v izredni rezervni sklad. Nad devet milijonov lir dajo v dobrodelne namene. Posojilnica namreč podpira delovanje raznih društev kot tudi šol v sovodenjski občini.
Tesno sodelujejo z drugimi posojilnicami v deželni zvezi, s slovenskimi v Doberdobu, Nabrežini in na Opčinah ter s Kmečko banko v Gorici in TKB v Trstu, pa v bančni sekciji SDGZ.
Sovodenjska posojilnica praznuje letos svojo 80-letnico. Ustanovljena je bila 2. aprila 1908, na goriškem sodišču pa registrirana 6. maja istega leta. Večjo proslavo ob 75-letnici so imeli pred petimi leti. 80-letnico pa bodo proslavili na jesen na izrednem občnem zboru, na katerem bodo tudi spremenili pravila, da se prilagodijo novi bančni zakonodaji.
Letos je zapadel mandat dvema odbornikoma, Renatu Devetaku in Cirilu Jurnu. Člani so oba potrdili za naslednjo mandatno dobo.	MARKO WALTRITSCH
Ob prigodah ameriškega dolarja
Friedmanov recept za denarni sistem
»Peripetije« ameriškega dolarja, o katerih se pravzaprav ne ve, koliko so naravne in koliko zrežirane, vsak dan bolj potrjujejo nujo po temeljiti preureditvi mednarodnega denarnega sistema, ali vsaj po smotrnejši monetarni politiki ameriške in drugih zahodnih centralnih bank oziroma vlad. Ugledni ekonomist Milton Friedman je prispeval za Wall Street Journal prerez monetarnih dogajanj od leta 1952 naprej in ustrezno razčlembo, ki ponazarja, kakšna naj bo po njegovem prava pot za ozdravitev bolnika.
Friedman meni, da bi se dalo zdajšnje stanje popraviti na dva načina: prvič s politiko stalne rasti denarne podlage ali s kupoprodajo zlata po ustaljenih cenah (njegova newyorška cena je v petek poskočila že na 455,25 dolarja za unčo zaradi poslabšanja ameriškega trgovinskega primanjkljaja), drugič pa s politiko, ki bi slonela na indeksu o gibanju cen poglavitnih surovin. V prvem primeru bi postale denarne operacije zlahka predvidljive, v drugem pa ne, vendar bi z oslanjanjem na surovine lahko pravočasno dojemali in tolmačili uspehe - ali polome — denarnih organizmov ter kolikor toliko verodostojno napovedovali njihove nadaljnje ukrepe.
V razdobju 1962-1985 je rast raznih listin, ki nadomeščajo gotovino — M2 — in cen precej nihala: pri prvih je znašala povprečno 8,2% letno, pri drugih pa 5,5%. V letih
1972-1975 je prišlo do recesije (inflacija je dosegla stopnjo 15%), ki ji je sledila hitra dezinflacijska faza z neurejenim nihanjem obresti in posledičnimi ekonomskimi težavami, a recesija se je ponovila v obdobju 1980-1982. V desetletju 1952-1962 -nadaljuje Friedman — je letna rast M2 znašala 5,5% in cen 2,3%, iz česar se da sklepati, da je bil porast denarne mase za okrog 3% povsem v skladu s censko stabilnostjo.
Kaj pa bi se zgodilo, ko bi se ameriška centralna banka (FED) leta 1962 odločila za letno rast M2 v razmerju 3-5%? Ustrezni pokazatelj ne bi mogel ostati v teh mejah teden za tednom, niti ne mesec za mesecem, pač pa bi to bilo mogoče v šestmesečnem oziroma celoletnem merilu: seveda le tedaj, ko bi si FED zadala kot glavni cilj stabilno monetarno rast. Ko bi ta v letih 1962-1987 znašala poprečno 4% namesto 8,5% na leto, bi bil obseg M2 danes za dve tretjini manjši, a temu primerno bi izgledal tudi cenovni indeks — kajpak ob predpostavki, da bi se stopnja inflacije sukala tedaj pri 1% in ne pri 5%.
No — ugotavlja Friedman — v takšnih hipotetičnih okoliščinah svet ne bi pretrpel vsega tistega, kar je moral prenesti zaradi poskoka inflacije v sedemdesetih letih s posledično stagflation ter nerednim gibanjem obrestnih mer in deviznih tečajev.
D. G.
Seminar ICE za male podjetnike
»Mednarodno gospodarstvo med sodelovanjem in konfliktom: makroekonomska predvidevanja, politično-institucionalni scenariji, področni trendi«: pod tem geslom bo 20. in 21. aprila v Rimu seminar, ki ga bo priredil Inštitut za zunanjo trgovino (ICE) v sodelovanju z ustanovo Data Resources Inc. (DRI) in z Inštitutom za mednarodne posle (IAI). Namen seminarja je omogočiti malim in srednjevelikim industrijskim podjetjem širši vpogled v mednarodno gospodarsko stvarnost, tako da jo bodo lahko verodostojneje tolmačili in temu ustrezno mogli in znali učinkoviteje nastopati na svetovnih tržiščih. Zavod ICE bo začel izdajati vsakih šest mesecev (aprila in oktobra) publikacijo s temeljitim prerezom povpraševanja po 23 industrijskih blagovnih zvrsteh v inozemstvu, in to na podlagi poizvedovanj v evropskih in zunaj evropskih državah.
TRST - Trg sv. Jakoba 3 - Tel. 773765
NUJNO KUPIMO:
Pri SV. JAKOBU, PONČANI novejše z razgledom, dve sobi, dnevna, kuhinja.
Pri ROCOLU hišico 100/120m2 z vrtom.
Na KATINARI hišico z vrtom in razgledom.
V	CONI D15 (Sv. Jakob) prostor za trgovinsko dejavnost (oblačila-konfekcije). IŠČEMO ZA PRIPOROČENE KLIENTE STANOVANJA V NAJEM. STROŠKI V NAŠE BREME.
ŽELITE TAKOJ IN DOBRO PRODATI STANOVANJE, HIŠO, ZIDAN OBJEKT?
V	naši kartoteki imamo že kupca! Telefonirajte na št. 773755 in 773765.
BREZPLAČNE OCENITVE!
		■om,t	mac svetuje				
							
Obrtniki, trgovci in socialne dajatve
Do 25. aprila oziroma torka, 26. t. m., ker je ponedeljek prazničen dan, morajo obrtniki in trgovci plačati prvi obrok fiksnih socialnih dajatev za samostojni pokojninski sklad za leto 1988. INPS je vsem zavarovancem že dostavil snopič osmih položnic, od katerih so štiri že izpolnjene s fiksnima zneskoma 331.552 lir (obrtniki) in 330.677 lir (trgovci) na obrok, medtem ko bo moral julija oz. oktobra vsak posameznik izračunati še podjetniški prispevek (4% za obrtnike in 4,2% za trgovce) na osnovi dohodka v letu 1987 in pa takoimenovani »davek na zdravje«. Glede tega davka gre omeniti novost, da se je namreč prispevek za vsedržavno zdravstveno službo znižal s 7,5% na 6,5% skupnega lanskega dohodka. Od tega zneska pa bo vsakdo še odbil 15% zdravstvenega prispevka, ki ga je plačal v letu 1987.
Te dni mnogi zavarovanci sprašujejo, kako naj se ravnajo s plačevanjem prispevkov, če so prekinili svojo samostojno dejavnost oziroma, če se je spremenilo število pomočnikov. S tem v zvezi jim dajemo nekaj praktičnih napotkov:
1. Kdor se je izbrisal iz poimenskih seznamov obrtnikov oz. trgovcev na Trgovinski zbornici z 31. decembrom 1987 in je to spremembo javil v roku 30 dni, kot predpisuje zakon, ni dolžan plačati nobene socialne dajatve in lahko vrne zavodu INPS vse položnice s priloženo fotokopijo izbrisa. Če dotični ne opravlja več nobene dejavnosti in ni v breme zakonca, bo kot nezavarovana oseba plačal morebitni »davek na zdravje« šele junija 1989 na podlagi dohodka iz leta 1988.
2.	Če izbris velja od 31. decembra 1987, a je bil opravljen z zamudo po 30. januarju letos, bivšemu samostojnemu delavcu ni treba plačati fiksnih in pa odstotnega zneska za pokojninski sklad. Mora pa poravnati »davek na zdravje« na osnovi dohodka iz prejšnjega leta, ker je predvidena za zamudnike precej huda denarna kazen.
3.	Vsi tisti obrtniki in trgovci, ki so ali bodo prekinili dejavnost v teku leta, imajo pravico, da jim INPS sorazmerno zniža fiksne zneske socialnih dajatev.
4.	Kdor pa je ali bo začel samostojno obrtniško oz. trgovsko dejavnost v teku tega leta, bo plačal socialne dajatve šele leta 1989.
5.	Če kdo od zavarovancev slučajno ni prejel na dom položnic, naj to takoj javi zavodu INPS, da mu pravočasno izstavi duplikat.
Zavarovancem, ki bodo zamudili pri plačilu kakega obroka, pa ne grozijo več tako hude denarne kazni, ker je bil ustrezni zakon odpravljen; INPS bo prizadetim zaračunal le redne pasivne obresti.
LANSKA POTRDILA O OPROSTITVI TICKETA ŠE VELJAVNA
Neki naš bralec nas sprašuje, če so še veljavna lanskoletna potrdila o oprostitvi plačevanja ticketa pri nakupu zdravil. No, finančni zakon je bil odobren, Krajevne zdravstvene enote pa nimajo še novih navodil in obrazcev, zato so še dobre lanske izkaznice, ki bodo verjetno podaljšane do junija.
Vtisi z nedavnega obiska v Albaniji	Piše MILOŠ likar
»Skrivnostna« dežela Šiptarjev se končno odpira tujini turistom
ii.
Knjige za učence osemletke stanejo za vsako šolsko leto toliko, kolikor znaša dvodnevni zaslužek delavca s poprečnim osebnim dohodkom. Varstvo v otroških vrtcih je brezplačno. Če pa otrok dobiva v vrtcu še hrano, plačajo starši le 30% od ekonomske cene. Na visokih šolah študira 16.000 študentov.
Brezplačno za vse prebivalstvo je tudi zdravstvo. Porodniški dopust traja dvanajst mesecev - šest mesecev pred rojstvom otroka in šest mesecev po rojstvu.
Albanci so narod z veliko nataliteto. Okoli 43% družin šteje več kot osem članov. Letno naraste število prebivalstva za 60.000. Moški sklepajo zakonske zveze med šestindvajsetim in tridesetim letom, ženske pa med devetnajstim in štiriindvajsetim letom. Tisti mladi ljudje, ki študirajo, se poročajo po opravljenem študiju. Povedati je treba, da je po zakonu dovoljeno skleniti zakonsko zvezo že z osemnajstim letom. Izredno malo je ločitev. Organi oblasti pomagajo, da se zakonska zveza ne razdere. Nezakonskih otrok ni, morda jih je le nekaj primerov. Že po tradiciji »naročajo« Albanci otroke po
sklenitvi zakonske zveze. Če pa se le rodi kak nezakonski otrok, se to dogaja zelo redko: takoj nastopijo lokalni organi in sodišče. Mladi oče mora odšteti kar velik del svoje plače za otroka in ga po odločbi sodišča priznati za svojega, seveda po opravljenem dokaznem postopku.
Prebivalci se lahko gibljejo po deželi svobodno. Problem je Selitev iz vasi v mesto. To je možno le, če se Albanec poroči z meščanko ali obratno.
Stanovanjska gradnja v Albaniji je privatna ali pa zadružna. Na vasi si lahko kmetovalci gradijo hiše sami, v mestih pa nabavi gradbeni material organizacija, v kateri je delavec zaposlen. Gradijo udarniško vsi člani delovne organizacije. Opazil sem, da nadzidujejo v Tirani precej hiš in s tem rešujejo pereč stanovanjski problem v mestu. Stanovanja so zelo poceni. Mesečna najemnina se giblje od 29 do 35 lekov, kar je okoli 5% povprečne mesečne plače.
Država zelo skrbi za kulturo, v vsakem večjem kraju deluje gledališče, v Tirani pa je tudi opera. Letno posnamejo kakih dvajset filmov. Vstopnica za kinematograf velja samo dva leka, za opero pa pet lekov. Dejanska cena
je višja, razliko pa plača država. Poceni so tudi knjige: najdražja knjiga stane osem lekov.
Polja so vsepovsod zelo dobro obdelana. Moški jih kultivirajo s traktorji-goseničarji domače izdelave. Z okopavanjem na zemlji in drugimi ročnimi deli na poljih pa se ukvarjajo v glavnem ženske. Vsak delavec na kmetijskih posestvih ima lahko ohišnico, ki pa ne sme biti večja od 150 kvadratnih metrov. Tu lahko goji zelenjavo in sadje. Od živali sme rediti le perutnino. Zemlja je vsa državna last.
V državi izhaja-precej dnevnih in tedenskih časopisov. Povprečna cena časopisa ne doseže pol leka.
Povprečna plača znaša 550 do 600 lekov (90 dolarjev). Za liter mleka je treba plačati 2 leka, za kilogram kruha prav tako 2 leka in kilogram sladkorja 5 lekov. Za hladilnik je treba odšteti sedem mesečnih plač, za televizijski sprejemnik pa šest. Moška obleka stane poprečno mesečno plačo, zimski plašč pa plačo in pol. Med oblekami po kakovosti in barvi ni kakšnih posebnih razlik. Za kilovaturo energije je treba plačati 0,3 leka, če pa potrošnja prekorači 100 kilovatur električne energije, stane vsak nadaljnji kilovat 0,5 leka.
Cene življenjskih potrebščin so stabilne in enake po vsej državi. Če se na svetovnih trgih cene dvignejo in mora država to blago uvažati, potrošnik tega ne čuti, ker razliko krije država. Leta 1979 so se cene gradbenega materiala in zdravil celo znižale.
V nemški izdaji monumentalne knjige, ki so jo izdali ob štiridesetletnici socialistične Albanije, piše: »Naše gospodarstvo ne pozna besed, ki so karakteristične za kapitalistični in revizionistični svet: stagnacija, inflacija, brezposelnost in zviševanje cen.«
Albanija je ateistična dežela. Vodič nam je povedal, da ljudje v letih po
osvoboditvi niso imeli kakšnega interesa zahajati v cerkev k verskim obredom. Zato je mladina naredila revolucionarni korak in cerkve spremenila v domove kulture. Ko so leta 1972 popisovali prebivalstvo, so se menda vsi državljani izjasnili, da sploh niso verni. Povedal je, da danes v Albaniji morda še kakšna ženska, stara nad 80 let, verjame v Boga.
Značilno za albansko ureditev je, da se državljani vedno udeležujejo volitev 100-odstotno. Pri zadnjih ni volil le en upravičenec. Bolniku prinesejo volilno skrinjico kar na dom, kjer opravi svojo državljansko dolžnost.
(Se nadaljuje)
Socialisti odklanjajo predlog Sama Pahorja
TRST - Italijanska socialistična stranka je pred dnevi prejela od prof. Sama Pahorja pismo s pozivom vsem strankam, ki vključujejo Slovence, in slovenskim organizacijam v deželi Furlaniji-Julijski krajini, da formirajo enotno listo s kandidati strank, ki so zastopane v enotni delegaciji za deželne volitve in tržaški občinski svet. Poziv prof. Sama Pahorja je vodstvo stranke proučilo in prišlo do sledečih zaključkov;
1.	Predlog je politično nesprejemljiv in neuresničljiv;
2.	Govoriti o politični enotnosti Slovencev je nemogoče, saj so vsaka stranka ali organizacije povsem avtonomne in je možna enotnost samo o konkretnih akcijah, kar pride do izraza v enotni slovenski delegaciji, v kateri so slovenski socialisti bili vedno aktivno prisotni.
3.	PSI se je in se bo zavzemala za reševanje problemov slovenske narodne skupnosti in se bo še vnaprej borila, da bo končno izglasovan globalni zaščitni zakon, za katerega je predložila zakonski predlog s podpisi njenih najvidnejših predstavnikov;
4.	Na listah PSI bodo, kot vedno, tudi slovenski kandidati, za katere PSI pričakuje, da bodo prejeli dovolj slovenskih glasov za njihovo izvolitev in uveljavitev na občinski, pokrajinski in deželni ravni. Socialistična stranka Italije obžaluje, da Slovenska skupnost stalno napada njene predstavnike, politiko stranke in slovenske socialiste in da je to prišlo do izraza celo v sporočilu, s katerim obravnava predlog Sama Pahorja, in kar pomeni, da Slovenski skupnosti ni do stvarne enotnosti Slovencev.
V petek aktiv slovenskih komunistov
TRST — V petek se je v Trstu sestala slovenska komisija KPI in razpravljala o trenutnem političnem položaju s posebnim ozirom na skorajšnje deželne ter upravne volitve. Poudarjena je bila zavzetost slovenskih komunistov, da se v tej pomembni politični preizkušnji izpostavi nujnost korenite spremembe splošne klime v Trstu in deželi in tako omogoči uveljavitev potrebne kulture sožitja ter zaščita pravic slovenske manjšine.
Slovenska komisija KPI meni, da je v tem trenutku potrebna čimvečja programska jasnost, saj gre za bodočo usmeritev in sestavo pomembnih upravnopo-litičnih teles in deželnega zbora Furlanije-Julijske krajine, kjer je KPI vedno bila zastopana tudi z vidnimi slovenskimi predstavniki.
O nalogah komunistov v sedanjem političnem trenutku in pripravah na volitve bo razpravljal tudi pokrajinski aktiv slovenskih komunistov, ki bo v petek, 22. aprila ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uvodno poročilo bo podal predsednik deželne slovenske komisije KPI Miloš Budin.
Originalna
demonstracija
študentov
VIDEM — Prekinitev delovanja ocenjevalnih komisij, stanje, v kate-rih se nahajajo šolska poslopja in pa odnosi med profesorji in študenti so bili nekateri od sicer glavnih razlogov, da so slednji včeraj dopoldne v središču Vidma poskrbeli za originalno demonstracijo.
V zgodovinskem jedru mesta se je zbralo preko deset tisoč študentov; držoč se za roke so ga nato obkrožili s pravo »človeško verigo«, ki je bila dolga več kot štiri kilometre. De-nionstracije, med katero so prišla do izraza vsa odprta vprašanja, ki tarejo državni šolski sistem, so se udeležili študenti iz vseh štirih pokrajin iz naše Dežele, kar ima seveda svoj Pomen. Kljub tako številni prisotnosti študentov v videmskem centru Pa ni ta originalna demonstracija Povzročila večji težav v prometu; za red so skrbeli sami študenti, mestni redarji in pa policijski organi.
Iz Skednja o Primorski poje
TRST — Z neprijetnim občutkom smo prebirale članek o koncertu Primorska poje v Dvorih nad Izolo (PD, 16. aprila), v katerem smo med drugim tudi odkrivale, da smo prvič nastopile na tej reviji.
Če nas spomin ne vara, smo se je letos udeležile že sedmič; zbor namreč neprekinjeno deluje od leta 1980 in redno nastopa, tudi na reviji Primorska poje. Kdor nas spremlja od začetka naše pevske poti, dobro ve, da se je naš zbor od svojega prvega nastopa na reviji Primorska poje v Kobaridu leta 1981 številčno in tudi kakovostno preobrazil in ga ne šteje med »novorojenčke«. Če že poročate o teh koncertih in ste na njih tudi prisotni, naj bodo podatki, ki jih posredujete bralcem, točni in mnenja objektivna. Prepričani smo, da se vsi zbori in dirigenti vestno pripravljajo na to revijo in v svoje delo vlagajo veliko truda in požrtvovalnosti, zato si ne zaslužijo, da bi jih v vaših poročanjih kakorkoli zapostavljali.
Ženski pevski zbor Ivan Grbec - Skedenj
Ob šestem letu delovanja
Triglavski narodni park ohranja neokrnjeno naravo
Park se razteza na 84.000 hektarih (4 od sto površine SRS)
BOVEC - - Edini narodni park v Julijskih Alpah, Triglavski narodni park, deluje že šesto leto. Cilji, ki so bili postavljeni tega edinega slovenskega narodnega parka in največjega v Jugoslaviji, se že uresničujejo. V razgovoru, ki smo ga imeli z, njegovim organizacijskim vodjem tov. Mladenom Bergincem, smo izvedeli, da je bila razglasitev tega parka zelo upravičena in da je skupščina socialistične republike Slovenije pravilno odločala, da ostane osrčje Julijskih Alp čisto in neokrnjeno, čeprav so bile lokalistič-ne tendence drugačne. Park obsega 84.000 hektarjev in predstavlja več kot 4 odstotke površine Slovenije. Leži na trikotu severozahodne Slovenije, med Avstrijo in Italijo, tako da odpade 32.580 hektarjev na občino Radovljica, 14.098 hektarjev na občino Jesenice in največ, 36.809 hektarjev, na občino Tolmin. V osrednjem področju parka je režim varstva parka strožji, v obrobju pa nekoliko blažji. Tako so posegi v naravo onemogočeni prav v osrednjem delu, kjer praktično ni naselij in druge dejavnosti. V obrobju parka pa so območja kulturne krajine, s katero že stoletja gospodari človek in kjer sta kmetijstvo in gozdarstvo še vedno glavni gospodarski dejavnosti, tu pa se že prepleta tudi s turizmom. Kljub temu, da ga obkrožajo pomembne mednarodne poti, in da je v neposrednem zaledju turistično razvitega območja, je ta del slovenskih Julijskih Alp ohranil ves mit gorske divjine. Triglavski narodni park odlikujejo razgibane apneniške gorske skupine, globoko zarezane doline, s kristalno čistimi neukročenimi rekami, ledeniška jezera, pestra alpska flora in še predvsem bogata fauna. Prepredajo ga markirane gorske poti, ob njih pa so številne planinske koče in zavetišča. Znotraj meja Triglavskega narodnega parka je ozemeljsko zajeta najbolj dragocena narava in kulturna dediščina slovenskega naroda. Temeljni cilj ustanovitve narodnega parka je ohranitev in zavarovanje posebnosti alpske krajine, z njenimi izjemnimi krajinskimi naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi vrednotami, ob istočasnem izboljševanju življenjskih in drugih razmer domačinov. Z zakonom o Triglavskem narodnem parku so določene meje, varstveni režimi, organizacije in financiranje ter načini skupnega planiranja v narodnem parku. Glede na to, da je narodni park namenjen varovanju žive in nežive narave, vendar za zagotovitev različnih etičnih, estetskih, znanstvenih, poučno-vzgoj-nih, rekreacijskih, političnih, do neke mere tudi gospodarskih ciljev družbe, se zastavlja ne samo konzervatorska temveč tudi kontinuirana aktivna naloga nadaljnjega razvoja krajine. Tako, kot v številnih drugih območjih zahodne, srednje in vzhodne Evrope, tudi Triglavski narodni park ni v popolnoma prvobitni in nedotaknjeni naravni krajini. Gre za krajino, v katero je človek posegal stalno, ponekod pa le občasno in značilno ekstenzivno. Zaradi te dediščine oziroma različnosti razvojnih stopenj prvobitnosti označujemo varstvo narodnega parka kot aktivno varstvo.
Z narodnim parkom upravlja organizacija Triglavski narodni park s sedežem na Bledu. V tej ustanovi je zaposlenih 23 delavcev, od tega 15 nadzornikov, ki dnevno na terenu nadzirajo vzpostavljanje režima parka, ostali pa delajo na upravi narodnega parka, poleg obmejnih poklicnih nadzornikov, ki delajo v narodnem parku, je vključenih še 30 amaterskih nadzornikov, ki prostovoljno in brezplačno občasno pomagajo opravljati nadzorno službo. Ker predstavlja varstvo narodnega parka s sklepom upravnih tehničnih in strokovnih nalog dejavnost posebnega družbenega pomena, je zakon zaradi vpliva širše družbe na njegovo upravljanje uvedel poseben organ Svet narodnega parka. Strokovna stran delovanja delovne organizacije je tesno povezana z raznimi strokovnimi ustanovami, ki se ukvarjajo z varstvom naravne in kulturne dediščine ter ustanovami s področja urejanja voda, gozdnih in kmetijskih površin. Ustanova narodnega parka ima tako oblikovano le skromno skupino takih operativnih strokovnih delavcev, ki imajo nalogo skrbeti za spremljanje stanja na posameznih področjih ter stalno povezavo z navedenimi institucijami ter organizirati morebitna predhodna medsebojna usklajevanja pri reševanju posameznih problemov. Ustanova se v pretežni meri financira iz dveh virov. Največji del prispeva republika Slovenija, kar omogoča in zagotavlja neodvisnost njenega delovanja, drugi najpomembnejši delež pa
predstavljajo sredstva zbrana z lastnim delom, s turizmom, publikacijami, s sredstvi zbranimi na vrhovni organizaciji, vse to zagotavlja delovanje vseh njenih služb, varstvo parka in urejanje tako imenovane parkovne infrastrukture, ki je trenutno v svojem nastajanju, kot je urejanje steza, poti, parkirišča, piknik prostori, pridobivanje odpadkov, informacijske oznake itd. Vsi drugi programi se pokrivajo po področjih posameznih dejavnosti, kot je turizem, kmetijstvo in vodarstvo. Glede parkovnih prepovedi je treba takoj poudariti to, da so milejše v zarobnem območju parka, kjer se omogoča prebivalstvu normalno življenje in delo, strožje pa v osrednjem območju, kjer ni stalnega prebivalstva, to je visokogorje. Tako je povsod možno gospodarjenje z vsemi kmetijskimi površinami, kot je paša in košnja. Se celo več: park podpira in v interesu poudarjanja kulturne krajine, je načelo čim širšega obdelovanja kmetijskih zemljišč, saj so se v preteklosti opustile in zanemarile ogromne površine, ki jih je človek v teh predelih redno obdeloval. Danes so marsikje zaraščene, propadle planine pa pričajo o nekdaj trdem vendar z naravo povezanim človekom. To je eden od primerov, s katerim je razvidno, da prepovedi nikjer v narodnem parku niso v oviro domačemu človeku. Ravno nasprotno. Varstveni režim naj bi ob razvoju življenjskih možnosti domačinom ohranil krajino zato, da bi od nje v času vsesplošnega propadanja in degradacije človekovega okolja v prihodnje imel eno redkih primerjalnih prednosti, ki bi ji zagotavljala dodatno osnovo za razvoj njegovih življenjskih pogojev, kot na primer zmožnost turističnega razvoja. Nekoliko drugačen pa je režim varstva in s tem seveda prepovedi glede nedomači-nov in obiskovalcev tega območja. Za te velja predvsem temeljno načelo doslednega spoštovanja naravnih in kulturnih danosti parka. Tako je prepovedano graditi počitniške objekte, kot vikende, parkiranje, kurenje ognjev, šo-torenje in taborjenje, to se lahko upravlja le na mestih določenih za take namene in potrebe. Posebna pozornost se posveča čistoči krajine, voda in zraka.
Po šestih letih uveljavljanja parkovne ureditve lahko ocenjujemo, da je spoštovanje pravilnega obnašanja in predhodnega splošnega nepoznavanja in izigravanja pravil preraslo v veliko bolj kulturno obnašanje in s tem tudi kulturnejše uživanje vseh prostorskih vrednosti narodnega parka. Seveda je za izboljšanje tega stanja pred nami na parkovni organizaciji še velika naloga ureditve čim širše mreže parkovne infrastrukture, ki bo obiskovalcem omogočila uresničevanja osnovnih parkovnih pravil in dostopne informacije o narodnem parku.
Na tolminski strani Triglavskega narodnega parka, to je na primorski strani, je poglavitna skrb skupno združena z napori tolminske občine, omogočila je boljše življenjske razmere ob domačinov v Trenti. Od vseh posebljenih območij znotraj narodnega parka je ravno Trenta v tistem kotu pod Triglavom najbolj pozabljena in odrinjena od gospodarskih tokov. Od prostorskih problemov pa za ta primorski del narodnega parka je onesnaževanje reke Koritnice. Industrijske odplake zaradi stenskega rudnika jo s težkimi kovinami zastrupljajo že dolga leta, kar je gotovo nevarno za domačine ob njej. Kljub obljubam o prenesenju tega nerazumnega odnosa Italije do našega prostora, to vprašanje ni prišlo do vrha točke.
Triglavski narodni park se ubada tudi z drugimi problemi in aktivnostmi, kot so na primer preprečevanje masovnega komercialnega nabiranja - beri .ropanja - gob in drugih gozdnih sadežev in zelišč. Naj omenimo, da se pripravlja predlog za dodatne republiške predpise. Opozarjajo na celotno odpiranje ceste preko Vršiča, preko celega leta, skrb glede umiranja gozdov in onesnaževanja voda, kot je Bohinjsko jezero in Koritnica, strokovni napori za soglašeno in realno prostorsko planiranje za odstranitev parcialnih interesov ter prevlada splošnih in skupnih interesov, povezovanje narodnega parka in turističnega gospodarstva, kot je eskluzivnost kraja, ohranjevanje prostora itd., gradnja informacijskih centrov parka, recimo kot na Bledu, Bohinju, Bovcu in Trenti, in dograjevanje celotne informacijske aktivnosti narodnega parka ter z drugimi aktivnostmi.
JANKO ROT
Nov objekt za zeleno bratovščino
SEŽANA - V lovski družini Senožeč, ki je pobratena s slovenskimi lov-ci iz Doberdoba in lovsko družino Oro Krnjak, je združenih 80 članov. Kot vsako leto so se tudi letos zbrali na redni letni skupščini (na posnetku skupina članov po skupščini) pri Pinotu v Dolenji vasi in ocenili prehojeno pot v lanskem letu, sprejeli lovsko gospodarski načrt, plan odstrela, v svoje vrste pa so vključili še deset pripravnikov. Skupščine so se poleg do-[načih gasilcev in predstavnikov druž-oenopolitičnega življenja senožeške krajevne skupnosti udeležila še predstavnika obalno kraške zveze lovskih družin Rado Dolgan in Gino Gobbo.
Številne prisotne, zlasti pa še jubi-:ante, je pozdravil starešina Anton kfože. Uro pred skupščino pa so ocenili lovske trofeje. Predsednik in sta-rošina Anton Može je v poročilu zlasti Poudaril začetek gradnje lovsko gospodarskega objekta v Dolenji vasi. k°nec lanskega leta so pridobili grad-eno dovoljenje za objekt, nakupili gradbeni material (pri tem so jim po-jPagali tudi zamejski lovci) in pričeli z sli. Mnogo bodo pa morali postoriti 6 v letošnjem letu, da bodo zastavljeno cilje tudi uresničili. Tudi domačini olenje vasi so priskočili na pomoč in rezplačno pripeljali les iz gozda.
, vsi lovci so dali velik prispevek v ^°rist lovišča, zato so trdno prepriča-s/ i	složno premagali vse na-
sn i '■.ožavc pri gradnji objekta. Lovci 0r vklj učeni v delo družbenopolitičnih ganizacij v krajevni skupnosti Seno-
žeče, kulturno in športno dejavnost. Lovska družina Senožeče slavi letos 43 let svojega obstoja, zato bodo še v nadalje si prizadevali ohraniti in razvijati medsebojno prijateljstvo in lik lovca.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Branko Hreščak, je gospodar Milan Vidmar orisal gospodarjenje v lovsko gojitvenem območju, ki meri 5500 hektarov površine. Prikazali so tudi izvršen plan odstrela. Marijan Sotlar pa je podal plan dela v lovišču za letošnje leto, ki narekuje vso skrb za vzdrževanje in izboljšanje življenjskih pogojev za divjad. V ta namen bodo obnovili 122 srnjačjih in 14 jelenjih solnic, na novo preorali in obde-
lali 20 arov krmnih njiv, prav toliko površin za jelenjad in srnjad ter zgradili sedem novih visokih prež. Skozi vse leto bodo skrbeli za dopolnilno krmljenje divjih prašičev in jelenjadi, vzdrževali naravna in umetna napajališča in skrbeli za redno čiščenje kaluž.
V svoje vrste so sprejeli 10 lovcev pripravnikov. Izvolili pa so tudi novo vodstvo. Za novega predsednika so imenovali Antona Pangerca. Zahvalili so se petim jubilantom in jim čestitali za prizadevno več kot 40 letno delo v lovski družini. Anton Može je čestital Jokobu Porta, Radu Dolganu, Jožetu Šturmu, Zdenku Goreč in Ivanu Franetiču za več kot 40 letni staž v zeleni bratovščini.	________
RADIOM AMATERSTVA HI-FI	88
GRUP
Cassa di Risparmto di Udine e Pordenone
1. RAZSTAVA ELEKTRONSKE TEHNOLOGIJE__________
FIERA Dl PORDENONE PORDENONSKI SEJEM
23. - 24. - 25. APRILA 1988
URNIK: 9.00 - 12.30 / 14.30 - 19.00
Kristjani in sožitje
Ne prav najboljši začetek ”šole miru“ tržaške ACLI
Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta
Ureditev metanskega omrežja in resolucija o gospodarski krizi
Dolinski občinski svet je na svoji petkovi seji obravnaval več pomembnih argumentov za razvoj občine. Med njimi so bili vsekakor najvažnejši sklepi, ki so zadevali raztegnitev plinskega omrežja na ozemlje občine Dolina. Tako je občinski svet soglasno odobril najprej okvirni načrt, ki ga je pripravilo tržaško občinsko podjetje ACEGA za metanizacijo dolinske občine. Načrt predvideva skupni strošek skoraj 6 in pol milijarde lir in ga sestavljajo splošno tehnično-ekonomsko poročilo, splošni tloris, tloris omrežja pod nizkim pritiskom in kabine za znižanje tlaka. Svetovalci so nato odobrili tudi izvršilni načrt za prvi odsek del za metanizacijo občinskega ozemlja, ki bo potekal od kulturnega centra A. Ukmar pri Domju po Ulici Marza-botto v tem naselju in nato po Ulici Koper-Capodistria do Lakotišča. Prvi odsek metanizacijo bo stal 400 milijonov lir, za kar je občinski svet pooblastil župana, da vloži prošnjo za posojilo pri Blagajni za naložbe in posojila, dolinska Občina pa je že dosegla pri Deželi kritje obresti do mere 7 odstotkov.
Med pomembnejše sklepe zadnje seje dolinskega občinskega sveta spada tudi odobritev izvršilnega načrta za postavitev vodovodnih cevi v naselju Frankovec, ki ga je pripravil tržaški inženir Devescovi in predvideva skupni strošek nekaj več kot 31 milijonov lir, ki ga bo dolinska Občina krila s prispevkom Sklada za Trst.
Po poglobljeni razpravi, med katero so nastopili predstavniki vseh svetovalskih skupin in izrazili tudi precej razčlenjena in različna stališča, je na-
posled prevladala volja po enotnem nastopanju (kar je župan posebej pohvalil) in je bila soglasno odobrena resolucija, ki se zavzema za premostitev hude gospodarske krize na Tržaškem. Resolucija uvodoma ugotavlja zaskrbljujoče razmere, ki jih označujejo nevarnost zaprtja škedenjske železarne, Tržaškega arzenala in tržiških obratov Ansaldo ter Italcantieri, poudarja obljube, ki so jih predstavniki vlade in državnih finančnih družb dali na nedavni konferenci o državnih soudeležbah, zato zavrača zgrešeno politiko družb Fincantieri in Finsider, apelira na Deželo Furlanija-Julijska krajina, da se taki politiki postavi po robu in na koncu ižraža željo, da bi bil čim-prej odobren zakon o razvoju obmejnih področij, ki bo po mnenju dolinskega občinskega sveta najustreznejši instrument za oživitev in razvoj krajevnega gospodarskega ustroja.
Velik smisel za enotno nastopanje so pokazali občinski svetovalci vseh skupin tudi pri sprejemanju pobude krajevnih združenj bivših partizanov, antifašističnih preganjancev in bivših
deportirancev za preureditev openskega strelišča, kjer je bilo žrtvovanih 109 antifašistov, v Park miru. Vsi svetovalci so namreč podpisali pozivnico predsedniku republike Cossigi, naj se zavzame za tako rešitev. Prav tako soglasno je občinski svet nato sklenil poslati južnoafriškemu veleposlaništvu v Rimu najodločnejši protest proti izreku smrtne kazni za 6 borcev proti rasnemu razlikovanju, z zahtevo po suspenziji izvršitve razsodbe in po demokratičnem ravnanju s prebivalstvom Južne Afrike.
V začetnem delu seje je župan Edvin Švab seznanil svetovalce z raznimi pobudami, ki jih je dolinska Občina sprejela v okviru proslavljanja 40. obletnice republiške ustave, med katerimi je najpomembnejše sodelovanje številne delegacije mladine in godb na mednarodni mirovni manifestaciji v Marzabottu, ki bo 25. aprila, in sporočil, da bo istega dne domači pevski zbor Venturini praznoval svojo dvajsetletnico v gledališču Prešeren in se bo ob tej priložnosti pobratil z mešanim zborom Corale Reno iz Marzabotta.
V dvorani cerkve Blažene Device Marije (Ul. Chiadino 2) je bilo v petek zvečer na vrsti prvo predavanje Šole miru ACLI, ki je letos posvečena nasprotovanjem, konfliktom in nestrpnostim narodnostih skupnosti, ki že stoletja živijo v našem mestu, a jim vse do danes ni uspelo najti skupne poti. Na petkovem predavanju, ki je bilo posvečeno vprašanju, kako naj krščanski skupnosti iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije prispevata k sožitju, sta svoje stališče obrazložila glavni vikar tržaške škofije g. Ragazzoni in glavni urednik koprskega Ognjišča g. Bole.
Gospod Bole je v dobri italijanščini poudaril, da se z ohranitvijo narodne identitete med ljudmi utrjuje tudi verska pripadnost in je kot primer navedel izkušnjo ZDA, kjer se je Cerkev upirala narodnim župnijam vse do takrat, ko je spoznala, da se ljudje niso udeleževali življenja tujih župnij. Pripomniti pa je treba, da se g. Bole ni preveč izkazal s poznanjem naše narodne skupnosti. V skoraj enournem predavanju se skoraj ni dotaknil vprašanja sožitja med tu živečima narodoma, ušlo pa mu je tudi nekaj »cvetk«, ko je na primer rekel, da je naravno, da se pripadniki narodnih manjšin asimilirajo, in ko je razumevajoče pripomnil, da je tudi njega sram tistih umazanih sodržavljanov, ki v središču Trsta jedo. smrdeče sendviče, kar se nam zdi dokaj čudno za duhovnika, ki pridiga vesoljno ljubezen. Poleg tega se je g. Bole močno čudil nad tistimi Slovenci, ki kljub poznanju jugoslovanskega ekonomskega položaja še naprej volijo za komuniste in za socialiste. Vtis smo imeli, da g. Bole v resnici ne priznava prav tistega pluraliz-
ma mišljenj, zaradi katerega mu je zahodni svet tako všeč, Jugoslavija pa malenkost manj.
Gospod Ragazzoni je v obširnem in bogatem posegu izrazil prepričanje, da se predvsem v sprejemanju in spoštovanju različnosti kaže omikanost neke družbe, kar pa se pri nas žal ne dogaja zaradi težke zgodovinske zapuščine. »Položaj pa se lahko spremeni na boljše, saj zgodovino ustvarjajo ljudje, ne pa nadčloveške sile. Zato naj si mladi, predvsem kristjani, zavihajo rokave in naj z veliko, skromnostjo, a pogumno začnejo delati za sožitje,« je zaključil g. Ragazzoni.
Naslednje predavanje Šole miru bo soboto, 30. aprila, ob 18. uri v dvorani Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice 13. O zakonu za zaščito slovenske manjšine v naši deželi bodo spregovorili dr. Feruccio Clavora, predstavnik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Čedadu, poslanec KD Sergio Coloni, poslanec PSI Gabriele Renzulli in senator Stojan Spetič za KPI.
KATJA PALČIČ
• Jamarska skupina San Giusto prireja v sodelovanju z jamarskim združenjem iz Bohumina na Češkem fotografsko razstavo z naslovom »Mednarodno srečanje, speleologija — okolje«. Na razstavi, ki jo bodo postavili v dvorani Vulcania Pomorske postaje in bo odprta od 21. do 25. aprila, bodo prikazali fotografske podobe z raznih odprav na Kavkazu in na Krimeji ter o onesnaževanju in zaščiti okolja. V nedeljo, 24. aprila, bodo ob 10. uri predvajali tudi diapozitive z odprave na Kavkazu in na Krimeji ter o kraških stezah.
Protest CGIL občinskega osebja
Pokrajinsko tajništvo sindikata za javne ustanove CGIL in sindikalni odbor CGIL osebja Občine Dolina sta včeraj protestirala, ker je zadnji občinski svet na predlog uprave odložil tiste točke dnevnega reda, ki zadevajo izvajanje sporazuma med dolinsko občinsko upravo in sindikati o preureditvi občinskih služb. V tiskovnem sporočilu strokovni sindikat CGIL zavrača utemeljitve, ki jih je uprava navedla za odložitev, jo poziva, naj brez zavlačevanja sprejme vse potrebne sklepe in napoveduje možnost ponovne mobilizacije osebja dolinske Občine.
Analiza odbora CNUT
Slabo izkoriščene možnosti za gospodarski razvoj Trsta
Okrogla miza zdravstvenih delavcev in tehnikov
Kakšne bodo bolnišnice leta 2.000
Kljub dejstvu, da Tržaška pokrajina uživa različne finančne ugodnosti in olajšave, začenši z zakonom o "paketu za Trst in Gorico", se ne more izkopati iz težke gospodarske krize in le s težavo sledi smernicam za industrijski razvoj. Odbor CMUT (odbor za pospeševanje gospodarstva in industrije), ki vključuje kakih 20 krajevnih upravnih teles, je te dni izdelal okvirno analizo o razvojnih možnostih Trsta. Rezultati sicer niso ravno izvirni, saj iz njih izhaja, da ima ta čas največ možnosti za razvoj znanstveno-raziskovalni sektor, medtem ko je namestitev novih industrijskih objektov že kar tvegana poteza.
Znanstveno-raziskovalni sektor je že danes dobro vpeljan v krajevno stvarnost, odpirajo pa se mu tudi možnosti sodelovanja s tujimi industrijami. V Centru za znanstvene in tehnološke
raziskave bodo namreč uredili posebne odprte laboratorije, ki se jih bo lahko posluževalo prebivalstvo, sodelovali pa bodo strokovnjaki od vsepovsod. Znaten zastoj pa beležijo pri krajevnem gospodarskem in znanstvenem razvoju, ki mu botruje predvsem počasnost birokratskih postopkov in pomanjkanje ustreznih površin. Ustanova EZIT predolgo odlaša z ureditvijo Doline pri Orehu, s tem pa tvega, da se bodo razpoložljiva finančna sredstva Paketa za Trst iztekla drugam. V primerih pa, kjer obstaja tako imenovana dobra volja podjetnikov, prihaja do nepotrebnih zamud birokratskega značaja. Da bi tudi te premostili Odbor ČNUT predlaga, da bi pristojni uradi in ustanove omogočile pospešeno urejevanje potrebne dokumentacije.
Kakšne naj bi bile bolnišnice prihodnjega tisočletja? Na to vprašanje so skušali odgovoriti zdravstveni delavci, osebje Krajevne zdravstvene enote, arhitekti in tehniki Vsedržavnega centra za gradnjo in tehnološko opremo bolnišnic Cneto na okrogli mizi, ki ji je predsedoval deželni odbornik za zdravstvo Luigi Manzon.
Upoštevajoč logiko in splošne zahteve, da se morajo bolnišnične usluge vedno bolj približevati potrebam prebivalstva, so tehniki in gradbeniki ter zdravstveni delavci izdelali načrt za tri vrste zdravstvenih domov. Bolnišnice "prve kategorije" razpolagajo z 200 do 250 ležišči, zagotoviti pa morajo ustrezno pomoč širšemu krogu -1,2 do 1,5 milijona — uporabnikov. Prej kot bolnišnice za daljšo hospitalizacijo, naj bi to bili, neke vrste "Day Hospital" z ambulantami, posvetovalnicami, oddelkom za prvo pomoč in strukturami za ostarele. V bolnišnicah druge kategorije bo zdravstveno osebje opravljalo zahtevnejše posege, medtem ko bi bolnišnice tretje kategorije z 800 do 1.500 ležišči razpolagale z najsodobnejšo medicinsko tehnologijo. Za te objekte bi bilo najbolj primerno, če bi se nahajali v bližini univerzitetnih centrov, v njih pa bi opravljali v glavnem kirurške operacije in terapije s pomočjo strojev. Za vsak zdravstveni okraj bo zadostovala ena sama bolnišnica tretje kategorije
prav zaradi visoke tehnologije, ki omogoča hitrejše in številnejše posege.
Odbornik Manzon se je v svojem posegu zaustavil pri vprašanju preventive, ki lahko velikokrat prepreči pravo hospitalizacijo in daljše zdravljenje posameznikov. Prav glede preventive pa je treba prebivalstvo sproti informirati in vzgajati, to pa pomeni, da je treba s to obliko vzgoje začeti že v šoli. Bivanju v bolnišnici pa se bolnik lahko izogne, če pozorno sledi navodilom zdravnikov in terapevtov, pri tem pa bi mu bila lahko v veliko pomoč podpora terenskih zdravstvenih delavcev, ki je pri nas skorajda ni. Ne gre samo za golo bolničarsko delo, temveč za delo specializiranega osebja, ki bi bolnike in rekonvalescente obiskovalo na domovih. S tem bi se odprle možnosti ureditve teritorialne zdravstvene službe z ambulantami in posvetovalnicami, rehabilitacijskimi centri in nadzornimi službami, ki bi krepko razbremenile delo v bolnišnicah.
Vprašanje zase pa ostajata skrbstvo in zdravstvena služba za ostarele. Odbornik Manzon je dejal, da bi bilo treba za ta del prebivalstva, ki postaja vse bolj številen, poskrbeti s posebnimi objekti, ki imajo le malo skupnega z bolnišnicami, čeprav bi v njih ostareli našli tudi"zdravniško pomoč.
Novi deželni normativ o uničevanju odpadkov
Tržaška pokrajina pripravila načrt za preureditev Grljanskega zaliva
Deželni odbor je odobril zakonski osnutek, ki spreminja deželni normativ o uničevanju odpadkov. Ukrep bo po prepričanju Dežele omogočil učinkovito reševanje emergenčnega stanja, ki se je prav glede uničevanja odpadkov ustvarilo praktično v vsej Furlaniji - Julijski krajini.
Vsebino zakonskega osnutka je pred kratkim orisal sam deželni predsednik Biasutti na videmskem srečanju z zainteresiranimi krajevnimi upravami, s stanovskimi organizacijami in z naravovarstvenimi združenji. V prvi vrsti zakonski ukrep, v skladu z načelom decentralizacije, določa pristojnosti in vlogo Dežele 'in krajevnih uprav pri pripravljanju in odobritvi načrtov za uničevanje odpadkov. Deželi bo tako ostala pristojnost za načrtovanje na področju strupenih in nevarnih odpadkov, medtem ko bodo morale pokrajinske uprave pripraviti pokrajinske načrte za uničevanje mestnih in posebnih odpadkov. Osnutek določa tudi, da bodo naprave za uničeva-
nje odpadkov lahko sprejemale smeti samo iz deželnega teritorija.
Med posebnostmi novega normativa gre zabeležiti obvezo Dežele in pokrajin, da sodelujejo z naravovarstvenimi združenji tako pri pripravljanju kot pri uresničevanju novih naprav za uničevanje odpadkov. Za boljše načrtovanje in upravljanje sistema je predvidena ustanovitev posebnega informativnega sistema o odpadkih, ki bo omogočil zbiranje, predelavo in ažuriranje podatkov o količini in kakovosti vsakovrstnih odpadkov v Furlaniji - Julijski krajini. Novi normativ se loteva tudi vprašanja ponovne uporabe odpadkov ter določa poostritev kazni za kršilce deželnih določb.
Zakonski osnutek bo moral zdaj odobriti deželni svet. Sam predsednik Biasutti je izrazil željo, da bi bil ukrep čim prej sprejet, tako da bi se lahko na čim bolj organski način lotili delikatnega problema odpadkov.
Na pobudo tržaške Pokrajine bodo temeljito preuredili Grljanski zaliv. Predlog za preureditev je predstavil sam predsednik Pokrajine Loc-chi, nova podoba Grljanskega zaliva pa naj bi se vokvirila v splošnejši načrt, ki skuša ovrednotiti Trst in obalo tudi s turističnega vidika. Podobna dela so opravili tudi v Ribiškem naselju. Za Grljanski zaliv se zavzemajo pristaniško poveljstvo, Nadzorništvo za spomeniško varstvo, Tržaška občina in krajevni komite za uveljavljanje Grljana in Miramara.
Načrt za preureditev Grljanskega zaliva bo pripravila skupina arhitektov, ki jo vodi Claudio Visintini. Načrt predvideva izgradnjo dveh pomolov na cementnih stebrih, na pomolu bi bilo 61 privezov za jahte, ki ne bi bile krajše od desetih metrov. Podaljšali bi sedanji pomol, kjer so privezi za potniške ladje in tudi bencinske črpalke. Zgradili naj bi tudi prostore za razne usluge
(od trgovin do raznih uradov). Stavba bi bila privzdignjena, tako da ne bi ovirala prometa.
Na obalni cesti naj bi zgradili parkirišče za več kot 220 avtomobilov in to tako, da ne bi motilo okolja. Parkirišča bi povezali z zalivom s posebnimi dvigali. Izboljšali bi tudi cestno povezavo z Grljanskim zalivom. V načrtu je predvidena tudi obnova kopališča, zgradili pa naj bi še velik bazen, ki bi ga lahko pozimi pokrili. Povečali naj bi tudi število teniških igrišč. Načrt za preureditev Grljanskega zaliva upošteva potrebe domačinov, ribičev, gostincev, turistov in tudi znanstvenega centra v Miramaru. Turistična ponudba bo namenjena predvsem navtičnemu turizmu, saj je zanj največ zanimanja. V bistvu lahko Tržaški zaliv bolj malo ponudi tujim kopalcem, za lastnike čolnov in jaht pa je Zaliv idealno iztočno mesto za izlete in potovanja po Jadranu.
Jutri zasedanje o težavah male in srednje industrije
Združenje industrij cev tržaške pokrajine bo v okviru programa dejavnosti za letošnje leto priredilo v sodelovanju s CRES (Deželnim servisnim centrom za malo in srednjo industrijo) okroglo mizo z naslovom "Strategije malih in srednjih industrij: izkušnje in metode". Namen posveta, ki bo jutri z začetkom ob 16.30 na sedežu Združenja na Trgu Scorco-la, je opraviti temeljit razmislek o svetlih in senčnih straneh v delovni praksi podjetnikov in na tej osnovi
pripraviti operativno strategijo za bodočnost, ki naj omogoči premostiti sedanje bolj ali manj krizno stanje.
Po pozdravnih posegih predsednika Združenja industrijcev Piera Tor-reselle in predsednika Odbora za malo industrijo inž. Franca Romana bosta imela uvodno poročilo ravnatelj CRES dr. Giorgio De Marchi in prof. Fred Sidon, član "Princeton Strategy Group" iz New Jerseya in eden največjih mednarodnih izvedencev o strategiji podjetij.
Potovalni urad AURORA
predstavlja naslednje izlete in potovanja: od 15. do 21. maja — z avtobusom na otok RAB. Cena 175.000 lir; 28. in 29. maja izlet na PLITVlCKA JEZERA. Cena 142.000 lir; od 10. do 17. junija v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 990.000 lir; od 29. junija do 3. julija v BUDIMPEŠTO. Cena 496.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA Ul. Milano 20, tel. 60261.
FoiLccn.
TRST - Bazoviška 92 Tel. 55-443 - 54-680
PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA
TRGOVINA
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst
■	sanitarije
■	vse za ogrevanje in hidravliko
■	inštalacije in popravita
Vrsta prireditev v predvolilni kampanji
Včeraj skupščina Liste za Trst in kongres Proletarske demokracije
Lista za Trst si postavlja kot glavni smoter pri junijskih upravnih volitvah ohranitev relativne večine v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, tako da ohrani pozicijo župana v Trstu. Vse sile bo vložila za izvolitev čimveč svojih zastopnikov v deželni svet v upanju, da ji bodo spremenjena razmerja med socialisti in demokristjani omogočila odločujočo vlogo pri sestavljanju deželne vlade, skušala bo tudi utrditi svoje predstavništvo v tržaških rajonskih svetih. V ta namen kliče na pomoč svojo tradicionalno volilno bazo, ki jo je lani »posodila« pri političnih volitvah socialistom, na treh osnovnih geslih avtonomije za tržaško pokrajino v okviru Dežele, zaščite Krasa in integralne proste cone, kateri so dodali še četrto, in sicer »ne bilingvizmu«.
To je v bistvu povedal tajnik LpT (in tržaški župan) Staffieri na včerajšnji predvolilni skupščini članov, na kateri je podal najprej poročilo svojega dveletnega tajnikovanja, nato pa še predložil nekak volilni program, ki se je resnici na ljubo omejeval na taktiko, ki naj bi jo listarji .izvajali za utrjevanje svojih oblastvenih pozicij, in je skoraj povsem prezrl najnujnejše potrebe mesta, od onesnaženja in prometa do krize industrijskih dejavnosti in vprašanja starejših občanov. V ostalem se je skupščina (ki se nadaljuje danes) iztekla v običajnem »slavnostnem sprevodu« veljakov Cecovinija, Gam-bassinija, Camberja (ki je napovedal ponovno vložitev zakonskega osnutka, ki naj bi Slovencem priznal zgolj pravice, ki so že uzakonjene) in Cesanel-lija.
V okvir predvolilnih priprav sodi tudi srečanje^ ki ga prireja KPI jutri ob 17.30 v Časnikarskem krožku na Korzu Italija 12, na katerem bo vrsta izvedencev razpravljala o »slabostih pravosodja«. Za 26. in 27. t. m. pa prirejajo komunisti v našem mestu tudi dvodnevni simpozij o »znanstvenem raziskovanju v Evropi in poteh razvoja«, na katerem bodo sodelovali ugledni strokovnjaki in ga bo uvedel bivši tržaški komunistični poslanec Antoni-no Cuffaro.
Proletarska demokracija bo v večji meri kot doslej posvečala svojo pozornost okolju in odnosom med moškim in žensko. To je bila temeljna misel uvdnega poročila, ki ga je imel na včerajšnjem pokrajinskem kongresu sekretar Vincenzo Menon. Po njegovem mnenju stranka ne sme usmerjati svoje pozornosti samo protislovjem, ki izhajajo iz dela, pač pa protislovjem, ki izhajajo iz odnosa delo-okolje in moški-ženska. Kot konkreten primer je Menon navedel livarno AIT in Pitti-nijev načrt za njeno restrukturacijo.
Preprečiti je treba, da bi bila tovarna kot doslej prava ekološka bomba in poraziti logiko golega dobička ter doseči, da bo proizvodni obrat usklajen z okoljem. Zaskrbljenost za onesnaženje okolja upravičujejo tudi nedavni rezultati raziskav »zelenega vlaka«.
DP računa, da bo s svojo linijo lahko spodbudila skupno delo s skupinami zelenih, Tržaškim gibanjem, mirovniki, naprednimi katoličani in feminističnim gibanjem, ker so vsi občutljivi za problem okolja. V tem okviru tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu proučujejo možnost oblikovanja skupne »mavrične liste«. Tudi KPI je ponudila demoproletarcem možnost, da bi kandidirali na njenih listah, vendar vse kaže, da bo ponudba zavrnjena.
Zdi se torej, da se bo DP predstavila na volitvah skupaj z omenjenimi gibanji. V tem okviru velja omeniti, da so demoproletarci ponudili kandidaturo za deželni svet (in baje tudi za občinski) prof. Samu Pahorju. Dokončen dogovor pa, kolikor je znano, ni bil še dosežen, pogovori pa so še vedno v teku.
Danes Pomlad v Barkovljah
Šest umetnikov iz dežel Alpe-Jadrana — Slovenijo bo zastopal Zvest Apolo-nio, Trst pa Marino Cassetti, ki je med drugim avtor simbola letošnjih tržaških pomladnih prireditev — bo danes zjutraj v Barkovljah v bližini vodometa s pomočjo občinskih vrtnarjev oblikovalo šest »umetniških« gredic. Cvetličarski »happening« se bo pričel ob 10.30. Umetnike bo z veselimi takti spodbujala godba na pihala Refolo. Pri prireditvi, kateri bo predsedoval predsednik odbora za Pomlad v Trstu Pacor, bodo sodelovali še likovniki Franz Berger iz Beljaka, Serse Roma iz Trevisa, Pietro Sampietro iz Coma in Gianni Borta iz Vidma.
Podpisali jo bodo v torek
Pogodba med Italijo in Madžarsko o uporabi tržaškega pristanišča
V torek bodo na tržaški Prefekturi podpisali med Italijo in Madžarsko pogodbo o tem, kako bo Madžarska lahko uporabljala tržaško pristanišče.
Pogodba bo v bistvu omogočala Madžarski, da se nemoteno poslužuje tržaškega pristanišča za prevažanje blaga. Poleg tega se bo lahko omenjena država pogajala o cenah železniških prevozov. V Trstu bo imela Mad-
Včeraj predstavitev
Nova sezona gledališča Verdi
Včeraj je bila v mali dvorani gledališča Verdi tiskovna konferenca o spomladanski in poletni sezoni tržaške operne hiše. Tiskovno konferenco je sklical tržaški župan Staffieri, prisotna pa sta bila tudi intendant De Ferra in umetniški vodja De Banfield.
Prihodnji mesec je na sporedu osem komornih koncertov, ki jih bo izvajala polovica orkestra. Ostali del orkestra bo namreč na turneji v Messini, kjer bodo uprizorili dela Prijatelj Fritz, Hči polka in Boheme.
Komornim koncertom bo sledila operetna sezona. Ponovili bodo opereti Netopir in Klivija, uprizorili pa bodo tudi novo priredbo znane operete Vesela vdova.
Čas velikih koncertov bo septembra. Verdijev orkester bo seveda nastopal v polni sestavi, na dirigentskem pultu se bosta med drugim zvrstila tudi Spiro Sargi-ris in Daniel Oren.
pismo uredništvu
Seghene se zagovarja
Gospod direktor,
z velikim začudenjem sem prebral v yašem časopisu, kako ste sprevrgli izjave, ki sem jih v imenu svoje svetovalske skupine izrekel na občinski seji z dne 12. 4. 1988 o vprašanjih global-nyga zaščitnega zakona za Slovence, ki živijo v Italiji.'
Socialistična stranka je vedno zago-varjala zaščitni zakon, ki bi na enakopravni ravni zajamčil pravice italijanskih državljanov slovenskega jezika. V tem smislu smo se in se bomo yedno zavzemali, in to ne glede na število Slovencev, ki bodo volili za "SI. Na zadnji občinski seji smo se strinjali z resolucijo, ki so jo predsta-vdi komunisti, da bi spodbudili vlado 9lede zaščitnega zakona. Komunistom Slno tudi priznali, da so opustili svoja stara maksimalistična stališča.
. Ne razumem, kam vi ciljate in kaj ■mlite dokazati s tistim vašim absurdnim člankom. Res je, da tržaški socialisti, z mano vred, nismo sodelovali pri tzdelavi zakonskega predloga, ki ga je tdožil poslanec Renzulli. Se vam zdi, da je to stvar, ki jo lahko spregleda-dto? Se vam zdi normalno, da pri sestavi zakonskega osnutka izključijo Prav tisto pokrajino, kjer živi največ Slovencev? To ne pomeni, da ne poznam zakona in niti da ga odobravam. /|endar, tudi če bi zakon odobravali, kje je vladna večina, ki bi ga podprla? jyaj počenja Krščanska demokracija, “tez prispevka katere ni mogoče na-Pmviti ničesar?
Gospod direktor, vi se dobro pazite, na ne bi napadli tistih, ki so resnično Ptoti Slovencem. Laže je napadati so-Ualiste in zamolčati resnične odgovor-J!6 ali resnične sovražnike. Gospod di-ektor, vabim vas, da objavite moj ce-°tni poseg v občinskem svetu z dne ^- 4. 1988 in pustite bralcem, da si ami ustvarijo mnenje, seveda brez va-,m zlobnih nasvetov, ki jih dajale kot aljinsko vodeni delfin. rj PSI ni opustila svojih naporov v ko-st Slovencev in njihove zaščite in k®9a ne bo storila v bodoče, in to
doslednega socialista ne more biti dvomov glede zaščite slovenske manjšine. Zato lahko samo še ponovimo, da ne more biti dvomov v primeru, ko gre za zaščito manjšine in torej za izvajanje osnovnega socialističnega načela, t. j. zaščite človeških in državljanskih pravic, predvidenih v ustavi.
Na teh stališčih so furlanski in drugi socialisti, Seghene pa se je najbrž od njih oddaljil in samo s tega zornega kota obravnavamo in bomo obravnavali stališča raznih političnih predstavnikov. Na osebne žalitve, na neupravičene ocene, češ da je dnevnik protisocialističen in podobno, pa ne bomo odgovarjali, ker se na to raven nočemo spuščati in nočemo zaostro-‘ vati osebnih polemik.
Bogo Samsa
Atentat rdečih brigadistov odmeval tudi na zboru ANDE
Z okroglo mizo, za katero je razpravljal tudi minister Santuz, se je sinoči v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu končalo dvodnevno zborovanje, ki ga je priredilo Vsedržavno združenje volivk (ANDE) na temo: »Nove in stare človekove pravice med kulturo, politiko in gospodarstvom«. O tej aktualni in pomembni problematiki je ob sodelovanju priznanih strokovnjakov razpravljalo več sto žensk, ki je v naše mesto prišlo iz najrazličnejših krajev Italije.
Včeraj dopoldne je predaval predsednik komisije za človekove pravice pri predsedstvu vlade prof. Paolo Ungari na temo: »Človekove pravice v Evropi in nujne dolžnosti v Italiji«. Svoj poseg je osredotočil na okrepitev gospodarske in politične enotnosti, do katere bo prišlo v Evropski skupnosti leta 1992, in opozoril na zamude, ki jih ima Italija v odnosu do drugih držav članic tudi na področju človekovih pravic. Posebno je se je zaustavil pri večkrat nezaslišano dolgi zapori obtožencev pred procesom in pri drugih primerih kršenja pravic na področju pravosodja.
Pri popoldanski okrogli mizi so poleg ministra Santuza in prof. Ungarija pod predsedstvom članice Gospodarske in socialne skupščine EGS Beatrice Rangoni Machiavelli govorili še filozof Lucio Colletti, rektor Tržaške univerze Paolo Fusaroli in predsednica Svetovne zveze za študije o bodočnosti Eleonora Mašini. Slednja je med drugim podčrtala, da se bodo v bodoče čedalje bolj uveljavljale pravice po priznanju različnih kulturnih, etničnih in narodnostnih skupnosti.
Prav ob koncu zasedanja je iz Forlija prispela vest o atentatu rdečih brigadistov. Udeleženci in še posebej minister Santuz so ga odločno obsodili.
JUb prptisocialističnemu zadržanju
raje694 časoPisa in vseh tistih' ki imai° kot
,aie zastavo, s katero lahko vihrajo, Pa rešeno vprašanje.
Augusto Seghene
vče-
ajprej osebno ostro pro-
r Podžupan Augusto Seghene je tJ .P°I<ine najprej osebno ostro nekIral Proti našemu komentarju o vihaleritl za Slovence nesprejemljiva! do3°dkih, kasneje pa nam je po-jav).yornie pismo, ki ga v celoti ob-žar,arno- Objavljamo ga kljub osebno Rvem tonu in žalitvam brez vsake-P?v°da. Politično sprejemamo na ni fziave, da se izreka za global-s°?itni zakon in da PSI ni opustila Ph obvez v korist Slovencev. ča °. a.kako se vse to sklada z isto-v r>Jmi Pditvami, da ni bil vključen ve„ JPravo zakonskega osnutka o slo-o , T0 manjšini in da se zaradi tega QljUK°nu ne more izrekati? Vključitev strnnk?kIJ?čitev ie naiPrei njegov
izpodh'1 Pro^em' za nas Pa le ne~ Obilno, da za vsakega resnega in
Nezadovoljstvo nad službo spravilo grobarja v zapor
Grobar Marco Consolari si bo od svojega neljubega dela oddahnil kar v zaporu. Consolari, ki je star 37 let in stanuje v Ul. Ponziana 4, je bil včeraj namreč tako naveličan svoje službe, da je prišel domov v vinjenem stanju in svoje tegobe zvrnil nad 41-letno prijateljico Mirian Canciani in njeno 11-letno hčerko Martino. Ko pa je na opozorilo Cancianijeve prispela policija, se je Consolari spravil tudi nad agente in enega lažje ranil. Aretirali so ga pod obtožbo, da je ranil, žalil javnega funkcionarja in se mu upiral.
Agenti so prispeli v Ul. Ponziana nekaj pred 15. uro. Komaj so stopili iz avtomobila, so z balkona četrtega nadstropja že slišali glasno prerekanje. Čeprav je bil Consolari še kako zatopljen v prepir, pa je vseeno opazil agente, ki so se približali vhodnim vratom večnadstropne hiše. To ga je tako razjarilo, da jih je grobo ozmerjal in jim zakričal, naj odidejo. Da bi
okrepil svoje grožnje, je iz kuhinje pobral cedilo za krožnike ter zapretil, da jim ga bo vrgel na glave. Agenti so se takoj poskrili v vhod. Tu pa jim je prihitela nasproti objokana Martina, ki jih je v solzah zaprosila, naj moškega odvedejo.
Agenti so se previdno približali vhodnim vratom grobarjevega stanovanja, tu pa jih je že pričakal razočarani grobar, ki je ponovno ozmerjal agente in jim zapretil, da jih bo ubil. Moški, ki je bil očitno neprišteven, je celo skušal uresničiti svoje namene in iz kuhinje potegnil velik kuhinjski nož ter se z njim spravil nad agente. Po kratkem spopadu je agentom le uspelo pomiriti Consolarija in ga odvesti v koronejski zapor.
Cancianijeva jim je pozneje povedala, da so taki prepiri precej pogosti, povzroča pa jih Consolarijevo nezadovoljstvo nad neprijetno službo.
Policijske priprave na nogometno tekmo
Nogometne tekme vse več zaposlujejo organe javnega reda. Tudi današnja tekma med Triestino in Padovo je spravila na noge tržaško policijo in karabinjerje, ki so že poskrbeli za »učinkovit« sprejem gostov in varno spremstvo domačih prenapetežev. Pa-dovske navijače bodo sprejeli na železniški postaji in na izhodih z avtoceste, po koncu tekme jih bodo pospremili domov, nadzorovali pa bodo tudi železniški promet.
Policija in karabinjerji pa so razpeli svoje mreže že v petek in opravili vrsto preventivnih kontrol. V mrežo policije so se ujeli dekle iz Vidma in trije fantje iz Gorice, ki so pri sebi imeli 5,6 grama hašiša in psihofarmake. Ker jih niso potrebovali v terapevtske namene, je policija njihova imena naznanila sodnim oblastem, 19-letnega Fla-via Devinarja pa je prijavila še zaradi nezakonite posesti dveh nožev.
Dva hudo ranjena na Trbiški cesti
Trbiška cesta je bila v noči med petkom in soboto prizorišče silovite nesreče, ki za las ni terjala smrtnih žrtev. V bližini odcepa za Trebče sta silovito čelno trčila zasebni avto z goriško in kombi s švicarsko evidenčno tablico. Vozili sta bili skoraj popolnoma uničeni, dva od štirih fantov, ki so se peljali z njima, pa sta se hudo ranila.
Nesreča se je pripetila natanko pri 9. kilometru Trbiške ceste, kjer trenutno gradijo novo hitro cesto. Zaradi gradbenih del je vožnja po tej cesti itak nevarna, saj se promet odvija le po eni strani ceste. Zaradi tega je hitrost omejena le na 30 kilometrov na uro. Čeprav vzroki nesreče še niso znani, je zelo verjetno, da voznika nista spoštovala omejitve.
Nekaj po 1. uri je v smeri proti Opčinam pripeljala alfet-ta 2.000. Za volanom je sedel 23-letni Andrea Miani iz Tržiča, ob njem pa se je peljal njegov 24-letni prijatelj Paolo Ragnacci, tudi iz Tržiča. V istem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal kombi toyota, ki ga je upravljal 27-letni Blaž
Marjanovič, rojen v Sarajevu, a bivajoč v Luzernu, ob katerem je sedel 23-letni Mato Skeledzja, ki je prav tako rojen v Sarajevu in ki živi v Luzernu. Voznika sta pritisnila na zavore, trčenje pa je bilo neizogibno. Sunek je bil tako močan, da je vrgel vozili daleč stran eno od drugega in ju tako skrotovičil, da so gasilci le s težavo potegnili iz njih štiri potnike.
Najhuje se je poškodoval Andrea Miani, kateremu so zdravniki napovedali 100 dni zdravljenja. Ugotovili so namreč, da je fant utrpel odprt zlom stegnenice in piščali, ranil pa si je tudi oko in brado. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku. Zelo hudo pa se je poškodoval tudi Marjanovič, ki si je spahnil stegnenico ter se ranil po roki in obrazu. Tudi njega so sprejeli na ortopedskem oddelku, okreval pa bo v 60 dneh. Nekoliko bolje sta jo skupila njuna sopotnika, ki se bosta morala zdraviti po 20 dni. Ske-ledzji so nudili le prvo pomoč, Ragnaccija pa so zaradi ran na nosu zadržali.
žarska svoja skladišča, za madžarske tvrdke, ki delujejo v Trstu, pa bodo veljave iste finančne olajšave, kot za italijanske.
Pogodba seveda obvezuje madžarsko vlado, da poveča svoj blagovni promet v tržaškem pristanišču in vzpodbuja madžarska podjetja, da povečajo v Trstu svoje trgovske in industrijske dejavnosti. Pogodba bo postala državni zakon.
Naj zapišemo, da ima pogodba svoje zgodovinsko ozadje, saj se naslanja na pogodbo iz leta 1928, ki sta jo podpisali Italija in Madžarska. Pogodba je takrat določala vlogo, ki naj jo ima tržaško pristanišče v madžarskih trgovskih dejavnostih. Danes so seveda drugačni časi, vendar pomeni pogodba pravilno tolmačenje vloge prostega pristanišča v Trstu. Upošteva tudi dogovore med EGS in Madžarsko in še vrsto drugih členov raznih mednarodnih pogodb. V bistvu pa želi pogodba okrepiti delovanje tržaškega pristanišča, saj se je doslej Madžarska najpogosteje posluževala pristanišč na Reki in v Kopru.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage žene, matere in none
Ivanke Milič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sestri pokojnice Mariji in svaku za njuno nesebično pomoč za časa zdravljenja v bolnišnici.
SVOJCI
Repnič, 17. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Pepija Vrabca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala zdravniku I. Guštinu, zdravnikom in osebju centra za mentalno zdravje v Nabrežini, g. župniku Švari, vaščanom, ravnatelju, učnemu osebju in dijakom 3. b razreda srednje šole I. Gruden v Nabrežini ter vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči svojci
Prečnik, Kontovel, 17. aprila 1988
ZAHVALA
Ob smrti naše tete
Drage Pahor
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala msgr. Stanku Zorku in igralcu Stanetu Raztresenu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
SVOJCI
Trst, 17. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Vojka Rebule
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama bili ob strani v tem težkem trenutku in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Nives z Igorjem
Križ, 17. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Štefanije Terčon vd. Prašelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, darovalcem cvetja in pevskemu zboru V. Mirk.
SVOJCI
Prosek, Devinščina, 17. aprila 1988
Kulturno društvo FRAN VENTURINI - DOMJO
KONCERT PRIJATELJSTVA v ponedeljek, 25. t. m. ob 17. uri
v GLEDALIŠČU F. PREŠEREN v BOLJUNCU
ob pobratenju MPZ F. VENTURINI od Domja z zborom AC-CADEMIA CORALE RENO Dl CANTO POPOLARE iz Mar-zabotta ter ob_10-letnici pobratenja med MPZ F. VENTURINI in zborom LOŠKI GLAS iz Zagorja ob Savi.
fl?
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Tennessee VVilliams
STEKLENA MENA ŽE RIJ A
Režija Marjan Bevk
V četrtek, 21. t. m., ob 17. uri ABONMA RED H in I v petek, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G
Slovensko stalno gledališče sporoča cenjenim abonentom, da je bilo prisiljeno ponovno preložiti premiero Galantnih pogovorov Franca Brusatija, in jih vabi, da kljub bližnjim praznikom in predvidoma lepemu vremenu ne zamudijo imenitne predstave celjskih gostov. Kritika jo je ocenila nadvse ugodno, občinstvo pa jo sprejema z navdušenjem.
		
gledališča		kino
ROSSETTI
Od 19. do 24. t. m. bo gledališka skupina 1L GRUPPO DELLA ROCCA predstavila HAPPV END Bertolta Brechta-Kurta Weilla. Režija: Dino Desiata. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V sredo, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premiera Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Danes ob 16. uri (red D) bo na sporedu tretja predstava Verdijeve opere AIDA. Glavni interpreti so: Carlo De Bortoli, Bruna Baglioni, Ines Salazar Gonzales, Mario Malagnini, Sergio Kalabakos, Alessandro Cassis, Dario Zerial, Gabriel-la Bardi. Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher.
Četrta predstava bo na sporedu v torek ob 20. uri za red E/C.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ponovitev pravljice F. Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA jutri, 18. t. m., ob 9.30 - o. š. P. Trubar v BAZOVICI, v torek, 19. t. m., ob 9.30 - o. š. K. D. Kajuh v GROPADI, v sredo, 20., in v četrtek, 21. t. m., ob 10. uri - o. š. F. Bevk na OPČINAH, v petek, 22. t. m., ob 9.30 - o. š. na PROSEKU, v soboto, 23. t. m., ob 9.30 - o. š. A. Sirk V KRIŽU ter torek, 26. t. m., ob 10. uri- o. š. A. Gradnik na COLU.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 18. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ACADEMICA.
Dc 29. t. m. bo Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija nastopal v raznih kasarnah naše dežele: 22. t. m. v kasarni Cantone v Tolmeču, 27. t. m. v kasarni Berghinz v Vidmu, 28. t. m. v Villi Vicentini in 29. t. m. v kasarni Feruglio v Pušji vasi.
ARISTON - 16.00, 22.00 LTnsostenibile leggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Bi-noche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EKCELSIOR II - 16.30, 19.15, 21.45 Iron-weed, dram., ZDA 1987; r. Hector Ba-benco, i. Jack Nicholson, Meryl Stre-ep.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Stregata dalla luna, dram., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Časa mia, časa mia, kom., It. 1988, r. Neri Paren-ti, i. Renato Pozzetto, Paola Onofri.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Chi proteg-ge 11 testimone, dram., ZDA 1987, r. Ridley Scott, i. Tom Berenger, Mimi Rogers.
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 15.45, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 21.30 LTmpero del sole, pust., ZDA, r. S. Spielberg, i. J. Malkovich, M. Richardson.
EDEN - 15.30, 20.00 La calda signora della porta accanto, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 I piaceri di Moana Pozzi, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II volpone, kom., It. 1988, r. M. Ponzi, i. E. Montesano, P. Villaggio.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Vacanze sulla neve, kom., ZRN 1988, r. VV.Bogner, i. J. Eaves, S. Chaffe.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Notte ita-liana, dram., It. 1987, r. Carlo Mazzacu-rati, i. Marco Messeri, Giulia Boschi.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., prod. Walt Disney.
RADIO - 15.30, 21.30 American porno graiitti, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
Skupnost vrtnarjev^ in vinogradnikov Union vabi na predavanje z naslovom GOJENJE TRTE V POGLEDIH BIODI-NAMIKE, ki bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Predavanje bo v italijanščini.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 na večer z dramsko skupino Tabor z Opčin. Na sporedu DEŠTIN. Spisal in režiral Drago Gorup.
razstave
Danes ob 18.30 bodo na pobudo kulturnega krožka Cappella Underground odprli v Beneški hiši v Miljah razstavo slikarja CORRADA ALZETTE. Razstava bo odprta do 30. t. m. po običajnem urniku.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava KLAVDIJA TUTTE -Grafika in risbe.
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, razstavlja do konca maja slikar JOSEF KERN.
razna obvestila
Zadruga Naš Kras sklicuje svoje člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 28. t. m. ter v drugem sklicanju 29. t. m., vedno ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu.
Kulturno-umetniško društvo PRINTS obvešča zainteresirane, da se bodo tečaji grafike odvijali ob ponedeljkih in sredah od 16. do 20. ure v prostorih delavnice lesoreza in bakroreza Atelier v Nabrežini št. 16. Za pojasnila tel. na št. 631989 od 19. do 20. ure.
Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob vabi vse člane, da se udeležijo 6. REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo danes, 17. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah (Trst) s pričetkom ob 9. uri.
V petek, 22. t. m., ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah pokrajinski aktiv slovenskih komunistov na temo: POLITIČNO DOGAJANJE MED SLOVENCI V ITALIJI IN PRIPRAVA KOMUNISTOV NA VOLITVE. Vabimo vse tovariše k aktivni udeležbi. Tajništvo tržaške federacije slovenske komisije KPI.
PD Slovenec sklicuje v torek, 19. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/H
vabi v torek, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer z naslovom:
TRŽAŠKO PRISTANIŠČE V NOVIH
EVROPSKIH RAZSEŽNOSTIH
Gost kluba bo član izvršnega odbora pristaniške ustanove Gior-gio - Jure Canciani.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
sekcija VZPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič pri TPPZ P. Tomažič
priredita v Zgoniku
KONCERTNI VEČER
v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri v telovadnici.
Krstna izvedba Jana Goloba ob prireditvi Oskarja Kjudra, kantata za zbor, orkester, soli, recitacije in balet
ŠE POMNITE TOVARIŠI
Sodelujeta mladinska skupina P. Tomažič in zbor Rdeča zvezda.
			
Kmetijska zadruga v Trstu		KOZMETIČARKA - MASERKA	
sklicuje		1	Ip IRENE Kebar
REDNI			~ Drev. XX. sept. 9 - tel.: 764078
OBČNI ZBOR ČLANOV			)	/g^Estetica »JEUNESSE«
			^	uega obraza - ma-
v soboto, 23. t. m., ob 18. uri		P	I&.L.T saže - depilacije -
v mali dvorani gledališča F. Pre-			&	s«1 pedikure/maniku-
šeren v Boljuncu.			/d/, / V re - pas. telovadba
			/\ - presoterapija itd.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 21. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 20.30
predavanje Branka Bratoža iz Kopra:
LEPOTA
BOLGARSKIH GOR
Predavanje je opremljeno z diapozitivi.
Vabljeni!
Geni in Dimitrij, upravitelja gostilne ŽBOGAR v Samatorci
se zahvaljujeta županu, cenjenim gostom in prijateljem, ki so ju ob otvoritvi gostilne počastili s svojo prisotnostjo.
šolske vesti
čestitke
V Samatorci je 15. t. m. praznovala rojstni dan ELENA KOŠUTA. Mnogo zdravja ter uspehov v nadaljnjem življenju ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje Kristina Laurica 11. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo starši, brat in sestra ter nono in nona.
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v beneške vile 24. in 25. aprila. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati na št. 69297 in 415797.
Državni trgovski tehnični zavod Ž. Zois vabi starše dijakov na RODITELJSKI SESTANEK (skupna govorilna ura) na sedež - Vrdelska cesta 13/11 - po naslednjem razporedu: jutri, 18. 4., ob 18.30: 1. a, 2. a, 1. b, 2. b, 3. c in 4. c; v sredo, 20. 4., ob 18.30: 3. a, 4. a, 5. a, 3. b, 4. b in 5. b.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic za šolsko leto 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. t. m. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, II. nad., v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter v sredo od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan obvešča starše, da se bo v četrtek, 21. t. m., na sedežu šole vršil roditeljski sestanek po naslednjem vrstnem redu: ob 16. uri za vse 1. in 2. razrede ter ob 17.30 za vse 3., 4. in 5. razrede.
TPK Sirena
priredi
VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA
v petek, 22. t. m., ob 20. uri
na pomorskem sedežu. Vabljeni člani in prijatelji!
KD F. Prešeren - Boljunec
vabi na gostovanje dramske skupine KD Kraški dom - Repentabor z zabavno lepljenko v narečju
VAŠKI VRTILJAK
Režija Drago Gorup
Pridite v petek, 22. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu.
__________mali oglasi________________
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo Peta-ros.
OSMICO je odprl Mario Usco v Ul. del Tirno 12. Toči belo in črno vino ter nudi domač pršut in salamo.
OSMICO je odprl v Repnu št. 2 Stano Ravbar. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Hektor Moro iz Dola -Palkišče 28. Nudi prigrizek in vino lastnega pridelka.
OSMICO ima Frandoli - Slivno št. 25. Toči belo in črno vino.
DAM V NAJEM stanovanje, 80 kv. m. Tel. 228390.
4-ČLANSKA DRUŽINA odkupi 3-sobno stanovanje. Tel. 415318.
NOVOST V PARFUMERIJI: šampon in barvni refleks, vse v 5 minutah. Kozmetika 90 - Opčine.
NA PADRIČAH v bližini teniškega igrišča prodamo 2.300 kv. m nezazidljivega zemljišča. Vstop po privatni cesti. Tel. 578042.
PRODAM seno v balah. Tel. 228547.
PRODAM mize in stole, tudi za vrt. Tel. 200169.
PRODAM vespo 200 PXE, november 1983, rdeče barve, prevoženih 10.000 km, v zelo dobrem stanju, za 1.500.000 lir ali po dogovoru. Tel. na št. 200790 ob urah kosila.
IŠČEMO mladega inštalaterja z izkušnjami. Zlobec, Ul. Gambini 29, tel. 744308.
PRODAM frezo nibbi dizel s prikolico. Informacije na tel. št. 228609 in 824957 ob večernih urah.
PRODAM ritmo 70S, letnik 1984, 65.000 km v odličnem stanju. Tel. 231865 po 17. uri.
PRODAM heidelberg tiskarski stroj, za-klopni, tigel, format B 4. Tel. 003861/444549.
PRODAM vespo 125 PXE, letnik 1984, v odličnem stanju. Tel. 0481/884077 v večernih urah.
PRODAM golf GTI, 1800, letnik 1983, temnosive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 200556 - zvečer.
DRAGULJARNA "A. B." Ul. Foschiatti 9, Trst, tel. 774090, nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
NUDIMO takojšnjo zaposlitev na področju uvozne/izvozne dejavnosti sposobnemu fantu/dekletu z znanjem slovenščine, italijanščine in srbohrvaščine ter po možnosti enega izmed svetovnih jezikov. Ponudbe z navedbo delovnih izkušenj in šolske izobrazbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Zaposlitev".
DRUŽINA išče hišico ali stanovaje v najem na Krasu v poletnem času (maj-avgust). Tel. na št. 301612.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 17. aprila 1988
RUDOLF
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 21.34.
Jutri, PONEDELJEK, 18. aprila 1988
POLON
PLIMOVANJE DANES: ob 4.47 najnižja -59 cm, ob 10.58 najvišja 35 cm, ob 16.31 najnižja -32 cm, ob 22.37 najvišja 56 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter severozahodnik 8 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Roberta Lubiana, Gabriele Alessandrino, Anja Zuzic, Giovanni Battista Balbi, Matteo Puppi, Sara Vero-nese, Mattia Pizziga, Erika Varagnolo, Lorenzo Veglia.
UMRLI SO: 75-letni Bruno Vaccari, 80-letni Mario Ardesi, 67-letna Licia Contin, 73-letni Gerardo Ferraro, 79-letna Lucia Benvegnu, 80-Ietna Maria Princich, 86-letni Carlo Gaggi, 78-letni Pietro Millo, 92-letna Elisabetta Giorgiutti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 17. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungo-mare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) — od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
	LOTERIJA				
BARI	7	14	24	54	25
CAGLIARI	69	52	70	9	57
FIRENCE	47	5	84	22	13
GENOVA	58	14	80	7	28
MILAN	11	65	19	38	5
NEAPELJ	15	40	25	17	54
PALERMO	14	67	40	87	55
RIM	42	41	77	27	50
TURIN	23	90	61	37	30
BENETKE	71	42	48	11	54
	ENALOTTO				
1 2 X X	1 1 1	X	1	2 X X	
KVOTE:
12	46.560.000.—
11	1.207.000.—
10	96.000.—
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96

nedeljski televizijski in radijski sporedi
C RAM___________________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet
9.55	Maša
12.40	Nabožna oddaja
12.45	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Varfete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti '
17.20	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Diventerb padre (r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sissi Hofferer, Sophie Carle, 3. in zadnji del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica 0.35 Šport: avtomobilizem (prenos iz Jereza de la Frontera), nato jahanje (prenos iz Cervie)
| 'C BAI~2~	j
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.55	Film: L'amore trova Andy Hardy (kom., ZDA 1938, r. George B. Seiter, i. Mickey Rooney, Lewis Stone)
12.20	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes avtomobilizem F3 (iz Perugie) in jahanje (iz Agnana)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nog. prvenstvo A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno: Mlxer
23.30	Informativna oddaja: Protestantizem
24.00	Kulturne aktualnosti: Leteči zmaj
9.30	Dnevnik - nedelja
10.30	Koncert Tria Beaux Arts
11.40	Film: Incontro a Parigi (kom., ZDA 1937, r. Wesley H. Ruggles,
i.	Robert Young, Claudette Colbert)
13.05	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Kviz: Waku-Waku
15.00	Variete: Va pensiero (pripravil Andrea Barbato)
17.40	Kolesarstvo: Liege-Bastogne (prenos iz Liegea)
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca delLarca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
22.40	Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne vesti
RTV Ljubljana______________
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž
11.30	Glas. oddaja: Domači ansambli -Ansambel Ivana Ruparja
12.00	Kmetijska oddaja
14.20	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (3. del)
15.20	Film: Čas oddiha od sobote do ponedeljka (dram., SZ 1984, r. Igor Talankin, i. Alla Demidova, Vladislav Strželjčik, Aleksej Ba-talov)
16.45	Aktualna oddaja: Slovenci v zamejstvu
17.15	Predstavitev popevk za pesem Evro vizij e '88
17.45	Glasbena oddaja: Naša pesem -Maribor '88 (prenos)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.07 Nadaljevanka: Trst via Skopje (r. Bogdan Pop Gorčev, i. Ilija Džu-valekovski, Snežana Stamevska, 5. del)
21.00	Aktualna oddaja: Zdravo
(jPj TV Koper_____________________
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
13.15	Kolesarstvo: Liege-Bastogne (neposredni prenos)
14.00	Tenis: polfinale turnirja New-sweek (pon.)
15.30	Kolesarstvo: Liege-Bastogne (neposredni prenos, 2. del)
17.30	Športna oddaja: Juke box
18.00	Tenis: finale turnirja Newsweek (pon.)
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Šport: boks, Starling-Breland, Chavez-Aguilar
22.30	TVD Novice
23.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
V današnji oddaji Slovenci v zamejstvu (ob 16.45 na RTV-Lj) bo govor o kabaretu. Dopisnik Igor Gruden je pripravil prispevek o radijskem kabaretu Oprosti ne juriš? dvojice Verč-Kobal in pa o predstavi Škovace skupine Karst Brothers.
££ CANALE 5___________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Lottery
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
12.00	Nanizanka: Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50 Rubrika: Forum
15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Toto e Carolina (kom., It. 1954, r. Mario Monicelli, i. Toto)
19.05 Nan.: Časa Vianello
19.35 Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Nadaljevanka: Mamina Lucia (r. Stuart Cooper, i. Sofia Loren, Edward James Olm-son, 2. del)
22.30	Aktualno: Nonsolomo-da
23.15	Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.15 Gli in-toccabili, 1.15 Sguadra speciale
reteouattro
8.00 Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Aktualno: Italija sprašuje
10.20 Aktualna oddaja: Pomlad Gorbačova
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, RiffRaff
15.30	Film: II piccolo colon-nello (glas., ZDA 1935, r. David Butler, i. Shir-ley Temple, Lionel Berrimore, John Lod-
17.30	iport: golf
18.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: Assassinio allo specchio (krim., VB 1980, r. Guy Hamilton, i. Kirn Novak)
22.30	Tednik: Tv Tivu
23.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile
f|) ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Lisa dagli occhi blu (kom., It. 1969, r. Bruno Corbucci, i. Mario Tessuto)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lo-vely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15 Variete: Provini
23.00	Film: Viaggio in fondo al mare (fant., ZDA 1961, r. Irwin Allen, i. Walter Pidgeon, Joan Fontaine)
1.00 Film: Suspance a Ve-nezia (krim., ZDA 1967, i. Robert Vaughn, Elke Sommer)
fgpj TELEPAPOVA ~
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia7per la vita
15.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
16.00	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
17.00	Film: L uomo dai mille volti (kom., i. Josseph Pavney, i. James Cag-ney, Dorothy Malone)
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Nadaljevanka: Falcon Crest
22.30	Športni tednik: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: II Boss del dollaro
0.30 Film
^ TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: Glavna mesta sveta - Atene
21.00	Film: Maria Stuarda, regina di Scozia (zgod., VB 1971, i. Glenda Jackson, Va-nessa Redgrave)
23.00	Športna oddaja: Telef-riuli šport
24.00	Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
i teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila: 8.20 Koledarček: 8.30 Kmetijski tednik: 9.00 Maša: 9.45 Pregled tiska: 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Ukradeni mesec; 10.45 Glasbene skice; 11.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku (pon.); 11.20 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti in prenosi z naših prireditev (vodi Ivan Peterlin); 16.30 Športne vesti; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojeta zbora iz Železne Kaple in Šentvida v Podjuni; 18.00 Humoreska tedna; 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45' Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
[.................................
C RA'1____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Oddaja iz Parlamenta
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35 Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II mio nome e Nessuno (vestern, It. 1973, r. Tonino Valeni, i. Henry Fonda, Terence Hill)
22.25	Dnevnik, nato filmske novosti
22.40	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik
RAI 2______________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dokumentarec: Italijani po svetu
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	Aktualni oddaji: Spaziolibero,
18.05	Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, Tinvestigatore
19.45	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glas. odd.: Bianco rosso e verde
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Caterina di Heilbronn (dram., ZRN 1981, r. Peter Beau-vais, i. Dietrich Fischer, Marita Marschall)
[ A RAI 3
11.00	Aktualno: Mondofiera (neposredni prenos z Milanskega velesejma)
11.00	Tenis: mednarodni turnir Mon-tecarla (neposredni prenos)
14.00	Deželne vesti
14.30	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo, vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 6. spev (bere Giorgio Albert azzi)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Dan na Preturi
22.05	Dnevnik - zadnje vesti ■
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana______________
10.00	Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Film: Čas brez zločina (ameriški film)
16.45	Mozaik. Naš utrip (pon.)
17.15	Zrcalo tedna
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Tekmovanje (Poznamo celo vrsto tekmovanj, v oddaji pa bomo lahko videli tista malo manj vsakdanja...)
17.45	Makedonske ljudske pripovedke (3. oddaja)
18.15	Aktualno: Čas, ki živi - Tudi smeh je orožje
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.07 Aktualna oddaja: Gorenje v Jugoslaviji
22.10	Dnevnik
22.25	Glasbeni večer: koncert pianista Dimitrisa Sgourosa [V oddaji so . zbrani vsi dodatki, ki jih je 18-letni grški pianist predstavil po vsakem od treh ljubljanskih koncertov.)
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 10.40 Primorska poje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja; 14.45 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih ' igriščih;
19.00	Radijski dnevnik; 19.30 Zaključek in prenos Radia Ljubljana..
RADIO KOPER
(italijanski program)
7:15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Nedeljska glasbaj 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00 Športna mddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High Power; 18.00 Glasba; 18.30 Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z ,Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni spored.
(55 TV Koper
13.30	JVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: boks, Štarling-Breland, Chavez-Aguilar (pon.)
16.00	TVD Novicp
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: GORICA — Pohod miru DOLINA (TS) — Prijateljski sprehod ob odprti meji
SAN VENDEMIANO (Treviso) — 15-letnica pobratenja med Novo Gorico in San Vendemianom DOBERDOB (GO) — 80-letnica posojilnice v Doberdobu TRST — Otvoritev novega sedeža TKB v Rojanu
Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Reportaže: Šport spektakel
23.10	TVD Novice
23.20	Športne vesti: Sportime
23.45	Športna oddaja: Juke box
24.15	Rubrika: Donna Kopertina
jjjl CANALE 5
Ž00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00 Nanizanka: Arcibaldo
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-
, ri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Assedio d'amore (glas., ZDA 1950, r. Richard Haydn, i. Bing Crosby, Nancy Olson)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35 Kviz: Doppio slalom
18.05	Nanizanke: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.10 I Jef-
.	ferson
19-40 Kviz: Tra moglie e ma-
0	rito
0.30 Film: Arniči miei (kom., It. 1975, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tog-
11 Via'
23.20 Variete: Maurizio Cos-tanzoShow
10 Filmska rubrika: Pre-miere
l'20 Nanizanka: Gli intoc-cabili
nazzi. Adolfo Celi) 2.50 Nanizanka: Časa
^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Amore e chiac-chiere (kom., It. 1957, r. Alessandro Blasetti, i. Vittorio De Sica, Gino Cervi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicmi troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, RiffRaff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il viaggio (dram., It. 1974, r. Vittorio De Sica, i. Sophia Loren, Richard Burton)
22.25 Aktualno:	Pomlad
Gorbačova
23.10 Nan.: Petrocelli, 0.10 Vegas, 1.05 Missione impossibile, 2.00 Adam 12
t|> ITALIA 1
o.ou iNanizanKe: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hillary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Film: Il grande freddo (kom., ZDA 1983, r. Lawrence Kasdan, i. William Hurt, Glenn Close)
22.35 Variete: L'araba fenice
23.50	Film: lo, Bruce Lee (dram., Hongkong 1975, r. John Lomar, i. Bruce Lee, Betty Ting Pet)
BMfsM TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Anonimo vene-ziano (dram , It. 1970, r. Enrico Maria Salerno, i. Florinda Bolkan, Tony Musante)
22.30	Kviz: Colpo grosso 23.35 Športna oddaja: Spee-
dy
0.30 Film
H ^	TELEFRIULI
13.30	Nad.: Il Bastardo
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15 Nadaljevanka: Camil-la
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Šport: košarka Play-out
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Variete: Accipicchia 0.30Informativna oddaja:
News dal mondo
HSE TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: O beguncih s soške fronte; 9.00 Za vsakogar nekaj; 9.20 Tedenski horoskop; 9.40 Misel dneva 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Pregled mladinske književnosti; 12.00 Zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Skice,- 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica;
14.30	Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del);
15.30	Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.10 Mi in glasba: pianistka Dubravka Tomšič; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe;
13.30	Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio .danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Milana Križana; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia KP; 14.40 Reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top-ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.00 Minishow TV: besede in slike; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10!35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vse-radio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling;
17.33	Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice;
18.33	Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored.
V Standrežu priprave na skupščino proti nameravani gradnji topilnice
V petek je bil občni zbor
Zadruga Ivan Cankar pred novimi gradbenimi posegi v Gorici
Glede prostorskega načrtovanja in smotrne uporabe teritorija si na Goriškem v preteklosti niso postavljali prevelikih vprašanj. Posledice takih, ne dovolj premišljenih izbir, prihajajo postopoma na dan, saj je na oihejenem prostoru težko, če ne povsem nemogoče, uskladiti potrebe kmetijstva, industrije, prometa (tudi mednarodnega) in blagovne menjave. V tem prostoru je treba tudi živeti.
Če so bile v preteklosti storjene napake, katerih posledice pravzaprav šele prihajajo na dan (najbolj značilen je prav gotovo primer upepeljevalnika za odpadke), je toliko bolj nerazumljiv tak nepremišljen pristop do okolja in prostora danes.
V mislih imamo seveda nameravano gradnjo velike livarne in valjarne za aluminij, ki naj bi jo zgradili v goriški industrijski coni, tik ob prvih štan-dreških hišah in ki naj bi v končni fazi in v najboljšem primeru, zaposlila okrog sedemdeset, kakor pravijo, visoko kvalificiranih delavcev.
Za gradnjo tega objekta pa bi šlo skoraj pet hektarjev površine, ali kakih dvajset odstotkov še razpoložljivih zemljišč v industrijski coni.
Prebivalci Štandreža in zlasti zaselka Pilošče so zaskrbljeni nad takim načinom upravljanja s prostorom in s podcenjevanjem nevarnosti in posledic delovanja takega objekta v neposredni bližini hiš. Gre za industrijsko dejavnost, ki jo zakon zelo točno opredeljuje in ki se mora odvijati v oddaljenosti od strnjenih naselij. Razlog več za zaskrbljenost in ogorčenje je tudi način, kako je bila ta nova gospodarska pobuda, ki bi jo recimo lahko uresničili tudi v tržiški industrijski coni, predstavljena. Vse do nedavna je bil namreč govor o tovarni, ki bi predelovala aluminij in druge lahke litine. Torej naj bi šlo za mehansko-predelovalno industrijo. Kar čez noč pa je prišla na površje resnica: tu naj bi talili odpadke aluminija in drugih legur.
O tem vprašanju je bil govor na skupščini rajonskega sveta v Štandre-žu, pred kakšnim mesecem, kjer so bili že izrečeni pomisleki glede realizacije pobude na lokaciji, ki jo je do-
ločil upravni svet Konzorcija za industrijski razvoj.
Povedati je treba sicer, da je bilo soglasje Konzorcija za industrijsko cono sprejeto po ostri razpravi in s pičlo večino. Kar trije od sedmih članov so glasovali proti, en glas je bil vezan na izpolnitev določenih pogojev, trije člani pa so predlog o dodelitvi zemljišča podprli. Slišati je, da bo proti sklepu vložen priziv na Deželni nadzorni odbor.
Na odločno akcijo se pripravljajo te dni tudi v Štandrežu, kjer bo jutri, ob 20. uri, skupščina rajonskega sveta z eno samo točko dnevnega reda: priprava javne skupščine prebivalstva v zvezi z nameravano gradnjo livarne.
Odločno proti takemu načinu upravljanja s prostorom nasprotujejo tudi razne ustanove in združenja. Veliko ostrih besed bo o zadevi predvidoma v skupščini KZE ter v goriškem občinskem svetu.
Odprto pismo Zelene liste
Predstavniki zelene liste »Sole che ride« so v zvezi z nameravano postavitvijo livarne svoje stališče opredelili v odprtem pismu, ki ga objavljamo v celoti:
»Načrt, da bi v goriški industrijski coni zgradili livarno za predelavo aluminija, odpira vprašanja, ki segajo istočasno na področje demokracije, urejanja prostora in načrtovanja politike teritorija, poleg seveda vprašanj varstva okolja in zaščite zdravja občanov.
Glede odločanja, oziroma forumov odločanja, ni dvoma da morajo biti odločitve o tako pomembnih vprašanjih, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja in na zdravje občanov, sprejete na najširši ravni.
Nemogoče si je zamisliti, da.se tako pomembne izbire, katerih posledice se potem odražajo na širši skupnosti, lahko prepustijo ozkemu krogu, čeprav kvalificiranih oseb.
V obdobju ko se za reševanje veliko manj pomembnih vprašanj, kakor recimo preusmeritev ceste ali zaprtje neke ulice smatra za korektno poseg po ljudskem glasovanju, bi tako prakso sprejemanja odločitev kazalo, toliko bolj upravičeno, izvajati tudi v tem primeru.
Drugi pomisleki se nanašajo na izbiro lokacije objekta z ozirom na vrsto proizvodnje. Gre namreč za industrijsko dejavnost, ki jo zakon opredeljuje kot nezdravo dejavnost prvega razreda (min. dekret 2/3/87). Tak objekt bi morali graditi stran od strnjenih naselij. To nikakor ne bi mogli trditi za zazidalno zemljišče, dodeljeno livarni in ki je v neposredni bližini gosto poseljenega območja.
To se dogaja zaradi tega, ker ni točne opredelitve glede homogenega razvoja tega dela industrijske cone, kjer so že nekatere tovarne živilskega sektorja (slaščičarne, tovarne likerjev ), ki so z ekološkega vidika in glede vpliva na okolje vsekakor bolj sprejemljive.
Industrijska cona v Gorici uživa danes znatne ugodnosti. S pravilnim vrednotenjem in s pravim načinom izkoriščanja, bi lahko znatno vplivali na izbire, upoštevajoč dejstvo, da imajo koristniki znatne olajšave na fiskalnem, investicijskem in režijskem področju.
Najbrž se odgovorni na krajevni ravni ne zavedajo da upravljajo industrijsko cono, ki je med redkimi v deželi, zelo zanimiva za zasebne pobude. Iz tega izhaja tudi hitra odločitev in popuščanje izsiljevanju v zameno za morebitnih sedemdeset delovnih mest. Ta mesta predstavljajo vsekakor visoko ceno v trenutku, ko se zanje nameni 20 odstotkov razpoložljivih površin v industrijski coni.
Vsi zgoraj omenjeni razlogi nalagajo potrebo po poglobljenem razmisleku. Medtem naj bi zbrali nove elemente za presojo in ocenitev ter jih posredovali družbenim in gospodarskim silam, ki se bodo morale dokončno izreči o tem za našo skupnost zelo pomembnem vprašanju.«
V petek zvečer so se na rednem občnem zboru sešli člani stanovanjske zadruge Ivan Cankar iz Gorice, ki je nastala pred nekaj leti z željo, da bi prispevala k reševanju stanovanjskega vprašanja predvsem v krajih s slovenskim življem.
O tem je uvodoma spregovoril predsednik zadruge Rudi Pavšič, ki je podčrtal željo upravnega sveta, da bi ob Pevmi, v kratkem, začeli z gradnjo vrstnih hiš še v Gorici oziroma tudi v drugih krajih Goriške, kjer je stanovanjsko povpraševanje prisotno. Glede novega projekta vrstnih hiš v Gorici (zadruga si je že zagotovila zemljišče) pa je pomembno, da se uredijo vse formalnosti tudi glede novega članstva, da dela lahko .stečejo.
Po poročilu nadzornega odbora ter odobritvi računov (o tem je poročal Igor Orel) so bile sprejete nekatere spremembe članstva znotraj upravnega sveta 'in nadzornega odbora. Ob potrditvi dosedanjih članov sta v upravni svet bila sprejeta še geometer Marino Golob in inženir Igor Petejan. V nadzorni odbor pa je bil imenovan Bogdan Šuligoj.
Osrednji del občnega zbora je bil namenjen razpravi o poteku gradnje vrstnih hiš in stanovanj v Pevmi. O tem je podrobno analizo trenutnega stanja podal arh. Jože Cej, ki je članstvo seznanil tudi z vrsto nerešenih vprašanj, ki zadevajo sklepna dela. Ne glede na to pa bi morala biti stanovanja vseljiva že poleti.
Gledališče v Sovodnjah
Dramska skupina iz Bilj bo drevi gostovala v Kulturnem domu v Sovodnjah. Gostje, ki jih prav kot sovodenj-ske amaterske igralce vodi režiser Emil Aberšek iz Nove Gorice, bodo na povabilo KD Sovodnje uprizorili Aris-tofanovo Lizistrato. Predstava, na katero so vabljeni vsi, bo s pričetkom ob 18.30. S tem srečanjem želijo Sovo-denjci vzpostaviti prijateljski stik z ljubitelji gledališča iz Bilj.
V avtomehanični delavnici skrival heroin in hašiš
Ukradenih kreditnih kartic jima ni uspelo izrabiti
Karabinjerji v Gorici so zaradi posesti mamil aretirali lastnika avtomehanične delavnice. Aretirani je 39-let-ni Vito Goljevšček z bivališčem v Ul. Brigata Casale 20. V isti ulici upravlja tudi delavnico, kjer je prišlo do odkritja mamil. Točne okoliščine aretacije niso povsem jasne: tako karabinjerji kot namestnik državnega pravdnika dr. Trotta, ki vodi preiskavo, spoštujejo preiskovalno tajnost. Vendar to ni preprečilo, da bi se po mestu razširila vest o aretaciji, saj je Goljevšček zaradi poklica, ki ga opravlja, precej znan.
Kot kaže, je bilo mamilo skrito v delavnici, točneje v ogrodju starega avtomobila, ki ga je mehanik uporabljal za pridobivanje nadomestnih delov pri popravilih. Zdi se, da je bilo v avtomobilu skritih približno deset gramov heroina in enaka količina hašiša. Sodni izvedenci bodo morali sedaj potrditi, če gre res za ti dve vrsti mamila, kot vsekakor domnevajo preiskovalci.
Goljevšček sedi v zaporu v Ul. Bar-zellini na razpolago sodnim organom.
Preiskava se nadaljuje: karabinjerji so zaslišali precej ljudi v mestu, da bi točneje ugotovili odgovorposti Go-Ijevščka in morebitne soodgovornosti drugih oseb.
Vedno v zvezi z mamili naj omenimo, da bo v petek na goriškem sodišču proces proti podčastniku iz vojašnice na Tržaški ulici, ki so ga pred dvema mesecema prav tako aretirali zaradi posesti in domnevnega prekupčevanja z mamili.
■ V palači Attems bo v torek, 19. t. m. ob 17.30, tretje predavanje iz ciklusa o prvi svetovni vojni. Govoril bo profesor. Virgilio Ilari, ki poučuje na katoliški univerzi v Milanu.
koncerti
V veliki dvorani Kulturnega doma v N. Gorici bo jutri, 18. t. m. ob 20.30 koncert Komornega zbora Nova Gorica in Obalnega komornega orkestra iz Kopra.
Uspešna preiskava karabinjerjev postaje v Ronkah v sodelovanju s poveljstvi v drugih središčih pokrajine je omogočila v petek aretacijo avtorjev kraje, do katere je prišlo v torek v Ronkah. V sredo se je namreč javil pri karabinjerjih trgovec Franco Mazzuc-hin iz Ronk, ter javil, da so mu neznanci dan prej iz avta volvo, ki je bil ustavljen pred neko banko v Ronkah, odnesli listnico z denarjem, osebnimi dokumenti, bančnimi knjižicami, čekovno knjižico, kreditnimi karticami in izkaznicami bancomat.
Dokumente so še isti dan našli v Ul. Redipuglia v Ronkah, kmalu pa so po srečnem naključju prišli še na pravo sled za tatovi. V trgovini oblačil v Ul. Mameli 3 v Gorici je namreč mladenič opravil kar precej nakupov in blago plačal s čekom v vrednosti pol milijona lir, na katerem pa je bil, kot se je nato izkazalo, lažni podpis "Danilo Cefri". Dogodka ni bilo težko povezati s krajo v Ronkah. Karabinjerji so las-
tnici pokazali kar 700 slik iz svojih arhivov, trgovka pa je z dokajšnjo gotovostjo spoznala nepoštenega kupca. Gre za 29-letnega Nevia Francescona iz Červinjana, znanega policijskim organom kot uživalca mamil. Aretirali so ga na domu, kjer pa so našli samo kupljene obleke in ne vrednostnih listin. Francescon je izjavil, da jih je nekaj odvrgel v stranišču oddelka za prvo pomoč v goriški splošni bolnišnici (kjer so dejansko našli bančne knjižice), ostalo pa dal nekemu Fabriziu. O slednjem ni vedel nič točnejšega, vendar zbrane informacije so karabinjerjem vseeno omogočile, da so kmalu izsledili 21-letnega Fabrizia Virginia iz Sevegliana, pri katerem so našli delno ogorele kreditne kartice.
Oba so aretirali in ju pospremili v goriški zapor. Francescon se bo moral zagovarjati zaradi kraje in zamenjave osebe, kar se Virginia tiče, pa je v prijavi naveden samo odkup ukradenega blaga.
V nesreči na svojem domu v Medani je umrl Gradimir (Miro) Gradnik
Lestvica za uradnika - tipkarja
Občina Doberdob namerava odobriti prednostno lestvico za morebitne začasne zaposlitve uradnika - tipkarja. Lestvica bo sestavljena na podlagi praktične preizkušnje iz strojepisja. Obvezno je znanje slovenščine.
Interesenti lahko predložijo prošnjo, na kolkovanem papirju, do 26. aprila, do 12. ure.
Sinoči, okrog 18. ure, je na svojem starem domu v Medani, v nesreči umrl Miro Gradnik s Plešivega, znani javni delavec na Goriškem. Junija bi dopolnil šestdeset let.
Zaradi pozne ure smo o tragičnem dogodku uspeli izvedeti le nekaj glavnih podatkov. Miro je včeraj proti večeru pripeljal na svoj stari dom v Medani tovor peska, saj je nameraval obnavljati hišo. Kaže, da je do nesreče prišlo med razkladanjem, oziroma potem, ko je tovor že vsul s traktorske prikolice. Menda se je pri mehanizmu, ki ureja dviganje, oziroma spuščanje prikolice, nekaj zataknilo in naj bi Miro skušal od blizu pogledati, kaj je vzrok in po možnosti vrniti dvignjeti kason v pravo lego. Ob tem naj bi prišlo do nesreče. Kason se je naenkrat spustil in zadel traktorista v tilnik. Poškodbe so bile smrtne.
Vest, ki se je prvi trenutek zdela neverjetna, se je sinoči naglo razširila na Krminskem in v jugoslovanskem delu Brd, saj je bil pokojnik zelo znana osebnost.
Gradimir (Miro) Gradnik se je rodil v Medani 24. junija leta 1928. Os-
novno šolo je obiskoval v Medani in kasneje industrijsko trgovsko šolo v Krminu. Po razmejitvi se je preselil na Plešivo, na italijanski strani meje in se začel intenzivno ukvarjati z vinogradništvom ter z vztrajnostjo postopoma dosegel izredne dosežke in priznanja, najprej v deželnem, nato tudi v mednarodnem okviru. Vinogradništvu, oziroma kletarstvu se je posvetila tudi hčerka Vanda.
V zadnjem času je Miro začel uresničevati tudi smel načrt kmečkega turizma.
Kljub zahtevnemu delu na posestvu, je del časa namenil tudi javnemu, oziroma političnemu delovanju, bodisi med Slovenci jia Krminskem, kakor tudi v Gorici. Že med vojno je sodeloval v partizanih potem je bil nekaj časa član socialdemokratske stranke. V letih 1970 — 1975 je bil izvoljen v krminski občinski svet, na socialdemokratski listi in je bil tudi odbornik. Že dolgo pa je bil angažiran pri Slovenski skupnosti na Goriškem in v deželi. V okviru te stranke je opravljal različne funkcije, nazadnje je bil predsednik te stranke za Goriško in podpredsednik deželne SSk.
Pokopali ga bodo jutri popoldne v Medani.
Ob tragičnem dogodku izrekamo svojcem, sorodnikom in organizacijam, kjer je bil pokojnik aktiven, naše sožalje.
Dve osebi ranjeni pri Gradišču
Neprimerna hitrost je zelo verjetno botrovala nesreči, ki se je v petek zvečer pripetila pri Gradišču. Kratki konec sta povlekla 24-letni Tullio Bralni in 18-letni Giuseppe Lori.
Braini, ki je doma iz Štandreža, Ul. San Michele 248, se bo moral zaradi močnega udarca v trebuh zdraviti 10 dni. Hujše posledice pa je utrpel Giuseppe Lori iz Gorice, Ulica Battistig 5, ki so ga z rešilcem Zelenega križa pripeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku.
Ugotovili so mu namreč zlom kolka in močan pretres možganov. Fant bo okreval približno v treh mesecih.
| razneprireditve
KD Jezero vabi jutri, 18. t. m., ob 20.30 na predvajanje videofilma Hudodelci Francija Slaka.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Časa mia, časa mia«. VERDI 16.00-22.00 »Pazza«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.00-22.00 »Tre scapoli e un bambino«.
Tržič
EKCELSIOR 16.00-22.00 »A Beverly Hills 6 piombato lo strizzacervelli«. COMUNALE 16.00-22.00 »Anni guaran-ta«. Jutri v okviru predstav v originalnem jeziku bodo ob 18. in 20. uri predvajali nemški film »Die Angst des Tormanns beim Elfmeter«. Režija Wim Wenders.
Nova Gorica
SOČA 16.00 in 18.00 »Smrtonosna misija«. Ob 20. uri »Obračun ob 3.15«.
DESKLE 17.00 »Ciklon«. Ob 19.30 »Duh pomo zvezde«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, UL Cosulich 117, tel. 711315.
t
Slovenska skupnost globoko pretresena sporoča, da se je včeraj v rojstni Medani smrtno ponesrečil
Gradimir Gradnik
deželni podtajnik in goriški pokrajinski predsednik SSk.
Slava njegovemu spominu!
Gorica-Trst, 17 aprila 1988
_L Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Leopold Gomišček
Z ljubeznijo se ga spominjajo
žena Milka, sin Leopoldo z ženo Lorenze, vnuki Alessandro, Emanuela in Bruno z ženo Patrizio in drugi sorodniki.
Gorica, 17. aprila 1988
ZAHVALA
Ob težki in»prerani izgubi našega ljubega
Jožeka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in nam bili na katerikoli način ob strani. Posebna zahvala gre našim duhovnikom, zboru in dirigentu Zdravku Klanjščku ter našim skavtom.
Družina Bertolini Moša, 17. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Jarc vd. Frandolič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Doberdob, Jazbine, 17. aprila 1988
Program sejemskih prireditev od 30. aprila do 8. maja
Sejem Espomego postaja polnoleten
Na gospodarskem razstavišču v Ul. della Barca so v polnem teku priprave na najpomembnejšo goriško sejemsko prireditev, mednarodni vzorčni sejem Espomego. Sejem postaja letos tako rekoč polnoleten, saj je letošnji že 18. po vrsti. Organizatorji so si prizadevali, da bi tudi sejem še okrepil svojo vlogo v komercialnem povezovanju z tujimi tržišči in operaterji, predvsem z vzhodnoevropskimi državami. Ob tem je na letošnjem Espomegu predvidenih tudi nekaj novosti, ki naj bi ga obogatile.
Sejem bodo odprli v soboto, 30. aprila, zaključil pa se bo v nedeljo, 8. maja. Kot v prejšnjih letih bodo v okviru sejma organizirali posebna dneva Koroške in Slovenije. Prvi bo v torek, 3. maja, drugi pa naslednji dan, v sredo 4. Pri Posebni sejemski ustanovi,, ki skrbi za organizacijo Espomega, poudarjajo mednarodno vlogo goriškega sejma. Cilj te pozornosti do mednarodnega okvira naj bi bil predvsem v povezovanju obmejnih območij z odpiranjem v širše razsežnosti gospodarskega sodelovanja z vsemi državami skupnosti Alpe Jadran.
V tem okviru bo ob delovnih srečanjih med gospodarstveniki ob dnevih Koroške in Slovenije zanimiv tudi posvet o vlogi informatike v razvoju obmejnih področij, ki bo v četrtek, 5. maja, dopoldne v konferenčni dvorani na razstavišču. Program sejemskih prireditev dopolnjujejo še nekatera druga srečanja: 7 maja (v soboto) bo srečanje za dijake z naslovom "En dan za tvojo prihodnost", na katerem bodo razprav-jali o možnostih zaposlovanja. Na sej-
mu bo tudi delovala posebna sekcija, ki so jo poimenovali Sejem poklicev. Nadalje bodo pripravili razstavo reklamnih grafikov, ki je namenjena podjetjem, ki bi želela s temi sredstvi obnoviti svoj "image".
Bogat je tudi spored kulturnih in zabavnih prireditev, katerih namen je privabiti na razstavišče čimvečje število obiskovalcev. Tako bo v nedeljo, 1. maja, zvečer nastopil popularni komik Beppe Grillo. Predvsem mlajši publiki je namenjen večer 4. maja, ko bodo na razstavišču nastopili rock bandi Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Povsem drugačno publiko lahko predvidevamo dva dni kasneje ob nastopu godbe divizije Ju-lia in ob nastopu godb iz treh sosednih dežel Alpe Jadran.
Med obrobne prireditve sodi tudi slovesnost, ki bo v soboto, 30. aprila, ob 10.30 ob uradnem odprtju sejma. V konferenčni dvorani bodo s posebno kolajno Trgovinske zbornice nagradili 47 goriških "mojstrov dela" in letošnje izbrane za zvestobo delu, katerih seznam objavljamo posebej.
Kar se specifičneje gospodarskega dela sejma tiče, napovedujejo udeležbo približno 250 razstavljavcev, ki bodo zasedli 25 tisoč kvadratnih metrov razstavne površine. Kot vsa zadnja leta bodo, po napovedih, prisotne firme iz držav, skozi katere se razvija dialog in sodelovanje v smeri vzhod-zahod, omeniti pa gre tudi novost s prisotnostjo Brazilije. Gre za simbolično prisotnost, ki priča o pomembnosti spletanja novih gospodarskih vezi tudi v smeri sever-jug.
Nagrade za zvestobo delu
Ob 18. goriškem mednarodnem sejmu Espomego bodo tudi letos na pobudo Trgovinske zbornice podelili nagrade "Za zvestobo delu in doprinos k gospodarskemu napredku". Nagrade so namenjene podjetjem, odvisnim in samostojnim delavcem v raznih strokah, upokojencem. Dobitnike vsako leto določajo upoštevajoč dolgoletne delovne dobe in delovne uspehe kandidatov.
Slovesnost ob podelitvi priznanj bo v konferenčni dvorani na razstavišču v Ul. della Barca v soboto, 30. t. m., s pričetkom ob 10.30. Letos bo pomembna priznanja prejelo skupno 38 posameznikov oz. podjetij iz go-riške pokrajine. Med nagrajenimi je tokrat še posebno vidna in pomenljiva prisotnost Slovencev. Našim ljudem bo šlo kar osem nagrad v vseh kategorijah odvisnega in samostojnega dela ter med upokojenci. Ta podatek nedvomno priča o marljivosti in podjetnosti Slovencev v raznih krajih na Goriškem.
Nagrade bodo prejeli:
Skupina A - še zaposleni odvisni delavci: Arduino Spagnul - Oglej, Armando Badin - Koprivno, Luciana Bregantini - Gorica, Clemente Cumin
-	Romans, Franco Marega - Krmin, Franco Coceani - Gorica, Giorgio Pet-raz - Tržič, Corrado Cortese - Tržič, Sergio Laurenti - Tržič, Marjo Conzutti
-	Sovodnje, Corinno Pizzin - Tržič, Giorgio Ninzatti - Gorica, Giuseppe Devinar - Gorica, Livio Duše - Tržič, Lucia Petarin - Gorica.
Skupina B - upokojeni delavci: Alfreda Longo - Fossalon, Alfreda Vecchiatto - Gorica, Attilio Sgubin - Ronke, Antonio Deroia - Tržič, Licinio Mian - Tržič, Ivan Gulin - Sovodnje, Andrej Fajt - Sovodnje, Alojz Primosi
-	Gorica, Giuseppe Laschiutta - Tržič.
V skupinah E in F bodo podelili sledeče nagrade podjetjem oz. obrtnikom in kmetom. Trgovska in druga podjetja: lesno skladišče in prodaja na debelo Giovanni Bramo (last. Sergio Bramo) - Gorica; pekarna Štefan Viatori - Gorica, trgovina z železnino Braunizer & Magris (Alceo in Eligio Magris) - Gorica, trgovina hišne opreme in blaga Otto Krainer (Luigi Krainer) - Gorica, agrituristično središče Subida (Adrijan Sirk) - Krmin. Obrtniki: brivec Giusto Brandolin iz Krmina. Kmetovalci: Antonio Gon -Borgnan, Karolina Medvešček - Števerjan, Giovanni Sain - Fossalon, Adolfo Cabas - Romans, Bruno Marizza - Gradišče, Radislav Lakovič -Doberdob.
Prireditve v Podgori ob 25. aprilu
Kulturno društvo Andrej Paglavec v Podgori in podgorska sekcija VZPI-ANPI prirejata vrsto manifestacij ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve. Pričeli bodo v četrtek, 21. aprila, ob 20.30, ko bo na društvenem sedežu večer diapozitivov z naslovom Po poteh slavnih zgodovinskih dogodkov in legendarnih bojev NOB. Diapozitive bo predvajal in komentiral Zdenko Vogrič.
V	ponedeljek, 25. aprila, bo ob 10. uri komemoracija s polaganjem vencev k spomeniku padlim v Podgori. Nastopili bodo pevski zbor Andrej Paglavec in učenci podgorske osnovne šole. Isti dan bo ob 17. uri na društvenem sedežu predstavitev knjige Jože Srebrnič - parlamentarec, protifa-šist, partizan. Govorila bosta zgodovinar Branko Marušič in Vincenzo Marini - Banfi.
Sindikati o pomenu dneva osvoboditve
Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so ob 43-letnici osvoboditve, ki jo bomo praznovali 25. aprila, objavile poslanico, v kateri med drugim ugotavljajo, da antifašizem ne sme biti moda ali pasivna izbira, pač pa da zahteva stalno zavzetost za demokracijo in proti vsakemu reakcionarnemu poskusu. Braniti demokracijo pomeni tudi prizadevati si, za uveljavljanje demokratičnih pridobitev, za utrjevanje miru in sožitja med narodi.
V	tem duhu vabijo sindikalna tajništva delavce, upokojence, dijake in vse državljane, naj množično sodelujejo pri manifestacijah, ki se bodo na delovnih mestih in drugod odvijale ob letošnjem prazniku osvoboditve.
V dvorcu Zemono pri Vipavi
Jutri in v torek ponovno seji
Uspešna zaključna revija glasbenih šol Primorske
Zaključna revija glasbenih šol Primorske je bila letos na dvorcu Zemono pri Vipavi.
Po koncertu pevk in pevcev iz francoskega mesta Melun, ki so vrnili obisk ajdovskemu zboru Srečko Kosovel, ie bil dvorec Zemono prejšnji teden v Petek, 8. aprila že drugič prizorišče živahnega glasbenega srečanja. Društvo glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji sta organizacijo letošnje revije glasbenih šol Primorske zaupala Glasbeni šoli Vinko Vodopivec iz Ajdovščine. Namen vsakoletnega srečanja mladih glasbenikov je prikaz dosežkov posameznih glasbenih središč na Primorskem in Ted Slovenci v Italiji in z veseljem lahko ugotavljamo, vsaj po petkovi reviji, da tovrstna srečanja iz leta v leto vključujejo, pa četudi z eno samo glasbeno točko, vse glasbene šole, ki delujejo na tem prostoru. Uresničitev lega cilja, sodelovanja vseh trinajstih glasbenih šol seveda pogojuje nekoliko nižji nivo same prireditve, vendar smo prav na zadnji reviji na Zemonu lahko opazili, da tudi stremljenje po kvaliteti vse bolj prehaja v ospredje. “rez kakršnihkoli pomislekov lahko slednje trdimo za "močnejše" glasbene centre kot so Koper, Izola, Piran, Nova Gorica in Trst, ki so se tudi predstavili
naj večjim številom glasbenih točk. Med njimi so bili tudi gojenci, ki že
nekaj let zelo uspešno sodelujejo in tudi zmagujejo na republiških in zveznih tekmovanjih učencev in študentov glasbe. Ob njihovi zreli igri pa ne kaže zanemariti tudi sicer skromnega prispevka Glasbene šole iz Špetra, prisrčne igre male pianistke Laure Garri-up in vseh tistih, predvsem severno primorskih glasbenih šol, ki si kljub kadrovskim težavam prizadevajo doseči raven ostalih šol. Tu naj omenim zanimivosti, ki so nam jih ponudili npr. gojenci iz Tolmina (I. Dekleva -Kvartet v izvedbi pianistk Katje_ Jug in Barbare Bajt ter recitatorke Špele Jug iz razreda Slavice Mlakar), nadalje iz Sežane (Volpi - Divertimento v izvedbi harmonikaša Andreja Jazbeca in ob klavirski spremljavi Alenke Podgornik iz razreda Vande Šimac) in Gorice (Šenderev - Dva ukrajinska plesa: Veseljak in gopak v izvedbi harmonikaša Valterja Ferfoglie iz razreda Dorine Kante). Š sicer skromno udeležbo so prispevali k programski pestrosti revije.
Slednje so še toliko bolj dogradile posamezne komorne zasedbe, ki so letos v revijo vnesle tisto slast skupinskega muziciranja, ki smo jo prejšnja leta velikokrat pogrešali. Kvartet trombonov iz Pirana, kvartet flavt iz Kopra, klavirski trio iz Nove Gorice, kvartet rogov iz Pirana, klavir štiriroč-no iz Kopra in šolski godalni orkester
Glasbene matice Trst so zgovoren dokaz, da glasbene šole ne ostajajo zaprte v individualnem pouku in da je čar glasbene vzgoje veliko več kot zgolj odkrivanje glabenih talentov. Največ zanimanja med mladimi je sicer še vedno usmerjeno h klavirski igri (osem točk med petindvajsetimi), in igri na flavto, vendar med mladimi gojenci so tudi tisti, ki so se (ali bolje so jih) navdušili za klarinet, trombon, saksofon, trobento in celo solopetje. Prav za slednje moramo izpostaviti prizadevanje za pridobivanje mladih pevcev Glasbene šole Vinko Vodopivec iz Ajdovščine. Učitelj Rajko Koritnik opravlja tu nedvomno veliko poslanstvo, ki se je na reviji odrazilo v nastopih Vasilija Breclja in duetu Suzane Žigon in Marka Kobala. Njun Duet Zerline in Don Juana, iz opere Don Juan W. A. Mozarta je še posebej navdušil številne obiskovalce, ki so prejšnji petek prišli na dvorec Zemono.
In če smo bili na dosedanjih srečanjih mladih primorskih glasbenikov vajeni, da jih zaokrožijo člani orkestra iz Kopra, kjer je oddelek za godala vendar še vedno najuspešnejši, so nas tokrat organizatorji presenetili. Revijo je zaključil nastop Šolskega godalnega orkestra Glasbene matice Trst, ki ga vodi Borut Logar.
Tatjana Gregorič
Intenzivno delo Pokrajine v sklepnem delu mandata
Nadaljuje se intenzivno delovanje pokrajinskega sveta, ki se bo ponovno sestal jutri in pojutrišnjem za obravnavo dokaj obsežnega dnevnega reda. Na dveh sejah, ki sta bili v prejšnjih dneh, so sicer že odobrili precej sklepov, poleg tega pa obravnavali nekatere resolucije, ki so bile vložene ob proračunski razpravi.
Poleg vprašanj, o katerih smo že poročali, je bil tako govor o terapevtski skupnosti La Tempesta v Ul. Terza Ar-mata. Skupnost deluje že nekaj let po zaslugi skupine prostovoljcev, namenjena pa je zdravljenju in vključevanju v družbo zasvojencev z mamili. Pri tem so dosegli že precejšnje uspehe, imajo pa precej težav zaradi slabega stanja starega poslopja, v katerem je sedež skupnosti. Trgovinska zbornica jim je iz Goriškega sklada že zagotovila okrog 90 milijonov lir za proizvodno dejavnost (skupnost namreč upravlja biološko kmetijo). Potreben pa je tudi poseg Pokrajine, ki je pristojna za popravilo stavbe in izboljšanje danes nesprejemljivih bivalnih pogojev za skupino dvajsetih oskrbovancev.
Svetovalka Di Dato (KPI) je v resoluciji ugotovila, da poseg ni predviden v letošnjem proračunu in je zato zahtevala od odbora naj vsekakor to nujno popravilo vključi v letošnji program. Odbornik Fabbro je priznal, da je prišlo do^ekaterih zamud in zagotovil, da ima odbor ves namen izvesti poseg. Niso ga vključili v proračun, ker nameravajo uporabiti denar iz
rednega sklada za vzdrževanje. Resolucijo so zato odobrili skoraj soglasno, z enim samim vzdržanim.
Do soglasja med večino in opozicijo je prišlo tudi glede resolucije, ki jo je predstavila svetovalka KPI Aleksandra Devetak v zvezi s kulturnimi in raziskovalnimi dejavnostmi. Sklicujoč se na srečanje predstavnikov nekaterih vidnejših kulturnih in raziskovalnih ustanov, ki delujejo na Goriškem, je svetovalka pozvala upravo k aktivnejši vlogi v pomoči in koordinaciji pobud na tem področju, kjer bi morala prav Pokrajina imeti nemajhno vlogo. Predsednik Cumpeta je s tem v zvezi dal zadovoljiva zagotovila.
Na isti seji je pokrajinski svet tudi odobril resolucijo o ustanovitvi komisije za uveljavljanje enakih možnosti zaposlovanja za ženske in torej za odpravo danes še obstoječih diskriminacij.
Proračun KZE
V četrtek, 21. aprila, se bo v občinski sejni dvorani v Gorici sestala medob-čniska skupščina Goriške krajevne zdravstvene enote. Na seji, ki je napovedana za 18. uro, bodo razpravljali o proračunu za tekoče leto in o sejninah za člane skupščine ter odškodninah predsedniku, podpredsedniku in članom upravnega odbora ter predsedniku skupščine KZE.
Sovodenjski učenci obiskali muzej starih avtomobilov
Sodišče za pravice bolnikov organiziralo konferenco o zdravstvenem sistemu v Italiji
za i.a.^ainicah nastaja zasebni muzej, p0„,a:erega do zdaj vedo v glavnem Žani Toniki, vendar se zanimanje TlaHiS,-rl?va v clan širi. Posebej med je 0v, In11' Pr.ed kratkim so si muzej, ki diščern avni cesti med Gorico in Gra-Sovrva1'- °3iedali učenci osnovne šole oanje. Sprejel jih je g. Gratton ter
jih seznanil s tem, kako je nastala pobuda in kako se uresničuje ter jim zanimivo prikazal razstavljene predmete in stare avtomobile. Zadovoljni s poučnim izletom, so se pred odhodom tudi slikali pred stavbo, zgrajeno v posebnem stilu.
»Republika ščiti zdravje kot osnovno pravico posameznika in v interesu celotne skupnosti.« To je zapisano v 32. členu italijanske ustave in to je obenem osnovno geslo pred enim letom ustanovljene posoške sekcije Sodišča za pravice bolnikov. Ob prvi obletnici ustanovitve so se člani, somišljeniki in zdravstveni operaterji (med temi je bil tudi predsednik goriške Krajevne zdravstvene ustanove Ro-bustelli) do zadnjega kotička napolnili dvorano Bergamas v Gradišču, kjer so priredili izredno zanimivo srečanje na -aktualno temo o vse bolj propustnem italijanskem zdravstvenem sistemu, ki vse manj ščiti tiste, ki so zdravstvene nege najbolj potrebni.
Na govorniškem odru se je zvrstila dolga vrsta referentov, ki so problematiko predstavili vsak s svojega zornega kota, temu pa je sledila bogata razprava. Številni posegi so nedvomno predstavljali pomemben prispevek k boljšemu razumevanju zapletenega sveta italijanskega zdravstvenega sistema.
Zanimiv poseg je imel dr. Giovanni Pamich, primarij na oddelku za kirurgijo tržiške bolnišnice, ki je osvetlil problematiko iz stališča odnosa med bolnikom in zdravnikom. »Ta pa je
ponavadi težaven,« je dejal Pamich, »praviloma predvsem zaradi objektivnih težav, v katerih se znajdejo zdravstveni operaterji in ki nikakor ne olajšajo njihovo delo.« Po njegovem je treba začasno rešitev dobiti v večji strpnosti, čimprej pa je treba nujno odpraviti številna rakasta obolenja zdravstvenega sistema v Italiji.
Originalna je bila tudi teza zdravnika, ki je vrsto let zaposlen na oddelku za intenzivno nego goriške splošne bolnišnice. Dejal je, da biti zdrav ni pravica nikogar, to je po njegovem mnenju izključno prirojena lastnost in je torej postavil celotno problematiko v čisto drugačen okvir, kot so to počeli drugi referenti.
Priprave na vsakoletno slavje ob prvem maju v Števerjanu
Člani KD Briški grič v Števerjanu in borčevske organizacije so se dogovorili o poteku prireditev ob letošnjem prvomajskem slavju in si prizadevajo, da bi program izpeljali kar se da v redu, v zadovoljstvo številnih gostov, ki bodo od 30. aprila do naslednje nedelje obiskali Števerjan.
V Dvoru bo tudi letos tradicionalna razstava in pokušnja briških vin. Odprli jo bodo v soboto, 30. aprila, zvečer. Prvega maja popoldne bo v Števerjanu prvomajsko zborovanje, ki se bo letos odvijalo v Dvoru. Zvečer bo na prireditvenem prostoru zanimiv kulturni in rekreacijski program, ki ga bodo oblikovali člani ansambla Gorenjci in plesalci skupine Sunshine iz Palmanove.
Prvomajske prireditve se bodo v Števerjanu nadaljevale tudi naslednjo soboto in nedeljo. Posebej velja opozoriti na 9. množični spominski pohod Števerjan — Gonjače, ki bo v nedeljo, 8. maja, s pričetkom ob 9.30 z Dvora. Organizatorji pripravljajo za sklepni del praznovanja še slikarski ex tempore in vrsto drugih prireditev, o katerih bomo podrobneje še poročali.
Ena noč
v norišnici
Nenad Niko Zupanič
Oni dan sem bil v mestu po nakupih in ko sem vse opravil, sem sedel v najbližji bife, popil dvojni ekspres s smetano in prešinilo me je boleče spoznanje, da je vse, kar je ostalo od mene, svobodoljubnega fanta od fare, pokoren zakonski mož. Lahko bi si rekel možiček, pa si nekako ne morem. Merim namreč čez sto devetdeset centimetrov v čevljih in pridelal sem sto štirideset kilogramov. Mimogrede, svoje najljubše obleke, kavbojk, ne dobim več nikjer. Vse se tako zdi, da konfekcijski načrtovalci v šoli niso prišli preko številke šestdeset. Tako dobim v trgovini samo navadne hlače po modi prejšnjega stoletja, v pobožni temni barvi, ki mi segajo nekako čez kolena in jih je obvezno treba še podaljšati.
Sem torej zvest zakonski mož, še preveč skrben očka in ponosen sem na to. A trenutni črv mi ni dal miru. Naročil sem še eno dvojno kavo, potem pa, ko to ni nič pomagalo, sem naročil dvojni sadjevec. Po tretjem se mi je v duši končno premaknilo. Odhitel sem k telefonu in poklical domov. Komaj sem čakal, da zaslišim ženin blagi glas, ki mi bo že stotič izpovedal ljubezen. No, iz slušalke je samo počilo, veste, nekako tako kot na orožnih vajah, ki jih imajo v Perzijskem zalivu: »Kaj si vendar misliš, da kličeš sedaj, ko je Gaj končno zaspal? Zbudil si ga! Joj, najrajši bi te zadavila!« Našega malega fantka je zbudil telefon in telefoniral sem jaz. »Klenk!« sem spustil slušalko. Odtaval sem do bifeja in znova naročil dvojno kavo z dvojnim sadjevcem. Bistre solze so se mi pokazale v očeh in trdno kot granit sem sklenil: domov več ne grem! Kam
torej? V zapor ne morem, ker za telefoniranje še ne zapirajo, za dom starejših občanov pa sem premlad. Aha, da, v bolnišnico. Pa ne v splošno. V tisto, kamor gre lahko vsak, če popije pet dvojnih sadjevcev in joka nad grenko usodo zavrženega moža. Najprej sem šel v polikliniko.
Ko me je sestra v sprejemni pisarni ugledala, v prekratkih župnijskih hlačah, objokanega in opotekavega, me je samo še peljala k specialistu. Takoj sem bil na vrsti. Znašel sem se na stolu pred mladim, svetlolasim bitjem, ki me je strogo opazovalo.
»Koliko let že pijete?« Hitro je bilo treba odgovoriti! Dejal sem: »Dvajset.« »In koliko ste stari?« »Petindvajset.« »To sem ga polomil,« sem pomislil. Toda svetla glavica se je sklonila nad beležnico in si nekaj zapisala. »Ste poročeni?« »Ločen!« Zopet se je glavica sklonila nad beležnico. Tako sem govoril in govoril in nisem več vedel zase: ali sem res vse to, kar sem nalagal? »Gospa doktor,« sem pričel in polile so me solze, »samo lagal sem vam. Poročen sem in alkohol pijem le, kadar moram. V življenju sem pil mogoče trikrat, ko sem naredil maturo, ko sem se poročil in danes, ko me je ne vem kakšen hudir obsedel. Veste...« Ona pa je že vstajala, skoraj stekla je k sosednjim vratom, nato pa mi, vsaj tako je mislila, pomirjevalno dejala: »Vse bo v redu, samo spočiti se morate. Eno noč boste prespali v naši bolnišnici.«
To sem tudi hotel. Toda zakaj je dejala samo eno noč? Vprašal sem starejšega gospoda v ča-
kalnici, ko sem čakal na spremstvo. Nasmehnil se mi je: »To samo tako rečejo, tam boste najmanj tri mesece, mogoče leto, mogoče vse življenje.« To, to, sem si dejal. A vendar nisem bil več tako prepričan vase. Vstal sem, da bi čim hitreje prišel ven, na cesto in nato k ženi in sinčku, kd sem ju zagledal. Nič manj se nisem ustrašil kot onadva, ko sta zagledala mene. Imela sta bele halje in čepice, kavbojk pa tudi ne bi našla v naših trgovinah. Sestra je hitro vstala in me koketno pogledala: »No, tukaj sta Jože in Andrej, lepo mirno boste odšli z njima. V bolnišnici boste ostali samo toliko, da se streznite.« Bil sem trezen, popolnoma. Verjemite mi! Plaho sem se jima nasmehnil, a že sta me držala pod pazduho. Kdo bi si mislil, da sta tako urna.
V predsobi sprejemnega oddelka sem se slekel, oddal vse osebne stvari in - ostal nag. Zame niso imeli dovolj velike pižame. Končno so izbrskali od nekod luknjasto haljo in mi dovolili obleči lastne spodnje hlačke. Slabe slutnje so me obhajale. Panično sem vprašal, ali lahko telefoniram. Niti govora. »Jutri se boš o vsem pomenil z zdravnikom,« sem prejel prijazen odgovor. Ko sem zopet potočil solzo, tokrat iz obupne želje, da bi bil doma, sta se vrla bolničarja preplašeno odmaknila. Ne vem, kaj sta mislila, toda mislila sta napačno. Nič nisem več vprašal, šel sem k vratom in vstopil.
Sedeli so pri mizah in molčali. Samo eden je hitro hodil od ene stene do druge in neprestano govoril. V meni se je zrušil še zadnji ostanek volje, da ostanem v bolnišnici. Dvajset ali trideset odraslih ljudi, vsi s problemi in molče sedijo, ne da bi si rekli vsaj besedo. Bilo je očitno, da se eden drugega sramujejo, oziroma, da nočejo imeti opravka z norci.
Sedel sem na prazen stol in segel v žep po cigarete. Seveda jih ni bilo. Tudi žepa ne. Tisti, ki je hodil in govoril, se je ustavil pred mano in se mi zarežal: »Bi cigareto,« mi je pomolil škatlico, jo hitro odmaknil in dejal: »Deset jurjev.« Denarja seveda nisem imel. Smeje je zopet odšel na svoje popotovanje.
Naslednje tri ure, do večerje, sem preživel v stanju, ki bi se mu lahko reklo samo zgroženost. V sobi je vladala taka napetost, da bi jo lahko z nožem rezal. Ljudje, ki so po bolnišnicah, pa tudi drugje, še v vlakih in avtobusih, se pogovarjajo, klepetajo ali berejo časopise; tu pa je vladala moreča praznina. Od časa do časa je kakšen vstal in hitro hodil kako minuto sem in tja, nato pa
zopet sedel. Štel sem sekunde in pričakoval večer. Upal sem, da bom zaspal, zjutraj pa pobegnil in bežal, če bo treba, na konec sveta, v Sibirijo, kamorkoli, predvsem pa domov.
Večerja je bila pozno in bil sem že pošteno lačen. Dobil sem dve palačinki in skodelico kompota. Ostali so jedli mesno juho z veliko kruha. Bolničar mi je pojasnil, da imam glede na svoj obseg že predpisano dieto. Še bolj lačen sem odšel v spalnico, se pokril in že skoraj zaspal, ko sem začutil, da nekdo nekaj polaga name. Trd od groze sem nepremično čakal, kaj bo. Ko sem se že skoraj zadušil, sem planil izpod gore odej in zagledal brezzobega možica, ki se mi je prijazno smehljal. Bolničarja pa sta bila že pri njem in ga odpeljala v neki drug prostor.
Ko sem se zjutraj zavedel, kje sem, me je močno zaskrbelo, kaj bo z menoj, če bom moral še ostati v bolnišnici. Kako čimprej ven? Ure so se vlekle v neskončnost. Možakarji in fantje krog mene so si umivali zobe, telovadili in eden je na vse glas tulil prastaro popevko.
Vsi so komaj dočakali zajtrk. Jaz nisem imel apetita. Za vrč prave kave in cigareto pa bi dal mesečno plačo. Resnično sem trpel. Nazadnje sem se opogumil in vprašal bolničarja, kdaj bo prišel zdravnik. Postrani me je pogledal in zamomljal, da ne ve, sicer pa, da lahko še ostanem v bolnišnici, lahko pa tudi grem. Hitro sem mu zagotovil,’da se dobro počutim in da bi kar šel. Prinesel mi je obleko, uro, denar, cigarete, skratka vse. Najprej sem nataknil poročni prstan in si prisegel, da ga nikoli več ne snamem. Povsod je lepo, a doma najlepše. Seveda ni povsod lepo, na sprejemnem oddelku psihiatrične bolnišnice že ne. Doma pa tudi ni najlepše, če se skregaš z ženo. Ah, kaj bi zdaj še filozofiral, prišla je vizita, zdravnik me je lepo pozdravil, vprašal, kako se počutim in mi zagotovil, da lahko odidem iz bolnišnice, kadar želim. V trenutku sem bil zunaj in skoraj tekel sem na avtobus.
Doma sem padel ženi v objem, potočila sva nekaj srečnih solza in že je pristavila velik lonček prave kave.
Vpraševal sem se: »Kako, kako me je dobila ven?« Seveda mi je bilo jasno, da bi tam ostal še dolge dneve in mogoče mesece in navsezadnje bi še v resnici znorel. Opazoval sem čudoviti ambient najine sobe, ko sem zagledal na steni bel pravokotnik. Nisem več vpraševal, ne žene, ne sebe, bil sem ji le neskončno hvaležen.
Horoskop
od nedelje 17. 4. do sobote 23. 4. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
VI IN DELO: ^ I * Pričakujete lahko I dokaj ugoden te'-den. Vse vam bo šlo tako, kot si želite, le v petek ali soboto bo kaj malega narobe. Obstaja možnost veselih presenečenj na denarnem področju. Rojenim od 21. do 24.3. bosta Saturn in Uran precej sovražna, zato je verjetnost neprijetnih težav večja. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in povsod dobrodošli. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: To je vaš teden. Nebo vam je izredno naklonjeno, zato vam bo teden ponudil nekaj prav lepih priložnosti. Delo vam bo šlo od rok tako, kot že dolgo ne. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Rojenim od 26. do 30.4. pa bo neugodni Mars nekoliko nevaren. VI IN DRUGI: Nepričakovano nedeljsko srečanje vas bo zelo razveselilo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DVOJČKA (21.5,-20.6.)	- VI IN
DELO: Obeta se vam precej delaven, a uspešen teden. Odprle se vam bodo. nekatere neslutene možnosti za izpeljavo vaših načrtov. Ugoden položaj Merkurja bo spodbudno vplival na hiter in uspešen razplet vaših namenov. V sredo vam bo prišla prav vaša iznajdljivost. VI IN DRUGI: Bodite do nekaterih ljudi strpnejši in potrpežljivej-ši. Ugodna torek in sreda.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Računate lahko na prijeten in uspešen teden. Spremljala vas bosta pretežno dobro počutje in veselo razpoloženje. Dobrohotni Jupiter in ljubezniva Venera bosta zelo ugodno vplivala na vaše delo. Vsi rojeni od 21. do 24.6. pa naj bodo previdni, ker jim bosta Saturn in Uran precej nenaklonjena. VI IN DRUGI: Izboljšajte odnose z bližnjimi. Ugodna četrtek in petek.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Napoved za vas ni prav najugodnejša. Obeta se vam nenavaden teden, ki vas zna poleg prijetnih izkušenj tudi neprijetno presenetiti. Bodite previdni in se v ničemer ne prenaglite. Druga polovica tedna pa vam bo bolj naklonjena. Neugodna bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo ni bil vreden vašega zaupanja. Ugodna bosta torek in sreda.
DEVICA (23.8,-22.9.) VI IN
DELO: Pred vami je ugoden, a precej nemiren teden. Zvezde vam ponujajo priložnost, da brez večjih težav uspešno zaključite zastavljeno delo. Precejšnja je možnost izrednega dodatnega zaslužka. Torek in sreda pa vam z neugodno Luno v Dvojčkih ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Pomoč drage osebe vam bo v tem trenutku prav prišla. Ugodna četrtek in petek.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban teden, ki vam bo minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju. Ugodne okoliščine bodo pripomogle k uresničitvi vaših namenov. Precejšnja je možnost kakršnihkoli veselih presenečenj. Za spoznanje neugodnejša četrtek in petek. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli v prijatelju. Ugodna bosta torek in sreda.
^ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN
DELO: Vstopate v 4^ zanimiv in prijeten teden, ki vas bo z nekaterimi novostmi precej razveselil. Ugoden položaj Merkurja in Marsa bo pozitivno vplival na uspešen izid vaših načrtov. V torek in sredo se raje izognite važnejšim opravilom, ker vam Luna ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše pozornosti. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Pričakujete lahko ugoden in uspešen teden. Delo vam bo prav lepo steklo in težav ne bo. Precejšnja je možnost dodatnega zaslužka. Čaka vas izredno prijeten konec tedna. Rojenim od 30.10. do 3.11. bo Mars sovražen. Obstaja nevarnost spora ali nepričakovanih neprijetnosti. VI IN DRUGI: Nikar se ne zapletajte v nepotrebne prepire. Ugodna bosta petek in sobota.
KOZOROG (22.12,-19.1.)	- VI IN
DELO: Gotovo lahko pričakujete prijeten teden, ki vas bo obogatil z marsikatero prijetno izkušnjo. Lahko se sicer zgodi, da vam bo šlo v četrtek ali petek kaj malega narobe, vendar to nikakor ne bo bistveno vplivalo na vaše delo. Dobronamerni Jupiter bo osrečil vse rojene 30. in 31.12. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prijetno iznenadil. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
VODNAR (20.1,-/<JUr 18.2.) — VI IN
DELO: Precejšnja je možnost kakšnih manjših zapletov v prvih dneh tedna z ozirom na neugoden položaj Lune in Marsa. Preostali del tedna pa bo prav prijetno razposajen in poln veselih presenečenj. Vsi rojeni od 1. do 7.2. bodo pod vplivom prijazne Venere povsod srečne roke. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi dokazal. Ugodna bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Veči-na zvezd vam je J prijazna, tako da težav z delom ne bo. Ugoden položaj Merkurja in Jupitra bo spodbudno vplival na potek dogodkov in uresničitev nekaterih želja. Pričakujete lahko izreden konec tedna. Torek in sreda vam z neprijazno Luno ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Razveselilo vas bo prijateljsko srečanja s starimi znanci. Ugodna bosta petek in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Večkrat se pojavljajo vprašanja, ali je mogoče iz pisave razbrati zdravstveno stanje pisca. Možna sta oba odgovora, da ali ne. Ne da se veliko povedati o zdravstvenem stanju predvsem takrat, ko pisec zaradi močne maske, ki jo kaže v vsakdanjem življenju, prikrije tudi takšne znake. Ljudje, ki so navzven tako zelo neprodorni (in takšni tudi predvsem želijo biti), skušajo navzven ohraniti neokrnjeno masko tudi ob bolezenskih znamenjih. Že sicer nastaja močna maska kot posledica hude občutljivosti in ranljivosti, v tem primeru pa je še posebej zaznavna.
Kaj pa je tisto, kar v pisavi opozarja na spremembe v telesu? Drhtenje rok in s tem trepeta-vost pisnih linij, trepetavost linij brez drhtenja rok, bolj suha ali bolj okrogla pisava od običajne in padanje vrstic, ki ga preverimo tako, da si besedilo ogledamo vodoravno s strani. Vrstice potekajo ponavadi v smeri proti zgornjemu levemu ali spodnjemu desnemu kotu, oziroma odstopajo od relativno ravnega vodenja. Pisec seveda ne sme pri tem uporabljati črtastega papirja ali črtala pod papirjem.
Pomemben je tudi podpis, ki lahko prav tako pada ali pa se z običajne desne strani pod tekstom prične pomikati proti sredini ali celo na levo. Pozorni moramo biti na besede, ki namesto nekdaj dobro vidne zadnje črke kažejo vse bolj nitkasto tvorbo. Pomenljiv znak je tudi znatno povečan pritisk, ki ga lahko povzroča tudi zviša-
nje krvnega tlaka. Sicer do tega ne pride v" vseh primerih, v nekaterih pa prav gotovo.
To je nekaj osnovnih znakov, ki jih lahko opazi že laik. Le-ta pa mora dobro poznati svojo "normalno" pisavo. Pa še nekaj je. Običajno se kažejo spremembe v pisavi že pol leta prej, preden nastopijo še drugi vidni simptomi bolezni, ki se pač pojavijo in so značilni za to ali ono bolezen.
Posebno pozornost moramo posvetiti še utrujenosti. Tudi ta se kaže z vsemi zgoraj naštetimi pojavi. Morda pa je samo znak izčrpanosti in ne kakšne posebne bolezni. Toda do nje lahko pride, če se še naprej izčrpujemo. Zato se raje vprašajmo, kako se v resnici počutimo.
Ko se vsak dan pogovarjamo s prijatelji, je prvi stavek običajno tak: Kako se imaš, kako pa zdravje? In to je bolj ali manj fraza, kajti vsi odgovarjamo dobro, odlično in s podobnimi nesmisli, čeprav v resnici ni tako, ker o tem sploh ne razmišljamo. Če pa bi malo bolje razmislili, bi lahko odkrili, da je naša zdravstvena slika vsak dan drugačna in različna. Prav zato se v trenutku, ko to opazimo v pisavi, vprašajmo: kaj se dogaja z menoj, sem utrujen, se premalo gibljem, preveč jem, preveč jem pred spanjem, jem primerno hrano ipd. Dokler k temu ne pristopimo na tak način, sprememb ne bo.
Toda telo opozarja. Med drugim tudi s pisavo. Poskušajmo primerjati prlsavp pred kakšno svojo boleznijo in nato po njej. Če imamo možnost, poglejmo tudi pisavo hudo bolnih ljudi pred smrtjo. Odkrili bomo veliko zgoraj naštetega. Zanimive primerke pa nam lahko pošljete tudi v uredništvo. Prosimo le, da navedete (brez imen itd.) starost bolnika in njegovo bolezen. Nato pa se bomo o tem spet pogovorili, ko bomo take in podobne primere analizirali.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
VODORAVNO:
1. ozko gorovje Dravske skupine v severni Sloveniji, 10. italijanski pisatelj (Alberto), 12. Rovi-go, 14. jamski ali močvirni plin, 15. Kutina, 16. desni pritok Volge, 18. kurir, 19. krilo rimske legije, 20. del voza, 22. državna blagajna, 23. pre-kipevanje, 24. mesto na Siciliji, 25. derivat amoniaka, 26. stari Keos, 27. pod, 29. reševalne gorske sani, 30. teža brez vokalov, 31. Andričeva... reka, 33. Ancona, 34. atletska disciplina, 36. privolitev, soglasje.
	1	2	3	4	5	6	7	8		
9		10								11
12	13		14						15	
16		17		18				19		
20			21				22			
23										
24							25			
26				27		28		29		
30			31				32		33	
		34						35		
	36									
NAVPIČNO:
2.	Anton Mahnič, 3. cigan, 4. grški bog vojne, 5. športnik v bazenu, 6. menično jamstvo, 7. srbska tedenska revija, 8. Karlovac, 9. razgledi ali vnanji videzi, 11. vplačilo za začetek tekmovanja, 13. nespretnež, 15. starogrška in latinska književnost in umetnost, 17. torišče, borišče, 19. prijeten vonj, 21. izraelska luka, 22. ime mladinske pisateljice Perocijeve, 27. klično zrno trajnocvetk, 28. žensko osebno ime, 31. bivši nogometaš Triesti-ne, 32. star Beotijec, 34. Turčija, 35. Karl Escherich.
REŠITEV
'3'M TE ;H1 TE :uoy 'ZZ 3^0 'JE lB5luV '8Z ison -a :ei3 'ZZ •\Z :buiojb 'gj :euaiE •£[ ‘-vn -tsepf ‘st :?3ujo3(o -ex !euraiJB}S TI TPiadsoid -g VM '8 NIN •£ JBAP -g gsiiodiajPA ‘9 isarv 't luioa -e "JATV Z :ON9IdAVN
•5(auElsud
'9E ^orfso-U TE :NV 'EE teupd TE !?5 'OB :PP? '6Z Ul 'IZ
■gz 'tous -9e puug tč gsojad -pjaid -£2 ijpja 'zz ^ios 'OZ '61 Jas -81 tejo '91 UM 'SI :UB1 -am Tl :Od Zl ieiAPiojAj '01 :a5l -ubapjeji t :ONAV80aOA
Predzadnja premiera Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
Razbremenilna in norčava komedija v vrtoglavem ritmu
Primorsko dramsko gledališče je za svojo peto premiero v sezoni uprizorilo komedijo »kontroverznega« angleškega pisatelja Joea Oriona Kaj je videl batler. Kljub vsem učenim študijam in besedam v zgledno oblikovanem Gledališkem listu, bi lahko rekli, da gre ob tej komediji predvsem za razbremenilen in komičen skorajšen zaključek sezone PDG, ki je bila letos kar uspešna in je ponudila v premislek nekaj zares učinkovitih in kakovostnih odrskih uprizoritev. S tem pa ni rečeno, da bi Ortonova komedija izgorevala samo v gagih in razprostirala gledalčeva usta v razkošen
smeh. Seveda, ko bi hoteli iskati neke globlje vzgibe, bi kaj lahko prišli do njih, čeprav se nam zdi, da je poanta vsega v Orionovi izjavi: »Jasno, da smo vsi nori in le tisti niso, za katere mislimo, da so«. Na tem nivoju se giblje tudi Orionov pogled na ljubezen, za katero velja, da je njena edina odrešilna varianta incest.
Pa še veliko je takih provokativnih pogledov, s katerimi se angleški dramatik (umrl je leta 1967, star komaj 34 let) poigrava: homoseksualnost, lez-bištvo, sproščena erotika, nimfoman-stvo itd., a delali bi mu krivico, ko bi vse to zreducirali na strogo pragma-
tično videnje. Najbrž gre pri Ortonu predvsem za parodijo določenega sveta in mišljenjskega vzorca, kar prihaja v komediji Kaj je videl batler v ospredje nekako kaotično, čeprav presenetljivo strogo, dosledno in s tisto mero radoživosti, ki je značilna za klasične komedije, kjer se vse zelo dobro in veselo konča. Pred tem »usodnim« koncem pa je gledalec v dvomu in naravnost zmeden, saj meni, da že vnaprej ve za razplet, a se iz replike v repliko izkazuje, da pravzaprav ničesar ne ve.
Kaj je videl batler pomeni vsekakor pogled v pop dramatiko iz časa beat-lov, pripoveduje pa o tem, kaj bi lahko videl oziroma, kaj vidi strežnik v zasebni psihiatrični kliniki. Strežnika seveda nikjer ni in nikjer ne nastopa. Videl pa bi doktorja Prentica (Bine Matoh) kako skuša preverjati svoj
Repertoar PDG za sezono 88/89
Na drobni vizitki »Caffe teater« solkanske gledališke dvorane je zapisan tudi repertoar Primorskega dramskega jgledališča za sezono 1988/1989. Ze na prvi pogled je zanimiv in ga navajamo tako, kot je na vizitki zapisan.
E. Rostand CVRANO DE BERGERAC
S.	Verč EVANGELIJ PO JUDI N. Machiavelli MANDRAGOLA
T.	Bernhard KOMEDIJANT D. Jovanovič VEDEŽEVALKA M. Dekleva LENČA FLENČA J. Krilič JAJCE
M. Kmecl SLOVENSKA POSTNA PREMIŠLJEVANJA
spolni nagon na Geraldine Barclay (Maja Sever), zdravnikovo ženo (Mira Lampe Vujičič), ki povsod zaznava gole moške, nesrečnega Nicholasa (Jože Hrovat), ki naj bi posilil cel razred deklet in si privoščil še zdravnikovo soprogo (na koncu se izkaže, da je mladeničeva mati), pa narednika Matcha (Janez Starina), ki raziskuje, kam so izginili bistveni elementi Churchillovega kipa, ki so ga razstrelili in nazadnje še doktorja Ranceja (Stane Leban), nadpsihiatra -- ta raziskuje, kaj se v kliniki dogaja in o tem bi rad napisal zmešano knjigo-uspeš-nico. Strežnik, ki ga ni, pa bi videl tudi vseh vrst preoblek, strmel nad tem, da moški ni moški, ampak ženska in obratno ter se na koncu oddahnil, ko narednik Match najde skrivnostno izginuli del Churchillovega kipa mnogopomensko cigaro, ko so
vse krvne zveze pojasnjene in ko tri-umfira ljubezen.
Celotna predstava, ki je iz občinstva izvabljala nezadržen smeh, se je odvijala v divjem ritmu, ki ji ga je skušal vkovati režiser Radoslav Dorič ob dramaturški pomoči Jureta Gantarja. Dobili smo tako natančno predstavo, kjer so kraljevale domiselne rešitve, čeprav ritma ni utegnila vseskozi držati enako intenzivno. Pa tudi scena Aleksandra Zlatanoviča je preveč spominjala na feydeaujevsko obarvana prizorišča, medtem ko so bili kostumi Vesne Radovič dovolj posrečeni in glasba Mirka Vuksanoviča
je nazorno dopolnjevala komični učinek.
Igralci Primorskega dramskega gledališča, ki so se letos potrjevali v vse drugačnih žanrih, so s to uprizoritvijo dokazali, da lahko z enako dovršenostjo oblikujejo najrazličnejše like, tudi tako zahtevne, kot so lahko v komediji. Vsi po vrsti so ustvarili dovolj komične podobe in — kar je najpomembnejše — v karikaturah niso šli predaleč. Skratka, uglašena skupinska igra, ki je ustvarila prijetno humorno razpoloženje, za kar gre zasluga tudi sočnemu prevodu Alje Predan.
MARIJ ČUK
Kljub težkemu koncu sezone pripravlja SSG dve gostovanji
»Zdi se mi resnično pravi absurd, da se tako klavrno končuje sezona, ki je imela vse pogoje, da postane ena naših najuspešnejših v zadnjih desetih letih.« Tako pravi ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta tik pred iztekom spomladanskega dela letošnje sezone. Vprašali smo ga namreč za mnenje oziroma za pojasnitev položaja v SSG, ki je ta čas bolj podobno ambulanti kot pa teatru.
Usoda nam letos ni bila najbolj naklonjena, toži Košuta, kljub temu, da je bil začetek tako uspešen, kot že dolgo ne. Uspeli smo uprizoriti nekaj odmevnih del, kot so na primer Sumljiva oseba, Kralj na Betajnovi in za mladino Zvezdica zaspanka, poleg tega smo omogočili gostovanje Malomeščanske svatbe in do novega leta priredili še recital srbskih ljudskih pesmi Vuka Karadžiča, ob tem, da smo preuredili še dvorano Kulturnega doma. In naprej, vsemu temu je sledilo še gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z Jesihovimi Ptiči, ob rojstvu Komornega odra pa je prišlo do stavke kolektiva, ki je bistveno zarezala v program. Uspelo nam je sicer uprizoriti Krst pri Savici in Afero, morali pa smo se odpovedati mladinskima predstavama (tako gostujoči kot domači) in zaradi velikih stroškov odložiti nekatera gostovanja.
Ta hip je Slovensko stalno gledališče pred občutnim dolgom do abonentov in da bi bila mera polna, se je vsula na nas še vrsta nesreč in bolezni: premiera Brusatijevih Galantnih pogovorov je bila večkrat preložena in sedaj ne vemo, ali jo bomo lahko sploh izvedli pred koncem sezone. Mladinsko predstavo, Guliverja, in neke manjše projekte smo pa že pred tem preložili na jesen. Začeli pa smo s študijem Molierovega dela (za poletne predstave na prostem). Za to poletno uprizoritev iščemo te dni prizorišča po vaseh na Tržaškem in Goriškem, namen pa imamo nastopati tudi v Benečiji. Izbrali bomo kraje, ki bodo igri nudili najboljšo naravno sceno, že sedaj je pa gotovo, da bomo 26. julija nastopili na goriškem Gradu.
Glede načrtov za prihodnjo sezono je Košuta ob poudarku, da bo SSG tudi letos nastopilo v tekmovalnem sporedu Sterijevega pozorja, dejal, da je novi repertoar še precejšnja uganka, katere rešitev je odvisna od razpoložljivih sredstev, ki ta hip niso jasna niti za to sezono. Želja umetniškega vodstva in ansambla pa je, da bi v prihodnji sezoni povečali število lastnih del v abonmaju, za kar pa potrebujemo tudi povečanje in pomladitev igralskega zbora.
Na koncu je Košuta izrazil upanje, da bodo gledalci razumeli sedanjo stisko Slovenskega stalnega gledališča in da bodo polnoštevilno prišli na ogled Steklene menažerije v postavitvi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja (predstave bodo v petek, soboto in nedeljo) ter Ženitne posredovalke mariborske Drame (po prvomajskih praznikih). Gre za predstavi, pravi ravnatelj SSG, ki sta pri občinstvu naleteli na izjemno dober sprejem.
Zadnja premiera PDG
V četrtek, 21. aprila, bo PDG v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma (ob 20. uri) uprizorilo še svojo zadnjo letošnjo premiero, in sicer Agnes dei ameriškega avtorja Johna Pielmeierja
Na torkovi premieri Verdijeve Aide ie kmalu po začetku kazalo, da se bo težaško operno gledališče spremenilo v nogometni stadion. Iz dvorane, Predvsem z galerij pa tudi iz parterja, So se vsuli medklici, zabavljanja, zmerjanja, žvižgi in celo piskanje s Piščalkami, zgovoren dokaz, da se je del gledalcev že vnaprej organiziral Za protesten sprejem novosti, ki jih je Ponudila režija, po rodu tržaškega re-Zlserja, Virginia Puecherja. Vzdušje Se je v nadaljevanju predstave sicer Precej pomirilo in se je ponovno, v 'Pnnjšem obsegu spet razgrelo na zadetku in koncu četrtega dejanja, ko je Poleg režiserja in koreografa prišel P°d udar kontestatorjev tudi dirigent ono Saccani.
Koncept uprizoritve je bil res izzi-Valen, zlasti za občinstvo, ki si Aide oo zna predstavljati drugače kot tra-dtcionalistično, to je v slogu iaraon-*ega spektakla z vsem mogočim scenskim in koreografskim kvazi ^ksotičnim kičem od piramid in sfing ■ 0 kostumov, na prostem pa še s sloni n kamelami. Izzivalnost neke pred-* Qve, ki je v bistvu kulturni izziv tra-Icjik lahko seveda ni deležna podpo-e m soglasja, to je normalno, nikakor Po ne opravičuje nekulturnih reakcij, 1 ne sodijo v teater. Zaradi tega so e tokratni kontestatorji v. Verdiju ^omi kvalificirali s svojim obnaša-
rjJa.ugotovitev pa ne pomeni, da up-oritev sama ne bi zaslužila kritič-
t' Pripomb, ne toliko zaradi koncep-nelPr.[ katerem se je režiser, res sicer Ve	ozk°' skliceval na samega
rih k®* predvsem zaradi nekate-in nesrečnih koreografskih prizorov 0qV Neceišnji meri tudi zaradi njene-.Hjushenega dela z dirigentom in
DSt!.vred-
'no	Pojavitev, z delno izje-
^Q. . u9e9Q dejanja, zreduciral na ne-So Sno komorno predstavo, pri kateri je ~„eriski, kostumski in množični to je. yrktakularni efekti, stopili v ozad-Pret 0Naianje se je tako odvijalo v st0reZno nekakšnem aseptičnem pro-u gigantskih premičnih stenskih
Tržaško občinstvo kontestiralo postavitev
Desakralizirana Aida v Verdiju
zaslonov ali blokom, ki so sicer učinkovali mogočno, vendar vse prej kot spektakularno. V namenih režiserja je očitno bilo poudariti ob mogočnih prizorih predvsem intimno čustvene značilnosti Verdijeve partiture in osredotočiti pozornost občinstva na moralne in človeške stiske glavnih akterjev, ki jih v Aidi pogojujeta ljubezen in odločitev za skupno smrt Radamesa kot predstavnika zatiralcev in Aide kot predstavnice zatiranega naroda ter Radamesova boleča dilema med ljubeznijo in domovinsko zvestobo.
V svoji analizi režiser Puecher ugotavlja, da je prav v tem poanta Aide in »da Radamesovo "izdajalstvo"« ni samo sad nekega splošnega ljubezenskega občutja, kolikor bolj globok odpor mladega heroja do domovine, ki ni več domovina, marveč spominja bolj na "multinacionalno" družbo.«
Vedeti je namreč treba, da je Verdi napisal Aido po naročilu za otvoritveno predstavo novega gledališča v Kairu le dve leti po odprtju Sueškega prekopa in torej v počastitev tega dogodka, to pa je bilo v času, ko so se »okrepila prav nacionalistična gibanja in ko je kolonializem uveljavljal svoje imperialistične težnje v državah protagonistkah, Franciji, Nemčiji in Angliji«.
Ce je tako, zakaj naj bi bil potreben ves zunanji blesk, ki ga ekzotičnost zgodbe sicer ponuja in delno Verdijeva glasba tudi opravičuje, in naj ne bi za poudarjanje bistvenega aspekta zgodbe zadostovala scenska postavitev, sicer lahko še vedno monumentalna po svoji fakturi, a ne do take mere, da bi ta vsebinski aspekt bil postavljen v ozadje?
Tako režiserjevo razmišljanje je seveda lahko iz kulturnih, političnih in estetskih vidikov povsem opravičlji-
vo, vprašanje pa je, kakšne praktične učinfte lahko ima na odru njegova realizacija. In prav tu je Puecher očitno spregledal nekatere možne posledice komorne postavitve, ki so v soodvisnosti s spektakularnostjo zmanjšale tudi muzikalne učinke vsaj tam, kjer služijo ti v podporo množičnim prizorom, v njegovi postavitvi zreduciranih na minimum ter časovno in ambi-entalno transportiranih.
Po drugi strani pa je tudi res, da je uspeh vsakršne postavitve Aide, klasične ali pa takšne, kot si jo je zamislil režiser Puecher, v pretežni meri odvisen od bolj ali manj srečne izbire nosilcev glavnih vlog, predvsem Aide, Radamesa in Amneris. Vrhunskih pevcev za te vloge danes res ni lahko najti, saj zahtevajo prodorne pa obenem tudi lirično obarvane glasove in še ustrezno pojavnost. Tokratna tržaška Aida tudi v tem oziru ni bila izjema in je kljub prizadevnosti akterjev ostala pod pričakovanji. To velja predvsem za Aido, ki jo je pela komaj dvajsetletna venezuelska sopranistka Ines Salazar Gonzales, pevka dobro šolanega glasu, vendar po barvi ne najbolj ustreznega, predvsem pa ji neizkušenost ni dovolila, da bi lik Aide dogradila v vsej njegovi dramatični in čustveni večplastnosti. Rada-mes je pel prav tako mladi tenorist Mario Malagnini, pevec lepe zunanjosti in tudi glasovne čistosti, čigar neizraziti »herojski« tenor je prišel do veljave šele v zadnjem dejanju. Tako je iz te trojice bila pevsko in igralsko še najbolj prepričljiva mezzosopranistka Bruna Baglioni, ki je vlogo Amneris podala tudi z močjo svoje pevske izkušenosti. Amonsra, etiopskega kralja in Aidinega očeta, je s pastoznim baritonom in s suvereno igro interpretiral Alessandro Cassis, precej bled
lik vrhovnega svečenika Ramfisa je podal basist Sergio Kalabakos, egiptovskega kralja pa basist Carlo De Bartoli. Nastopila sta še Darjo Zehal in Gabrielin Bardi.
Glasbeno vodstvo dirigenta Rina Saccanija, usklajeno z režiserskim konceptom postavitve, je bilo dokaj neizrazito, čeprav ne brez lepih učinkov predvsem v drugem delu, ko je Verdijeva glasba bolj usmerjena v dramatično čustvenost. Orkester je
muziciral dokaj razrahljano in na trenutke neprecizno ali preglaševalno, šepala pa je tudi usklajenost med orkestrom in odrom.
Zbor, v skladu z uprizoritvenim konceptom postavljen statično, je povsem solidno opravil svojo nalogo, česar pa nikakor ni mogoče reči za koreografijo Tuccia Rigana in tehnično izvedbo baletnih vložkov, ki so izpadli zelo diletantsko. Sceno (izdelano v delavnicah gledališča Verdi) in kostume v slogu 19. stoletja, je zasnoval William Orlandi.
Tokratna tržaška Aida, po vojni že sedmič na repertoarju, ne bo ostala v analih kot kvalitetna, ostala pa bo kot pogumno dejanje desakralizacije ustaljene uprizoritvene norme. In to ni malo, kontestaciji navkljub.
JOŽE KOREN
TK
Zbirka ljubezenskih
KO SO NAGELJNI DIŠALI
Aktualni pogovori v knjigi
PRIZNAM, REKEL SEM
vabijo na
POMLADNO SREČANJE^

kjer bodo ustvarjalci: Marko Kravos,
Klavdij Palčič, Ciril Zlobec in urednika založbe Prešernova družba Ivan
Bizjak in Andreja Kmecl pospremili novosti v svet z besedami, podpisovanjem in prijateljskim dvigom kozarca.
V sredo, 20. aprila, ob 18. uri v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20
Košarka: po tretji, odločilni tekmi
Smelt Olimpija polfinalist
LJUBLJANA — Smelt Olimpija je četrti polfinalist končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. V tretji, odločilni tekmi je z 82:76 (32:36) premagala Zadar in se bo v polfinalu pomerila z Jugoplastiko, zmagovalcem regularnega dela sezone.
Košarka: Primigi prvak
CINISELLO BALSAMO (MILAN) — Primigi iz Vicenze je italijanski ženski državni košarkarski prvak. V drugi tekmi finala play-offa je namreč zmagal po enem podaljšku z izidom 68:67 (34:31, 63:63).
IAAF terja izključitev Zole Budd
LONDON — Mednarodna atletska zveza je ukazala britanski zvezi, naj za mesec dni diskvalificira svojo atletinjo Zolo Budd, ki je nastopila na nekem mitingu v Južni Afriki. IAAF je zagrozil, da bo Britancem prepovedal nastop na olimpijskih igrah, če ne bodo ukrepali proti Buddovi.
Košarka: po zmagi v Livornu
Bancoroma v četrtfinalu
LIVORNO — Po sinočnji tretji tekmi osmine finala play-offa v Livornu se je rimska Bancoroma uvrstila v četr-finale, kjer se bo srečala z evropskim prvakom Tracerjem. Primovi varovanci so osvojili tekmo z izidom 91:90 (45:44). Čeprav so Rimljani zmagali le za točko, so se povsem zasluženo uvrstili v četrfinale, saj so stalno vodili in bili boljši nasprotnik.
V anticipirani tekmi play-outa je domači Neutroroberts iz Firenc premagal Maltinti iz Pistoie z 99:84 (403:7). DANAŠNJI SPORED PLAY-OFFA IN PLAY-OUTA: PLAY-OFF (3. tekma): Allibert Livorno - San Benedetto Turin; Scavolini Pesaro - Cantine Riunite Reggio Emilia.
PLAY-OUT (3. kolo) - ZELENA SKUPINA: Alno Fabria-no - Hitachi Benetke; Annabella Pavia - Jollycolombani Forli. RUMENA SKUPINA: Sharp Montecatini - Standa Reggio Calabria; Fantoni Videm - Facar Pescara; Benetton Treviso - VViiber Neapelj.
Jadranje: triumf Dicksona v Rovinju
ROVINJ Drugo tekmovanje za Acy Cup v jadranju v »match raceu« se je končalo s triumfom Novozelandca Chrisa Dicksona, ki je v devetih regatah osvojil prav toliko zmag. Dobro se je odrezal Jugoslovan Dušan Puh, ki je zasedel 4. mesto (6 zmag, 3 porazi).
VRSTNI RED: 1. Dickson (Niz.) 9:0; 2. Cudmore (Ir.) 7:2; 3. Gilmour (Avstral.) 6:3; 4. Puh (Jug.) 6:3; 5. Chieffi (It.) 6:3; 6. Petterson (Šve.) 5:4; 7. Griese (ZRN) 3:6; 8. Law (VB) 2:7; 9. Bezič (Jug.) 1:8; 10. Passegger (Av.) 0:9.
Odbojka: sinoči v zadnjem kolu ženske B lige
Farco Meblo se je upiral dva niza
Adamoli - Farco Meblo 3:0 (15:11, 15:12, 15:6)
FARCO MEBLO: Kralj, Nacinovi, Maver, Žerjal, Slavec, Klemše, Garbini, D'Ambrogio, Neva in Mira Grgič.
TOČKE: Farco Meblo 17:29 (Nacinovi 6, Kralj 2, Mira Grgič 1, Neva Grgič 1, Maver 4, D'Am-brogio 2, Slavec 1); ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 14, Adamoli 13; TRAJANJE SETOV: 25, 25, 16 minut.
Tudi povratno srečanje med ekipo Adamoli in Farcom Meblom se je končalo v korist odbojkaric iz Volte. Prvič v Trstu je bil znan zmagovalec šele po petih nizih, drugi obračun pa se je končal z bolj prepričljivo zmago gostiteljic.
Že pred tem zadnjim prvenstvenim nastopom je bilo za Farco Meblo vse dobro znano (dvojno slovo, od prvenstva in tudi od B lige), a isto je veljalo za Adamoli, ki bo moral igrati še dodatne tekme za obstanek med drugoligaši. Srečanje je bilo tako le gola formalnost in tudi igra v lepi, okrogli telovadnici ni bila kaj prida zanimiva. Omeniti moramo, da razsvetljava ni bila najbolj primerna za odbojko. V prvih dveh nizih je bila igra še kar izenačena in v prvem setu so imele domačinke olajšano pot do prve delne zmage zaradi devetih zgrešenih servisov naših igralk. Dobro se je Farco Meblo upiral gostiteljicam tudi v drugem nizu, a nekaj napak v obrambi in
v napadu je v največji meri botrovalo k drugemu delnemu uspehu domačink in s tem tudi končni zmagi.
Pri Farcu Meblu moramo pohvaliti Tanjo D'-Ambrogio, ki se je srčno borila skozi vse srečanje. (G. F.)
Danes v telovadnici gor iške Olympie
Deželni finale under 15
Kot smo že poročali, bo danes v telovadnici goriške 01ympie in v priredbi tega našega društva deželni odbojkarski finale za moške v kategoriji under 15. Na tem finalu bodo nastopili pokrajinski prvaki. V Gorici je bila dobitnik naslova prav 01ympia, ki se bo v današnjem prvem polfinalnem srečanju ob 9.30 pomerila s tržaškim moštvom II Cacciatore. Goričani so nesporni favoriti, saj so Tržačani osvojili naslov prvaka brez boja, bili so namreč edina prijavljena ekipa, so hkrati začetniki.
V drugem polfinalu bosta nastopila Volley Bali iz Maniaga in Rojalese iz Reane.
Finalni boji pa bodo popoldne, s pričetkom ob 16. uri.
Namizni tenis: v 11. kolu 1. ženske lige v Zgoniku
Odbojka: v moški C-2 ligi
Predviden poraz Krasa Globtrade
ZGONIK - Tanja Ukmar, ki je predvidela poraz Krasa z 2:4, je zadela. V prvenstvenem kolu prve namiznoteniške lige so sinoči v Zgoniku igralke Surgelati Arena iz Verone odpravile domači Kras Globtrade in v bistvu potrdile predvidevanja.
Srečanje ni bilo na posebno visoki, ali vsaj ne na pričakovani tehnični ravni. Verončanke so igrale dokaj samozavestno in pb predvidenem porazu svoje najslabše igralke Morettijeve v prvem srečanju večera s precejšnjo lahkoto-izenačile in nato povedle. Ključno za številčni izid dvoboja je bilo srečanje dvojic. Obe postavi sta se ga lotili resno in zbrano. Igra je bila dopadljiva in včasih celo vrhunska. Prvi set je Kras izgubil, takoj nato pa stanje suvereno izenačil. Zmaga ni bila nemogoča, izkazalo pa se je, da sta Eusnardova in Zampinijeva le bolje uigrana in homogena dvojica. Poraz, čeprav tesen, je pomenil vodstvo 3:1 za Verono.
Prvo srečanje je Batiničeva proti šibkejši Morettijevi osvojila mimogrede, kot zgovorno dokazuje rezultat. Sonja Milič je oba seta izgubila tesno.
Prvega so označevali vražji servisi na obeh straneh, za oko pa je bilo v tem srečanju bolj malo. Zampinijeva je manj tvegala in čakala na napake nekoliko živčne domačinke. Proti Bus-nardovi ni imela Tanja Ukmar nobene možnosti, čeprav je srečanje začela brez strahu pred nasprotnico in uresničila nekaj lepih napadov.
V igri dvojic gre v drugem setu omeniti serijo izredno učinkovitih servisov Sonje Milič, ki pa je precej grešila v tretjem.
Proti Branki Batinič je skušala doseči Zampinijeva prestižno zmago. Vse je dala od sebe v prvem setu. Igra je bila izvrstna, niz pa je šel z 22:20 predstavnici Krasa Globtrade. Očitno je neuspeh strl gostjo, ki je v nadaljevanju igrala dobro, v glavnem pa le zasledovala Batiničevo. Tanja Ukmar je v zaključku morala priznati poraz proti Morettijevi.
Damjana Sedmak, ki sinoči ni igrala, je po tekmi povedala: »Na uspeh nismo mogle računati. Različen bi lahko bil le rezultat. Vsa naša upanja smo polagali na igro dvojic, priznati pa
moramo, da so bile nasprotnice objektivno boljše.«
Mirno je poraz sprejel tudi trener Šercer: »Nasprotnice so igrale nekoliko slabše kot na prvem srečanju v Veroni. Mislim, da ne povem nič novega, če potrdim, da je bila za nas važna igra dvojic. Igralki iz Verone sta zmago zaslužili. Iz določenih elementov igre je bilo razvidno, da našim igralkam manjkajo nekatere prvine, katerih sedaj ni mogoče več vgraditi v osebnost subjektov, s katerimi razpolagamo. Take elemente igre skušam vnesti v igro našega naraščaja. Očitno gre tu za daljše razvojne procese, ker je treba računati tudi na telesni in duševni razvoj posameznikov in posameznic.« (B. Križman)
Kras Globtrade -Surgelati Arena Verona 2:4
Batinič - Moretti 2:0 (21:11, 21:14); Milič - Zampini 0:2 (20:22, 18:21); Ukmar - Busnardo 0:2 (16:21, 15:21); Ba-tinič-Milič - Busnardo-Zampini 1:2 (18:21, 21:13, 18:21); Batinič - Zampini 2:0 (22:20, 21:18); Ukmar - Moretti 0:2 (11:21, 5:21).
Odbojka: v zadnjem kolu v moški C-l ligi
Slovo Vala z zmago
VAL - FERROALLUMINIO	3:2
(6:15, 15:9, 15:8, 2:15, 15:11)
VAL: Pallin, Lavrenčič, Prinčič, Lutman, Petejan, Vogrič, Brajnik, Plesničar, Allesch.
TRAJANJE SETOV: 9, 17, 19, 14, 35 minut; POTEK SETOV: 1. 0:4, 4:8, 5:10, 5:13, 6:15; 2. 4:0, 5:3, 8:4, 11:5, 15:9; 3. 2:2, 6:4, 9:4, 11:4, 11:7, 15:8; 4. 1:4, 1:7, 1:10, 2:15; 5. 4:2, 8:2, 10:3, 12:4, 12:10, 15:11.
Žares škoda, da Valu prejšnjo soboto ni uspelo zmagati proti že rešenemu Cusu. Z dodatnima točkama bi namreč sinočnji uspeh proti tržaškemu Ferroalluminiu imel svoj pravi pomen, čeprav bi moralo biti razmerje v setih drugačno. V trenutku torej, ko točki nista imeli nobenega pomena, so Štandrežci zabeležili prvo zmago v povratnem delu prvenstva C-l lige, od katerega se poslavljajo.
Za to priložnost je trener Brožič poslal na igrišče pomlajeno postavo, ki je na trenutke pokazala zanimivo in borbeno igro. Res je, da je sodila tekma prej na prijateljski turnir kot na prvenstvo, toda obe postavi sta se res potrudili.
Valovci so začeli dokaj slabo in v prvem setu igrali precej nezbrano in brez posebne motivacije. Odločno boljša sta bila 2. in 3. niz. Zbranost pa so Brozičevi varovanci povsem zgubili v četrtem nizu, ko so zbrali le dve točki. V petem in odločilnem setu so domači zelo dobro začeli in vodili najprej z 8:2, nato z 12:4. V prepričanju, da bodo z lahkoto zmagali, so valovci zaigrali precej slabo z vrsto napak, na srečo pa so prav v sklepnih trenutkih Tržačani naredili nekaj slabih potez, tako da je zmaga šla Valu. (R. Pavšič)
Kolesarstvo: danes Liege-Bastogne-Liege
LIEGE — Danes bo na vrsti 74. izvedba 258 km dolge kolesarske dirke Liege-Bastogne-Liege, na kateri je favorit Italijan Moreno Argentin, ki se je na tej prestižni preizkušnji doslej uveljavil že trikrat. Konkurenca bo zanj vsekakor zelo ostra, saj bodo med drugimi nastopili Mottet, Fignon, Kelly, Anderson, Millar in Hampsten.
Ni pametno biti pošten
ZUERICH — Disciplinska komisija UEFA je za tri »evropska« kola diskvalificirala nizozemskega nogometaša Ro-nala Koemana (PSV Eindhoven). Koeman je v nekem zelo odmevnem intervjuju izjavil, da je njegovo moštvo med pokalno tekmo Bordeaux - Eindhoven načrtno poškodovalo francoskega reprezentanta Tiganaja (zapustil je igrišče). Svojo poštenost je Koeman torej drago plačal. Zanimivo je, da se je pri tem njegov klub izmazal z uradnim opominom.
V Tokiu Edberg in McEnroe
TOKIO — Na teniškem turnirju v Tokiu se obeta zelo zanimiv finale med Švedom Edbergom in Američanom McEnroejem. Prvi je v polfinalu s 6:2, 6:2 premagal Mayot-tea (ZDA), drugi pa s 6:3, 0:6, 6:4 Gilberta (ZDA).
V ameriškem kraju Ameba Island so četrtfinalni izidi ženskega turnirja za Grand prix dali sledeče rezultate: Navratilova (ZDA) - Horvath (ZDA) 6:3, 6:1; Kohde Kilsch (ZRN) - Garrison (ZDA) 6:3, 6:2; Sabatini (Arg.) - Torres (ZDA) 6:1, 6:1; Graf (ZRN) - Malejeva (Bol.) 6:2, 6:0.
Košarka: v sinočnjih srečanjih promocijskega prvenstva
Vsi naši predstavniki tokrat praznih rok
LIBERTAS - BREG ADRIATHERM
86:74 (42:36)
BREG ADRIATHERM: Čok 11 (2:5), Bandi, Corbatti 9 (1:2), R. Žerjal 21 (2:3), Barut 7 (3:5), Barini 10 (2:2), Salvi 16 (0:1), Di Donato 1 (1:4).
PON: R. ŽerjalJ24), Barini (30), Di Donato (36); 3 TOČKE: Čok 3, R. Žerjal in Corbatti po 1.
Brežani so precej dobro začeli in vodili lep del prvega polčasa. Takoj pa moramo povedati, da 'je nasprotnik
razpolagal s precej enakovrednimi menjavami, s čimer se Brežani ne morejo pohvaliti, poleg tega so nastopili še precej okrnjeni. V tem delu igre se je izkazal Robi Žerjal.
V drugem polčasu so Brežani dobro nadaljevali, vsaj dokler so jim osebne to dopuščale. Kljub porazu si tako po mnenju trenerja prav vsi zaslužijo pohvalo za prikazano borbenost in požrtvovalnost. (L. Koren)
SANTOS - KONTOVEL ES 89:81
(47:36)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 6 (2:4), Kocman, Gulič 20 (2:10), Devetak 7 (2:5), Pahor 2 (0:1), Sterni 15 (2:2), Starc 17 (1:3), Civardi 12 (1:5), Cingerla, Gruden 2.
PM: 10:30. TRI TOČKE: Sterni.
Proti ekipi, ki se nahaja na samem vrhu lestvice, so Kontovelci v prvem polčasu igrali slabo, v drugem pa dobro. V prvem delu tekme so Gulič in tovariši pešali predvsem pod košema, kjer se jim je poznala odsotnost Corra-da Čuka. V drugem polčasu pa delni preporod: Kontovelci so zaigrali odločneje, saj so postavili dobro consko obrambo ter igrali solidno v protinapadu. (Peter Sterni)
POLET - STELLA AZZURRA 63:86
(28:35)
POLET: Sosič 18, Ferluga 2, Malalan 2, Granier 5, Škerlavaj 7 (1:1), Furlan •15 (3:4), Piščanc 7 (1:2), Gregori 7 (1:2)
UPRAVA:	in za tuje znamke avtomobilov	u,. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
01ympia 10. zapored uspešna
SAN SERGIO - OLVMPIA	1:3 (10:15, 15:12, 4:15, 3:15)
OLYMPIA GORICA: Igor in Štefan Cotič, Simon, Andrej in Damjan Terpin, Sfiligoj, Marassi, Komjanc, Špacapan.
Na gostovanju v Trstu so Goričani zaradi podcenjevanja nasprotnika zgubili en niz. 01ympia je sicer dobro začela, tudi v drugem setu, ki ga je potem izgubila, vendar sta pri vodstvu 7:0 začela pešati sprejem in servis, tako da so Tržačani lahko slavili delni uspeh. V nadaljevanju so plavi znova poprijeli in spravili rezultat na varno, vendar jih bo izgubljeni set lahko še drago stal, kajti v končnici prvenstva bodo odločali poleg točk tudi dobljeni in izgubljeni nizi. Nič hudega, s to zmago se je 01ympia znova pomaknila naprej na lestvici in še vedno upa v napredovanje v višjo ligo. (Mirko Špacapan)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - ITAR CUCINE FONTANAFREDDA	3:1
(15:5, 15:3, 12:15, 15:9)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Pernarčič, Starc, Metton, Zu-bin, Budin, Dario Gasparro.
Bor je brez težav odpravil povprečne nasprotnike iz Fontanafredde. Tekma se je začela s popolno premočjo naših, ki so osvojili prva dva niza. V tretjem setu so poskusili nekaj različnih in novih kombinacij, ki pa so povzročile nekaj zmešnjave. V četrtem nizu so naši zopet poenostavili igro, kar je prineslo novi točki na lestvici. Tokrat so se izkazali predvsem mladi. (M. Marega)
Ženska C-2 liga: oddolžitev slogašic
SLOGA KOIMPEX - AGOREST	3:1 (15:6, 16:14, 12:15, 15:5)
SLOGA KOIMPEK: Ukmar, Drnovšček, Križmančič, Milkovič, Miot, N. in L. Lupine, Morpurgo, Škerk, Ciocchi.
AGOREST: Zavadlal, Orel, Cotič, Klemše, Peterin, Lo Presti, Černe, Luvisut-ti, Primožič, Černič.
Slogašice so se torej oddolžile za poraz iz prvega dela in so na lestvici zdaj prehitele goriško šesterko. Tudi včerajšnji povratni derbi na Opčinah je bil dokaj izenačen in borben, predvsem v obeh središčnih nizih. V drugem si je na primer Agorest zapravil dve niz-žogi pri 14:11 in 14:13, za določitev zmagovalca v tretjem nizu pa je bilo v končnici potrebno kar osem menjav servisa. Ob splošnem ravnotežju v napadu in v polju sta o končnem izidu odločala boljši servis in sprejem servisa gostiteljic. Dolžini akcijam je večkrat botrovala neodločnost pri udarcih, kar je tudi posledica povprečnosti podaj, vendar je bila tekma vseskozi dopadljiva in tudi lepih akcij ni manjkalo, (ak)
Moška D liga: samo en uspeh naših
SLOGA - SAN GIORGIO PORCIA	3:0 (15:8, 15:6, 15:7)
SLOGA: Betocchi, Čač, Hrovatin, Kerpan, Komar, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Sain.
Po dolgi vrsti porazov so slogaši končno prišli spet do zmage na račun zadnjeuvrščene Porcie. Tekma je trajala slabo uro, a rezultat ni bil nikoli v dvomu. Trener Milič je poslal na igrišče prav vse razpoložljive sile, tako da je svoj krstni četrtoligaški nastop opravil tudi Andrej Maver. Slogaši so tako osvojili novi točki, kar jim dopušča nekaj upanja, da se rešijo pred izpadom. (Inka)
PALLAVOLO TRST - NAŠ PRAPOR IMSA	3:0 (15:12, 15:11, 15:3)
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, Aleš in Mitja Feri, Petejan, Tomšič, Superga, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič.
Mladi igralci Našega prapora so v eni najslabših tekmah prvenstva gladko izgubili proti povprečnemu nasprotniku. Našim je tokrat manjkala predvsem borbenost, saj so v prvih dveh setih dokazali, da so tehnično bolj podkovani od nasprotnika. (A. F.)
SOČA SOBEMA - VOLLEY BALL VIDEM	2:3 (15:13, 4:15, 15:8, 3:15, 9:15)
SOČA SOBEMA: Marušič, Kovic, Ferfolja, Batistič, Pahor, Juren, Černič, Bagon, Antoni.
Soča Sobema očitno prihaja v pravo formo proti koncu prvenstva, ko je že prepozno. Kljub temu je to vseeno dober in spodbuden pokazatelj za nadaljnje delo v prihodnji sezoni. Sinočnja tekma je bila odločena v četrtem setu. Sovo-denjski trener je namreč zgrešil postavo in to je zmedlo domače igralce. V zadnjem setu je bilo stanje izenačeno do rezultata 9:9, nato so Videmčani dokončno strli odpor domačinov. (Lero)
Ženska D liga: derbi Kontovelkam
BREG AGRAR - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 1:3 (15:5, 8:15, 12:15, 13:15)
BREG AGRAR: F. in E. Žerjal, Slavec, Komar, Mauri, Kocjančič, Pertot, Tavčar, Šturman, Kraljič, Debenjak.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Maver, Legiša, Cones-tabo, Štoka, Paulina, Umek, Malalan, Janežič.
Domačinke so na splošno igrale slabo, tako v napadu kot v obrambi, poleg tega je pešal servis. Požrtovalnosti sicer Brežankam ne manjka, vendar se jim v ključnih trenutkih pozna pomanjkanje kondicije, kar je posledica premajhne udeležbe na treningih, poleg tega so bile brez standardne igralke Patricije Mal' menvall. Po drugi strani pa so Kontovelke bolj izkušene in starejše. Domačinke so začele dobro, nato pa jim je zmanjkalo moči in Kontovelke so kljub požrtvovalnosti nasprotnic osvojile derbi. (J. T.)
SOKOL INDULES - RIVIGNANO	3:0 (15:10, 15:11, IS:!1)
SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar. Pertot, Stopper, Venier.	.
Sokolovke so se s to zmago nasprotnicam oddolžile za poraz iz prvega °el,_ Veliko število točk so si sinoči priborile že s servisi. Vsi seti so bili izenačeni d rezultata 10:10, a prav vsakič je prevladala boljša pripravljenost naših 'gral Q Njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu, saj so tokrat igrale mnogo bolj sproščen ^ kot prejšnji teden v Prati. Skratka, šlo je za rutinsko zmago. Omenimo odsotno Vide Legiše, ki si je poškodovala palec. (IV. V.)
Nogomet: danes v 26. kolu prvenstva A lige
Velika derbija v Turinu in Rimu
V središču pozornosti italijanskih nogometnih navijačev bosta danes seveda velika derbija v Turinu in Rimu.
Vodilni Napoli naj bi precej tvegal v gosteh proti Juventusu, ki ne išče samo vstopa v pokal UEFA, temveč in predvsem prestižno zmago proti vodilnemu moštvu iz Neapelja. Z zmago bi tako Cabrini in tovariši lahko zausta-. vili prodorno pot neapeljske ekipe. Juventusova naloga pa nikakor ne bo lahko. Nasprotno! Maradona in tovariši kar »meljejo« z nasprotniki in so v zelo dobri formi. Juventus pa je v tem prvenstvu bridko razočaral in turinsko vodstvo že mrzlično išče po Evropi nogometne ase, ki jih je, resnici na ljubo, bolj malo.
Drugouvrščeni Milan bo gostoval v Rimu brez izključenega Ancelotti in verjetno brez Van Bastena, ki se je ponovno poškodoval. Da čaka Sacchije-ve varovance izredno težka naloga, je na dlani, saj si Roma absolutno ne more privoščiti dveh zaporednih porazov na domačem igrišču (v prejšnjem
Trener Napolija Bianchi
kolu je že doma izgubila proti Samp-dorii).
Zanimivo utegne biti tudi v Milanu, kjer se bo Fiorentina skušala oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva. In zanimivo bo tudi za moštva, ki so pri spodnjem delu lestvice. Pravi derbi
glede tega bo v Avellinu, kjer bo domače moštvo igralo proti Pescari. Tudi Piša si ne more privoščiti spodrsljaja z Verono, skoraj z vodo v grlu pa je tudi Como, ki se bo danes spoprijel s Cese-no.
Današnji spored
Ascoli - Sampdoria; Avellino - Pescara; Como - Cesena; Empoli - Torino; Inter - Fiorentina; Juventus - Napoli; Piša - Verona; Roma - Milan.
Lestvica
Napoli 41; Milan 37; Roma 33; Sampdoria 32; Torino 27; Inter 26; Juventus 25; Verona in Cesena 23; Fiorentina 22; Pescara 21; Ascoli 19; Piša 18; Como in Avellino 17; Empoli 14.
Di Gennaro »kriv« MILAN — Glede izključitve Veroninega nogometaša Di Gennara, ki je vzbudila val polemik v italijanskem nogometnem krogu, je disciplinska komisija nogometne zveze včeraj izjavila, da je bil tudi, po opisu stranskega sodnika, Di Gennaro kriv. Le-ta (in ne samo Galia) se je namreč približal Di Bartolomeiu in ga udaril.
Nogomet: danes v B ligi
Tržačani favorizirani v srečanju s Padovo
V Trstu vlada veliko pričakovanje za današnje srečanje 29. kola B lige med domačim moštvom in Padovo, ki jo vodi prav bivši trener Triestine Adriano Buffoni. Obe ekipi bi morali danes nastopiti v popolnih postavah. Na klopi Triestine bi moral sedeti tudi lachini, Scaglie pa ne bo na igrišču.
Trener Buffoni bo lahko računal na doprinos branilca Russa, ki je bil doslej poškodovan. Padova ima kar sedem točk prednosti pred Triestino in je na sredini lestvice. Tržaško moštvo pa se še vedno na vse kriplje bori pred izpadom. Današnja zmaga je zato nujna.
Udinese bo v tem kolu gostoval pri nevarni Parmi, ki za Videmčani zaostaja na lestvici le za eno točko.
Barletta - Atalanta 1:1 (0:0)
BARLETTA — V včerajšnji anticipirani tekmi 29. kola B lige sta Barletta in Atalanta igrala nedoločeno. Prvi so povedli domačini v 46. min. z Buttijem, izenačil je Cantarutti v 69. min.
Današnji spored: Arezzo - Lazio; Bologna - Sambene-dettese; Brescia - Lecce; Catanzaro - Cremonese; Genoa -Messina; Parma - Udinese; Piacenza - Modena; Taranto -Bari; Triestina - Padova.
Lestvica: Bologna 38; Atalanta 37; Lecce in Cremonese 33; Catanzaro in Bari 32; Piacenza, Messina in Padova 28; Udinese in Brescia 27; Parma 26; Sambenedettese in Taran-to 24; Genoa in Barletta 23; Triestina in Modena 21; Arezzo
Danes (18.30) v košar kar ki B-2 ligi
Jadran - Berton
Danes ob 18.30 bo v tržaški športni palači srečanje košarkarske B-2 lige med Jadranom in Bertonom iz Duevil-leja. Po porazu v San Donaju morajo danes naši košarkarji absolutno zmagati, če hočejo obdržati tretje mesto na lestvici. In osvojitev točk je tudi v dometu jadranov-cev, ki bi se tako oddolžili za neverjeten poraz v prvem delu prvenstva proti današnjemu tekmecu. Na sliki: s prvenstvenega srečanja Jadran - Virtus Imola.
Osebni odnos do stadiona
________ Aldo Rupel _______
Razdelitev približno štiridesetletnega obstoja športnega središča na stadionu »Prvi maj« na različna razvojna obdobja bi lahko bila zelo razčlenjena. Odvisno je od ključa, ki ga pri tem upoštevamo. Lahko bi upošteval društva in ustanove, ki so na stadionu imele ali imajo svoj sedež, lahko bi upošteval uporabnike, upravnike ali hišnike, ki so vedno dajali vzdušju na »Prvem maju« svoj pečat.
Menim, da je najprimerneje za razdelitev na obdobja, če upoštevam zgradbe, dozidave in infrastrukture, ki so bile ali so tam prisotne. Prvo obdobje zajema, grobo vzeto, čas od resolucije Informbiroja do požara, ki je uničil slačilnice in društvene prostore v lesenih gradnjah. Drugo obdobje gre, po tem ključu, od izgradnje zidane dvorane z odrom ter prostorov za potrebe svetoivanskega prosvetnega društva »Slavko Škamperle« do postavitve dodatnega vadbenega prostora pod balonom. Tisto obdobje je najdaljše. V tistem času je bila postavljena in nato porušena hiša s stanovanjem za čuvaja in zgradili so zgornje, zunanje igrišče z odrom. Tretje je najnovejše obdobje in še vedno traja, v sebi pa nosi klice četrtega obdobja, o čemer bo govor v drugi polovici sestavka.
Prvo obdobje sem doživljal kot osnovnošolec. Veliko svetoivanskih in podlonjerskih otrok se je pripravljalo s Čajotom na prvomajske nastope in spoštljivo ter zvedavo gledalo na elitno vrsto telovadcev in telovadkinj, od katerih so Miloš, Enio, Marjan in Lilijana predstavljali prave mite. Nekaj nas je hodilo gledat prve jugoslovanske filme »Na svoji zemlji« in »To ljudstvo bo živelo« - sedemkrat vsakega. Da me ne bi puščala samega doma, me je mama jemala s sabor na stadion na večerne sestanke AFŽ. V tistih nekaj letih sem se verjetno okužil z neozdravljivo boleznijo aktivizma.
V prvem delu drugega obdobja je nosilno vlogo na stadionu imelo društvo Škamperle s svojimi odseki: pevski zbor, knjižnica, dramski odsek, namizni tenis ter družabnost s plesi in izleti so bile stalne postavke v tajniških zapisnikih, ki sem jih izpolnjeval še kot nižješolec. Kasneje sem dou-
mel, da so zapisniki sicer večinoma dolgočasni, a neprecenljivi za zgodovinsko zavest posameznikov in skupnosti.
Ko sem se zaradi študija na visoki šoli in kasneje zaradi službe v Mes-trah in po raznih krajih FJK stadionu izneveril, sem se nanj vračal le občasno. Zgubil sem stik z generacijami, ki so se rodile v letih petdeset in šestdeset. Zelo krivično pa se mi je zdelo, da so me novi uporabniki gledali z nezaupanjem in z nejevoljo, ko sem ob slučajnih obiskih pokukal v vadbeni prostor ali v slačilnico in so me imeli samo za radovednega tujca, ko pa sem v tisti dvorani neštetokrat umikal in na novo sestavljal gledališke stole skupaj z Učotom, Tončkom, Flaviotom, Gianijem in Juretom ter z Mirando, Ireno, Pijo, Nadjo in Anico iz telovadne skupine. Če smo hoteli imeti kaj več prostora za vadbo, smo morali pač sproti poskrbeti. Takrat so razne prireditve in gledališke predstave imele prednost, saj ni bilo Kulturnega doma v Ul. Petronio.
V tretjem obdobju, v obdobju »balona«, se nekdanji sedemletni udeleženec udarniškega dela ob pripravah na prvi »titovski« prvomajski nastop in nekdanji pubertetnik obnovljene, a zadnje moške telovadne skupine v Trstu pogosteje vračam na »Prvi maj«. Pojavlja se potreba po koreniti obnovi tega športnega središča.
Danes, pravijo, ni udarništvo dojemljiv pojem. Potrebna je strokovnost. Kolikor je premoremo, jo tudi nudimo, vendar sem prepričan, da ne škodi, če naju je pri načrtovanju nekaj takih, ki povezujemo strokovnost s čustvenostjo in ki doživljamo stadion »Prvi maj« od njegovega nastanka.
Ogledov in razprav o obnovi se udeležujem prizadeto, razdvojen med otožnostjo zaradi preteklosti in ponosnim pričakovanjem prihodnosti. Skupaj z drugimi si želim, da bi nove gradnje bile čim kakovostnejše po obliki in po ponudbi ter istočasno, da bi jih zgradili v rekordnem času. Teles-nokulturno delovanje v mestu si to zasluži. Poleg tega izkušnja iz Gorice uči, da dajejo novi prostori nov zagon, silijo v nove pobude, ki si jih prej nismo niti zamišljali ob dejstvu seveda, da ostaja človek najpomembnejši faktor, brez katerega še tako sodobni prostori nič ne pomenijo. Vendar zadnja tri desetletja dokazujejo, da se nam za ljudi na določeni ravni telesne kulture ni treba beliti las.
Nogomet: jugoslovansko prvenstvo
Srečanje 24. kola tokrat v Beogradu
Derbi 24. kola v prvi jugoslovanski nogometni ligi bo danes v Beogradu med domačo Crveno zvezdo in Slobodo iz Tuzle. Beograjčani so trenutno četrti, Tuzlanci pa peti na lestvici. Vodilni Ve-Jož je bržkone v tem kolu favorit, saj bo ^ral v Mostarju proti Vojvodini. Težka naloga pa čaka zagrebški Dinamo, ki se no v gosteh spoprijel s Sutjesko, ki se bori proti izpadu.
V včerajšnji anticipirani tekmi je v Be-0gradu domači Rad z zadetkom Milinko-viča premagal Rijeko z 1:0 (1:0).
Današnji spored: Sutjeska - Dinamo; Osijek - Partizan; C. zvezda - Sloboda; Vardar - Sarajevo; Željezničar - Priština; vajduk - Radnički; Velež - Vojvodina; Uelik - Budučnost.
,ntegral Olimpija v gosteh s Famosom
Nogometaši ljubljanske Integral Olim-pje bodo danes v 24. kolu druge jugoslovanske lige (zapad) igrali v gosteh pro-d Famosu, ki se bori pred izpadom.
V organizaciji SK Devin
Lepo uspel pohod
V	priredbi SK Devin je bil pred dnevi t. m. drugi pohod za »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Velikega Repna. Čeprav vreme ni bilo preveč naklonjeno, je prispelo na cilj 230 udeležencev, od katerih je bilo 123 novih in 107 tistih, ki so se pohoda udeležili že lani in so zato prejeli bronasto značko. Cilj pohoda je bil tudi tokrat pri koči balinarske sekcije Kraškega doma, kjer je bilo poskrbljeno za okrepčilo. Poleg zamejcev se je pohoda udeležilo približno 50 ljubiteljev narave iz Ilirske in Bohinjske Bistrice, Sežane, Portoroža tpr Kopra. Pokale so prejeli: najstarejši udeleženec Rudolf Škabar, najstarejša Olga Milič, najmlajši Rajko Dolhar in najmlajša Alma Vidau.
Prireditelj se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k dobremu uspehu pohoda, še posebno pa balinarski sekciji Kraškega doma, nabrežinski hranilnici in posojilnici ter AD Bor Infordata.
Športna nedelja na Radiu Opčine
V	današnji oddaji Športna nedelja na Radiu Opčine sta predvidena neposredna prenosa z 2. nogometne amaterske lige, in sicer Zarja - Muggesana in Kras - Čampi Elisi. Ob 18.30 pa bo neposreden prenos s košarkarske tekme B-2 lige Jadran - Berton. V studiu bo govor o odbojkarski ekipi Farco Meblo in prispevki še o tekmi Bora Radenske in o Sloginih odbojkarskih tekmah, govor pa bo tudi o rokometni ekipi Krasa Trimac. Jutri kot običajno ob 18.30, pa bo tedenski športni komentar.
Lepa preizkušnja za Krasove rokometaše
Pred nedavnim so se rokometaši Krasa Trimac udeležili mednarodnega turnirja v ZRN, na katerem je bila udeležba dokaj kakovostna. Krašovci so z igro povsem zadovoljili in predvsem so si nabrali zelo koristne izkušnje. Poleg tega je bilo to gostovanje za naše predstavnike nepozabno doživetje. Na sliki: z gostovanja v ZRN.
Hi
liiliiiHililii
lili



DANES
NEDELJA, 17. APRILA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30 v tržaški športni palači: Jadran “erton Dueville
PROMOCIJSKA LIGA
11.00 v Gorici, telovadnica CONI: era - Dom Gometal
1. MOŠKA DIVIZIJA
vei v Miljah: Intermuggia - Konto-te, 'M'00 v Trstu, na 1. maju: Bor Ho-jQ, Taneu - Barcolana B; 11.00 v Trstu, y a Morpurgo: Basket A - Sokol; 15.00 baske^' ^ 1 maiu: Cicibona - Super-
DRŽAVNI KADETI
Sifone V ^al:)re^inT Tadran Farco -
,.	KADETI
barri ° v Trstu, Ul. Frescobaldi: Ala-a ' Bor Indules
j,	NARAŠČAJNIKI
bori, v Trstu, Vrdelska cesta 23: Li-6rtas - Sokol
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Latisani: Latisana - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Repnu: Kras - Čampi Elisi Prisco; 15.30 v Bazovici: Zarja - Muggesana; 15.30 v Ribiškem naselju: CGS - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Stražicah: Juventina - Mora-ro; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Braz-zanese; 15.30 v Trebčah: Primorec -Union
NARAŠČAJNIKI
9.00 v Miljah: Fortitudo - Breg Best; 10.00 v Žavljah: San Vito - Primorje;
10.15	v Trstu, na Kampanelah: Campa-nelle - Vesna
NAJMLAJŠI
10.45 v Miljah: Fortitudo - Primorje;
12.15	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia -Breg Best
ZAČETNIKI
9.00 v Dolini: Breg Best - Campanel-le; 9.00 na Proseku: Primorje - Chiar-bola; 9.30 v Ločniku: Lucinico - Juventina Edilcasa; 12.00 v Miljah: Muggesana - Zarja Adriaimpex
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Azzurra Gorica; Kras Globtrade B -Karneid
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Italcantieri Tržič
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Le Volpi
UNDER 16 MOŠKI 9.45 v Dolini: Breg - Volley Club; 10.30 v Repnu: Sloga - CUS TS UNDER 16 ŽENSKE 10.30 na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk - Bor Friulexport
UNDER 14 ŽENSKE 10.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport - CUS Trst
SK DEVIN
vabi člane, naj se udeležijo 14. REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v četrtek, 21. t. m., ob 19.30 v klubskih prostorih v bivši osnovni šoli v Cerovljah.
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C sne
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto
Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610

I
■
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTEf
•m-jar
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
jj Tl-
■	v-;-'.:
7 I E-

mm

' tudi
rmm
.ev
. ,•*’ ■ ^ >•
• ••

• *y. •1
'Xs. •
•it ». - .*,	#»- ^	• •

’Vm

^ :
^ ^

t * #
•* . • .* \
1 i ••
* * • s*

h&Š&jgi

'•v	*:•
SEDEŽ: Ulica Filzi 10 • TRST • Tel. 040/67001 AGENCIJA DOMJO: Domjo 227» DOLINA • Tel. 040/831131 AGENCIJA ROJAN: Trg Tra I rivi 15/A • TRST • Tei 040/411611