GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDIJ-STRI JE ZA ELEKTROMEHANIKO. TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Nadaljnje naloge v izvajanju gospodarske reforme
Republiška skupščina je — pospeševati združevanje na sejah republiškega in go- sredstev za tevajinje progra-špodarskega zbora'9. oktobra' mov modernizacije.' po precej obširni razpravi Za nadaljnji uspešen raz-določija med drugim tudi na- yoj mednarodne menjave bo Joge, ki se jih je treba lotiti potrebno storiti vse tiste pri nadaljnjem razvoju slo- ukrepe, ki lahko prispevajo venskega gospodarstva.	k razvoju na . tem področju,
Skupščina najprej ugotav- kot so zlasti:
Zastopniki Control Data Corporation in združenega podjetja Iskra na tiskovni konferenci, kjer je bilo govora o dosedanjem in bodočem sodelovanju med obema podjetjema
lja, da so bili dosežem nadaljnji kvalitetni premiki v razvoju celotnega gospodarstva, ki.se kažejo v večji stabilizaciji tržišča, v povečanem vplivu produktivnosti dela na ras-t družbenega proizvoda v hitrejšem naraščanju izvoza.
Oba zbora sta tudi ugotovila, da, so problemi, do katerih prihaja gospodarstvo, predvsem posledica postopnega in prepočasnega prehajanja na nove pogoje gospodarjenja, ki jih uvaja gospodarska reforma.' Izhod iz problemov. je prvenstveno iskati' v povečani aktivnosti Samih gospodarskih organizacij, in hitrejšem, .prilagajanju poslovanja na pogoje, ki jih postavlja tržno gospodarstvo. Eden od pogojev za uspešnost takšne aktivnosti podjetij pa je v tem, da se tudi podvzamejo določeni ukrepi s strani državnih' organov za posamezne rešitve.
V nadaljnjem se med nalogami, ki jih je treba začeti takoj uresničevati, navaja zlasti:. .
. ' Prizadevanja gospodarskih organizacij, je treba podpira-, ti : zlasti z :
—	uveljavljanjem selektiv-nejše kreditne politike, ki bo podpirala tiste gospodarske organizacije, ki imajo za svoje proizvode zagotovljen plastna;
:—večjo liberalizacijo odobravanja potrošniških poso-jil.
Pri zveznih organih se, bo treba zavzemati za takšno uveljavljanje instrumentov plačilnega prometa (menica, ček, kliring in širša uporaba možnosti kompenzacije in asignacije), ki bo omogočilo večjo prožnost in hitrejšo cirkulacijo, hkrati pa izločilo žarišča nelikvidnosti in postopoma privedlo do normalizacije plačilnega prometa.
, Za hitrejšo modernizacijo gospodarstva je treba v republiki:
—	storiti1 ukrepe za večje poslovno sodelovanje in integracijo delavnih organizacij;
—	intenzivnejše proučevanje zunanjega tržišča;
—	enotnejše nastopanje na teh tržiščih ter širše uveljavljanje kooperacije z inozemskimi proizvajalci.
Zaradi neskladij . v delitvi' ki so se' uveljavila, je potrebno pospešiti akcijo, da se sklenejo za naše razmere ustrezni družbeni dogovori Za usklajevanje in za družbeni hadzor nad -gibanjem osebnih, dohodkov,, in politi-, ko notranje delitve dohodka.
Poleg ukrepov delovnih organizacij 'za izboljšanje položaja na tem področju' bo potrebno, še., .med , drugim Ukrepati m ' še zavzemali ža izboljšanje' strokovne' usposobljenosti vod Iriih. kadrov in za vključevanje . mladih strokovnih kadrov: v proizvodnjo.
.Pri zveznih organih pa 'se bd potrebno.. zavzemati za spremembe določil zakona o delovnih razmerjih; ki sedaj omejujejo pravico samoupravnih organov, pri urejanju medsebojnih - delavnih razmerij;!,.
Pri obravnavanju -nadaljnjega . razvoja gospodarskega sistema z zvezo, v smislu prenašanja pristojnosti na republike, bo treba uveljav-(Dalje na 8. strani)
Minulo sredo sta priredila direktor družbe CONTROL PATA CORPORATION za Evropo, J. T. Murphy in generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar v hotelu »Slon« .v Ljubljani tiskovno konferenco, na katero sta povabila pomembnejše pred-jstairujke.,.' univerze,, raznih, to štitutov ter novinarje nekaterih časopisov. Na tiskovni konferenci so se prisotni seznanili z mednarodno kooperacijsko pogodbo med CONTROL DATA CORPORATION in ZP ISKRA, potekom prve faze razvoja, zlasti z montažnimi deli v tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu in s perspektivnim razvojem računalniške industrije v prihodnjem obdobju pri nas.
|Povabljene ■ ugledne goste, med njimi s novega rektorja ljubljanske univerze univ. prof. dr. inž. Mirjana Grudna in novinarje, je najprej v imenu obeh podjetij pozdra-
vil generalni direktor' ISKRE Vladimir Logar ih naito na kratko orisal dosedanji razvoj in potek razgovorov med CONTROL DATA CORPORATION in ZP ISKRA. Povedal je,: da je CDO osvojilá našo koncepcijo razvoja elektronske računalniške industrije.
'feo jhor-
julska tovarna že letos izvo-zilá za približno 150.000 dolarjev- montažnega dela. V prihodnje pa se bo delež izvoza bistveno povečal. Prav tako je v programu, da bo tovarna v prihodnjem obdobju sama izdelovala tudi manjši elektronski računalnik za CDC in opravljala lastno prodajo.
ISKRA je kupila pri CDC elektronski računalnik za obdelavo podatkov, ki je že v Ljubljani in je bil minule dni razstavljen na sejmu Sodobna elektronika. Ta računalnik bi sestavljal osnovo za ljubljanski računski center, ki bo na voljo poleg
Pobuda slovenskih sindikatov za spremembo predpisov o reelekciji direktorjev in vodilnih delavcev
Predsedstvo slovenskih sindikatov je predložilo v razpravo Centralnemu j isvetu Zveze sindikatov Jugoslavije in Izvršnemu svetu SR. Slovenije predlog o novih predpisih glede zamenjave direktorjev in vodilnih delavcev v podjetjih. Osnova za. tako pobudo je ta, da bi se prišlo do rčsne kadrovske politike v gospodarskih organizacijah, prav : tako pa bi - se izognili poplavi, razpisov za mesta direktorjev, do katerih bi po predpisih prišlo ob koncu leta, s čemer bi se onemogočila vsaka prava kadrovska politika.
Po predlogu bi do razpisov ža delovna mesta direktorjev prišlo samo v tistih gospodarskih organizacijah, ko direktor ne ustreza svoji nalogi, medtem ko za takoime-novane vodilne delavce reelekcija ne bi'več veljala ter bi se po svojem statusu izenačili z ostalimi delavci. . Direktor je organ samoupravljanja m je podvržen ponovni izvolitvi.' Zato bi reelekcija . direktorjev : še vedno ostalo pravilo, vendar ne. več nujnost. Po. izteku direktorjevega ; štiriletnega 'mandata bi delavski svet 'razpisal delovno mesto di-
rektorja samo v primeru, če ne bi bil zadovoljen z rezultati njegovega dela. Kadar bi delavski svet v razpravi o rezultatih štiriletnega mandata svojega direktorja ocenil njegovo delo kot zadovoljivo, bi sprejel sklep o podaljšanju njegovega mandata in o tem sklepu obvestil občinsko skupščino oziroma republiško skupščino ali republiški ' izvršili' svet. - Ti organi pa ne bi bili obvezani, da sprejmejo ta Sklep delavskega sveta, če poslovanje delovne organizacije ocenijo kot nezadovoljivo in da me-(Dalje na 6. strani)
I Data
ISKRI tudi univerzi, javni upravi in še nekaterim drugim interesentom.
Skupno izjavo o mednarodnem sodelovanju med CDC in ZP ISKRA je nato prebral v angleščini direktor evropskega centra CDC, J. T. Murphy, zatem pa je z barvnimi diapozitivi prikazal aplikacijo elektronskih računalnikov v moderni industriji, gospodarstvu in drugod. Celotno izjavo, predavanje z diapozitivi in kasnejši razgovor z novinarji . v angleščini je prevajal šef prevajalskega oddelka propagandne službe Zdravko Markošek.
Prisotni novinarji so nato v diskusiji zastavljali vprašanja vodilnima predstavnikoma obeh podjetij, zlasti o montažnem delu v Horjulu, o podrobnostih o novem računskem centru v Ljubljani itd.
Ko so si novinarji zapisali vse, kar jih je zanimalo za poročanje in ni bilo več vprašanj, se je generalni direktor zahvalil prisotnim za obisk in končal tiskovno konferenco.
SKUPNA IZJAVA
CDC — ISKRA
V tehničnem in ekonomskem razvoju zadnjih 20 let zavzema področje avtomatizacije poseben, vodilen položaj. Posebno proizvodnja računalnikov je dosegla izredno pomembno ekspanzijo in vse ikaže, da bo ta ekspanzija v bodoče še naraščala. Pri tem lahko opazimo, da so glavni nosilci tega porasta izključno vodilne industrijsko razvite države. Pri-žadevaifja' zar osnovne in namenske raziskave, kakor tudi za proizvodno realizacijo kažejo jasno stopnjujočo tendenco tako, da bo mogoč (Dalje na 6- strani)
Organizacija elektronskega centra
Ali je centralna obdelava poslovnih informacij nezdružljiva tudi Radajj« skladen razvoj.
,	, i. .	.	,.	.	„	Tudi v primeru, če organi-
z decentraliziranim upravljanjem?
Mar ni prepozno razpravljati o nečem, kar je že odločeno? Mišljena je odločitev ZP ISKRA za centralno obdelavo podatkov v skupnem centru. Vendarle je tema aktualna, kajti še vedno je nešteto pomislekov okrog tega, pomislekov, ki imajo določeno podlago in ki v na daljnem razvoju lahko dobijo še nova, dodatna potrdila. To zlasti velja za primer, če se učinki avtomatske obdelave podatkov po sklenjeni instalaciji naprav, ne bodo pokazali dovolj hitro.
Bojazen, da bi elektronski center s centralno obdelavo podatkov za celo podjetje kakorkoli vplivat na avtonomne pravice posameznih orga-
mirali. Nadalje mora vsaka organizacija razvijati svoje lastne organizacijske rešitve, ki so prilagojene njihovim konkretnim napravam. Med-
nizacij v ZP ISKRA, je ne- sebojna izmenjava izkušenj je
utemeljena. Velja osnovno pačelo, da se mora namreč obdelava informacij — ne oziraje se na stopnjo mehanizacije in avtomatizacije — prilagoditi in podrediti poslovni . politiki in načinu poslovanja, ne pa obratno. Prilagodljivost elektronskega ste stema zagotavlja, da se lahko prilagodi malone poljubnim zahtevam in pogojem. V to danes nihče več ne dvomi in bi bilo pojasnjevanje in dokazovanje v tem smislu odveč.
Naše razmišljanje o centralni obdelavi podatkov ob decentraliziranem upravlja^ n ju naj: gre torej v drugi smeri. Gre za preudarek,, kaj je bolj in kaj manj racionalno v naših in podobnih pogojih organizacije in poslovanja?
Na vsak način drži, da centralna obdelava v ZP ISKRA ni edino možna rešitev problema. Enako bi lahko vsaka avtonomna organizacija razpolagala z lastno, manjšo napravo, zavisno odi obsega njenega poslovanja, in. od finančnih ter drugih možnosti posamezne organizacije. Vse to za razliko od sedanje rešitve, ko naj' bi en sam večji elektronski center posluževal, vse organizacije, če bi dali obe možni rešitvi na tehtnico, bi v obeh primerih ugotovili ta-
le relativna in le delno koristna. V manjših organizacijah te zahteve lahko presežejo razpoložljive možnosti. Vsaka organizacija mora v celoti pokrivati vse stroške, ki nastajajo v zvezi 6 centrom in ki niso ravno majhni, zlasti pa neodvisni od doseženih. rezultatov.
V primerjavi z večjim številom manjših: naprav v organizacijah, ima skupni center mnoge, neizpodbitne prednosti- Če omenimo le najvažnejše, se o tem lahko prepriča mor
1. Ustanovitev centra povsod. tam:, kjer so izkušnje
tarija v takem programu je hkrati koristna za vse, ki se ga poslužujejo.
Skupen program nikogar ne ovira, da ne bi vanj vnesel svojih specifičnih elementov in zahtev, ne oziraje ali. so za druge koristni ali ne.
zacija zahteva lasten program, stroški obdelave ne morejo biti večji od stroškov v lastnem centru.
5.	V integriranem podjetju, ki ima centralno obdelavo podatkov, sčasoma odpade vsako poročanje višjim organom, kajti iz centra prihajajo- poročila za vse nivoje upravljanja, od najnižjega, do najvišjega’ izdelana na osnovi elementarne dokumentacije, ki jo prejema center.
6.	Nadaljni razvoj: bo prinesel še druge prednosti, ki so za avtomatsko obdelavo
Nadaljne prednosti skupne- podatkov najpomembnejše in. ga pTOgrama, ki so sekundar- katere so pri decentralizirani nega pomena, a vendarle obdelavi, izključene Zdi pa
predstavljajo že same po sebi racionalizacijo so lahko npr.: enotni ali tipizirani obrazci, skupno in zato bolj specializirano izobraževanje v pripravah, , enkratno prilagajanje (centralno) spremembam v predpisih, zakonih itd.
Skupni program je vedno orientiran na najnaprednejšega1 souporabnika. S tem pa avtomatično dvigne vse ostale na isti nivo v poslovanju
0
ko prednosti, kot pomanjklji- niso mogoče. One omogočajo
v avtomatski obdelavi podat- na obravnavanem področju, kov skromne — pri nas lahko Na ta način pa je zagotovljen rečemo, da jih sploh ml — povzroča velike težave' in napore, pri čemer pa vzporedno-nastajajo izredni, v normalnih pogojili nepotrebni stroški. Zaradi tega, število centrov, ki jih nameravamo'ustanoviti, ni brez pomena.
2.	Izbor in vzgoja sposobnih kadrov je druga: in. to celo največja težava, ki. se pojavlja z ustamavljanjem-centra. Koncentracija najboljših ljudi je največja prednost skupnega centra.
3.	Skupno vlaganje v center- omogoča nabavo večjih naprav, ki omogočajo kompleksnejše rešitve problemov, kakršne na malih napravah
se, da je le še prezgodaj o tem razpravljati.
Tudi centralna obdelava seveda ni brez pomanjkljivosti. Vsekakor je največja tla — vsaj v našem primeru — da je od nekaterih uporabnikov center preveč oddaljen. Ta problem je v sodobni praksi že odlično rešen, žal pa so te rešitve izredno drage in organizacijsko zelo zahtevne. Stroške za transport dokumentacije — ki so v strukturi stroškov minimalni — pač
nosijo vsi uporabniki enakomerno. Dobra organizacija podcentrov bo to pomanjkljivost zelo omilila.
Zaključek
Centralna obdelava podatkov v skupnem centru omogoča centralno upravljanje* ker nudi centralnim organom upravljanja dovolj informacij za uspešno- odločanje na najvišjem nivoju podjetja. To pa ne pomad, da je centralna obdelava podatkov nezdružljiva z decentraliziranim upravljanjem. Prehod, od centralne obdelave k decentralizirani- je vedno možen in zelo enostaven, medtem ko obratna pot ni lahka.
Res' je*, da centralna obdelava skoraj nehote vodi le večji integraciji, zato je odločitev tesno povezana s tež-, njami v narodnem, gospodarstvu. Ker naš perspektivni gospodarski razvoj teži k vse večji- in kvalitetnejši, integraciji, ima odločitev za skupni center v združenem podjetju odločno prednost. Osnovanje malih, razkropljenih centrov za obdelavo poslovnih informacij nehote zavira hiter razvoj integracijskih procesov.	J. M.
vesti.
Ustanovitev več manjših centrov po organizacijah ima. svoje nedvoumne prednosti, katerih ni mogoče, prezreti. Na prvem mestu je neodvisnost od drugih. Na lasten center ne morejo vplivati zuna-
uporabos programskih . jezikov, ki niso ali so le delno odvisni od vrste stroja. Za zaposlitev na velikih, napravah so zainteresirani', visoko-strokovni kadri, ker jim dajejo možnost, da izkoristijo svoje umske sposobnosti in
proizvodnji v obratu »Elektrolitski kondenzatorji«
- Mokronog
Premalo zasedene kapacitete
Na 18. redni seji DS tovar- nujno, da omenjeni strokov- malo dokumentirana, zato je ne za elektroniko in avtoma- n jak dobi čimprej ustreznega DS sprejel sklep* da vso od-trko Ljubljana'—Pržan — sodelavca — strokovnjaka, za govornoet nosijo strokovne so med drugim razpravljali kar je bil zadolžen splošni službe.
o problemih obrata elektro- sektor. Sedanji dosežki naj se' Tržna situacija je bila. tudi Riških, kondenzatorjev v Mo- dokumentirajo. DS je obve- predmet razprave Člani DS kronogu. Predvsem so obrav- stil', upravo tovarne, da sa- niso zadovoljni s sedanjim navali razgovore; ki so nare- moupravni organi odklanjajo stanjem, zato zahtevajo, da se kovali prenos razvojne dejav- odgovornost za morebitno rie- trg. čimprej analizira oz., naj nosti iz ZZA v tovarno, o uspelo investicijo v Mokrono- zadevne službe zagotovijo ob-rentabilnosti novega oddelka gu, ker menijo, da je bila ratu normalno delo.
(TO-KE> o koristnosti sodelo- strokovna dokumentacija pre-	ABC
vanja: inozemskega strokov-
ni i činitelu. Organizacija, sa- ker tu vidijo svojo perspek-
ma razporeja čas obdelave in določa prioritetni vrstni redii postopkov, ki ga nenehno lahko usklhja s svojimi potrebami. Nemajhna prednost je neposredna bližina* saj je stroj, takorekoč pri. roki, ob, vsakem trenutku in stalno v
tivo. Pri malih napravah je
njaika, koriščenju odobrenih, sredstev za rekonstrukcije, dvigu kvalitete ter analizo trga.
Poročilo, ki ga je: pripravil
obratno. Skratka, razlike so tehnični sektor, je DS pota-tako občutna, da zaslužijo dil. Na podlagi omerijnega poročila, in razprave je DS izluščil, da ima obrait komaj 50
posebno razpravo.
41 Skupni center že zaradi
tega, ker je skupen, omogoča , . .	,	,,
raznotere racionalizacije*, ne odstotno zasedene kapacitete, samo v združenem podjetju, ® vzrokih takšnega stanja je
pripravljenosti za zadovolje- temveč sploh v vseh sorod- treba kolektiv čimprej infor-
vanje potreb lastne organizacije. Pri tem odpade transport dokumentacije. Tudi sporazumevanje s posameznimi službami je sorazmerno enostavno.
Neugodno in v precejšnji meri neracionalno pa je pri številnih malih centrih to, da morajo izpolniti vse iste goje za. njihovo funkcionira- izredna naraste. Zato je okori,ie. kot to velja za velike, nomično, da se tak program Za vsak center je treba po- stalno nasuje in izpopalnju,-sefeeji rešiti problem vseh- ka- je, kar med drugim vpliva drov, ki bodo napravo poslu- tudi na skrajšanje časa obde-žtvali, vzdrževali in progra- lave po enoti. Vsaka novo-
nih podjetjih. Ta izhaja iz možnosti uporabe istih programov za več souporabni-kav. To velja za mnogotere postopke, ki so podobni aR celo enaki v vseh sodelujočih organizacijah.
S tem ko se poslužuje istega programa večje število
mirati, čimprej pa je treba najti rešitev tega perečega vprašanja, ker bi sicer mnogi delavci ostaR brez dela.
Ugotovljeno je, da nekatere naprave in orodja kljub dolgotrajnemu. delu, še vedno niso 100 % sposobni za redno
e u -v , J rZ , proizvodnjo-. Tehnični sektor po- uporabnikov, obseg obdelave ,	, J .	..
**	’	ib vaYinl7on	hattianilrln
je zadolžen, da pomanjkljivosti čimprej uredi
S sodelovanjem inozemskega strokovnjaka je bila zbrana dokumentacija dosedanjega dela in napredka, zato je
Sožalna brzojavka kolektivu »Hidro-montaža« Maribor
Naša delovna skupnost je ob tragični nesreči letala »AN-14«, ki je zahtevala osem. smrtnih žrtev, med njimi je bilo šest strokovnjakov podjetja Hidromontaža iz Maribora, ki so se vračali z delovišča Djerdap, poslala kolektivu Hidromontaže sožalno brzojavko z naslednjo vsebino:
»Tragična izguba vaših tovarišev in sodelavcev nas je globoko pretresla. V imenu, delovnega kolektiva združenega podjetja. Iskra Kranj in v svojem imenu, izrekam vam in svojcem tragično preminulih naše najgloblje sožalje.«
Generalni, direktor ZP Iskra Vladimir Logar
Razgovor z direktorjem evropskega centra družbe CONTROL DATA J. T. Mur-phyjem
Po tiskovni konferenci, ki sta jo priredili podjetji CONTROL DATA CORPORATION in ZP ISKRA ter o kateri poročamo na drugem mestu, so se v Kranju nadaljevali poslovni razgovori o še nekaterih dosedaj nerešenih vprašanjih. Ob tej priložnosti sem izkoristi kratek premor in zastavil direktorju J. T. Mur-phyju nekaj vprašanj, ki naj bi še nekoliko bolj osvetlila sedanje sodelovanje med podjetjema in razgrnila poslovne odnose v prihodnje.
VPRASANJK:	nizaciji področij za uporab©,
Naše bralce bo bržkone za- intenzivnim in . razsežnim nimalo nekaj več podatkov raziskavam in razvoju, kakor o nastanku podjetja .CON- tudi stalnemu šolanju-lastnih TEOL BATE CORP. in nje- in tudi tujih kadrov svojih govem razvoju.	kupcev — uporabnikov.
ODGOVOR:
CONTROL. O ATO je ustanovil 1. 1957 sedanji .predsednik Wiliam C. Norris. Zbral je skupino inženirjev in dosegel tudi za ameriške razmere nenavadno hiter in velik razmah. Izreden napredek najbolj stvarno izpričujejo naslednji podatki:
VPRAŠANJE:
V katerem kraju v ZDA je podjetje in kakšen obseg ima?
ODGOVOR:
Sedež podjetja oz. delniške družbe je v Minneap.olisu v državi Minnesota. CONTROL DATA ima danes 14 tovarn v Ameriki, Evropi in Aziji ter
ODGOVOR:
CONTROL DATA se ukvarja izključno samo s proizvodnjo elektronskih računalnikov. Je torej docela specializirano podjetje. Proizvodni program obsega .skoraj popolno serijo od malih do ,največjih elektronskih računalniških .sistemov. Širok spektrum v izdelavi perifernih naprav je po .obsegu drugi naj večji izmed vseh podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo računalnikov. Veleračunalnik CD 6600 je največja, najhitrejša in najsposobnejša naprava te vrste, ki obratuje na «vetu. To napravo uporablja več kot 300 kupcev z velikim zadovoljstvom.
VPRAŠANJE:
Kje vse se lahko uporabljajo račuarilniki CONTROL D ATE in 'koliko jih je instaliranih v svetu?
ODGOVOR:
Računalniški sistemi CONTROL D ATE se lahko uporabljajo aa vseh področjih: v znanosti, tehniki, industriji, trgovini in administraciji. Kupei naših računalnikov so iz univerz, visokih šol, raziskovalnih inštitutov, uradov javne uprave, prav tako kot iz trgovine, bančništva, zavarovalnic ter drugih preskrbovalnih in prometnih podjetij.
Konec leta 1968 je bila samo v Ameriki inštaliranih naprav CONTRO DATK v vrednost 430 milijonov dolarjev. Tako velik uspeh v sorazmerno kratkem času, 'brez državne podpore je bil možen le z bogatimi idejami, odličnim načrtovanjem ter z izrednim znanjem vseh sodelavcev podj et ja.
VPRAŠANJE:
Kako ste zadovoljni z do-
sedanjim montažnim delom v naši horjulski tovarni ,in ali m realne možonsti za povečana dela za CDC?
ODGOVOR:
Z montažnim delom tiskanih ploščic smo izredno zadovoljni. Tako je bilo do sedaj izdelanih 65.000 tiskanih ploščic za potrebe-osrednje ameriške tovarne v .Minneapolisu. Odstotek izmeta je tako majhen, da bo tovarna že v kratkem dobila še večja naročila. Gez približno leto in pol se bo obseg poslov povečal za nekako 7 do 8 krat,’
Naslednji korak bo vsekakor montaža tiskanih ploščic s sestavnimi deli ISKRE, v •nekoliko daljši perspektivi pa izdelava kompletnega računalnika manjše izvedbe.' Sodelovanje med obema podjetjema bo tako vedno večje.
Marjan Kralj
	leta 1958	1963	1967
— zaposlenih	260	3.495	14.-881
•— promet v milijonih dolarjev	0,626	63,112'	245,171
—- dohodek za delnico	0,03	0,52	list
— izdatek za raziskave in razvoj v milijonih dolarjev 0,051		5,129	14,347
Konferenca osnovne organizacije ZK » Elektr©mehanika «
Direktor evropskega centra firme ContrOl Data Corporation — g. J- T. Murphy
Ko so ustanovili delniško družbo, še ni bilo na tržišču velikih elektronskih računskih sistemov izdelanih v transištonski tehniki. Ta ne-dostatek je spoznala CONTROL DATA ter ga z velikim uspehom izpolnila s svojim sistemom 1604. S pomočjo izpopolnjene konstrukcije, zaokroženim proizvodnim programom khkor tudi z odločnim tehničnim •»know-how«-om je ‘CONTROL DATI kot proizvajalcu elektronski ti računskih naprav uspelo, da si je priborila, enega od vodilnih mest na -svetov-enm trgu. Vodstvo podjetja, ki je večinoma 'tehnično orientirano, polaga največjo važnost razvoju novih in sposobnih proizvodov, orga-
vzdržuje 50 prodajnih uradov v ZDA, kakor tudi .33 prodajnih in servisnih podjetij v 20 drugih deželah Evrope, Latinske Amerike, Afrike, Srednjega in Daljnega vzhoda ter Avstralije, ki skrbe ■za prodajo in vzdrževanje naprav ter za afcvi tiranje in svetovanje bodočih kupcev ia uporabnikov. Za šolanje vzdržuje CONTROL DATA pet lastnih šolskih centrov, od -teh je eden v Evropi z nalogo, da priučuje lastne sodelavce, osebje kupcev in tudi druge interesente.
VPRAŠANJE:
Sli se CONTROL DATA ukvarja razen s proizvodnje elektronskih računalnikov še s katero drugo dejavnostjo in kakšen je njen proizvodni program? §
V četrtek, 12. 10 1967, je Zveze komunistov je naša bila v dvorani delavskega sa- osnovna orientacija: usmerja-moupravljanja v Kranju kon- ti, usposabljati in spodbujati ferenca osnovne organizacije komuniste za delo v samo-ZK Elektromehaaike Kranj, upravni družbi, znotraj nje-kateri so prisostvovali poleg nih vse številnejših in vse izvoljenih delegatov tudi to- pristnejših demokratičnih variši Martin -Košir, sekretar oblik;
ObK ZKS Kranj, Doris Kry-	.— Za uresničevanje ,spr©je-
štufek, .direktor tovarne, Tone te politike ZK je potrebno Stele, član CK ZKS, pr e deed- več pristne .zavzetosti, foorbe-nik DS tovarne Vanko Sara- bsšsfc ja idejne politične eaot-bon, predsednik KO Will Pia- niosti;
ninšek in predsednik sindi- _ izobraževanje, posebno kalne podružnice Janko Koš- politiino izobraževanje komunistov je danes nujno, če ho-
Konferenco je otvoril sekre- gemo vedno pravočasno za-tar TK tov. inž. ¿Franc ¿Pogač- vzemati svoja .stališča -do panik, ki je v svojem poročilu javov v svetu in doma, in jih konferenci poudaril zlasti na- zagovarjati v sredini, v ka-slednje ugotovitve:	tari živimo;
—	Zveza komunistov, ki je z reorganizacijo ZK mo-pobudnik .-sleherne nove faze ramo v naše delo vnesti več v našem, družbenem razvoju, širine in ne smemo se zapi-mora temu razvoju nepresta- rasti .samo v. obzidje tovarne no prilagajati -dtffike svojega ¡p. v njene interne pr-obleme, delovanja in ¡organiziranosti; čeprav je tu ogramno proble-
—	Ob sedanji reorganizaciji mov, o katerih bi morala ns-
Iz tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu: pogled na montažni trak za proizvodnjo enot za ameriškega kooperanta Control Data Corporation
ša organizacija spregovoriti in sprejeti določene sklepe, odnosno «tališča;
— Naše vrste je treba pomladiti! Anketa med mladin-©i pa je pokazala, -da precejšen del ¡mladine želi delovati v ZK in postati njen aktiven član, da pa tudi precejšen del ■včlanjenje v ZK odklanja tudi z utemeljitvijo, med drugim, »da imajo slabe vzglede v sedanjih Članih ZK«, ki 3 svojim delovanjem prej odbijajo mladino od ¡naših vr-st. Zato moramo posvetiti večjo pozornost liku komunista (samokritičnost do lastnega dela, zavzetost in iniciativa, dober vzgled za nesebično reševanje problematike tako na delovnem mestu v tovarni, kot v okolju, kjer kdo prebiva;;
Ko je tov, sekretar-obravnaval poslovne perspektive tovarne za leto .1968 je pravilno poudaril, da je uspešnost poslovanja toyame v naslednjem letu v mnogočem odvisna od nas samih, kako bomo ■znali proizvajati ¡tisto, kar ¡trg •rabi ¡in to v taki kvaliteti, da bo zadovoljiva in po takih cenah, ki bodo konkurenčne.. In fesnu problemu bo treba posvetiti večjo pozornost, kajti ,od. »tega zavjtai napredovanje «tovarne in njenega kolektiva. Rosebno pozornost pa je treba posvetiti našim kadrom* »človeku, kajti brez njega nam vsi str-oji in materiali ne koristijo nič,,« -kajti nosilci vsega dogajanja so prav ljudje.
Ko je tov. Inž. Pogačnik končal svoje poročilo je tov, Lojze ¡Švigelj obrazložil predlog sklepa :za organiziranost ZK v tovarni in predlog poslovnika za konferenco in se-, kre.tariat, ki sta bila sprejeta brez pripomb.
(Dalje na 8. strani)
»Oskarji« za iskrino embalažo tudi letos
Kakor vsako leto, in sicer že 11 let, je bil razpisan od strani Zvezne gospodarske zbornice in Centra ža napredek trgovine in embalaže v Ljubljani natečaj za najvišje priznanje na področju embalaže »Jugoslovanski OSKAR« za embalažo. Ocenjevanje od strani raznih jugoslovanskih; podjetij predloženih konstrukcij oz. vzorcev embalaže je 'opravila naslednja komisija:'
. Predsednik: Dušan žeželj, .dipl. ing., Beograd, člani: Mario Antanini, arh., Zagreb, Aleksander eBrgštajn, dipl. ing., Varaždin, Stane Bonač, dipl. ing., Ljubljana, dr. Vlastimir Crnčevič, dipl. ing., Beograd, Emilija Letonja, dipl. ing., Ljubljana, Anton Petrišič, dipl. ing., Zagreb, Marjan Pintarič, Ljubljana, Ante Rodin, dipl, ing., Zagreb, Niko Rogi, dipl. kem., Ljubljana, Janko Valentinčič, dipl. ing., Ljubljana, Ludvik Vodnik, Kamnik, Alojz Žumer, dipl. ing., Ljubljana.
Kakor je videti iz sestava te komisije, so v njej sodelovali strokovnjaki iz vse Jugoslavije ter zato lahko trdimo, da je dodelitev »OSKARJA« nekemu izmed
—	embalaža za telefonski aparat ATA-31
—	embalaža za tranzistor-skisprejemnik MAXI
—	embalaža za telefonske centrale PABX - 25 c
—	embalaža za stojala avtomatske telefonske centrale s koordinatnimi stikalniki.
Komisija je ocenila predložene vzorce takole:
' 1. Embalaža za električni vrtalni stroj EVS —. Combi komplet
Izbor materiala in konstrukcijska izvedba sta sicer ustrezna kolikor gre tu za zaščito proizvoda na poti od proizvajalca do potrošnika, vendar je tu pomembna tudi funkcija takega stroja pri uporabniku. Predložena embalaža po svoji obliki in materialu izpolnitve te funkcije ne dopušča, kar meni komisija, da je njena pomanjkljivost. Izvedba bi bila ele-gantnejša _le v eni barvi (sivi). Posamezni elementi likovne obdelave so nameščeni brez potrebne urejenosti. Formalna obiska kaže iskanje novega sloga.
Komisija je sklenila, - da predložena embalaža ne more dobiti priznanja »Ju-
3.	Embalaža za tranzistorski sprejemnik MAXI
Material je pravilno izbran in konstrukcija embalaže dobra. Notranja embalaža ima nekoliko prevelik razmak nasproti zunanji škatli. Konstrukcijsko bi embalaža pridobila, če bi izrezane za-pogibe na notranji embalaži, ki določajo razmak do zunanje škatle, napravili tudi na sredini obeh vzdolžnih ploskev. Tudi za ta ^vzorec embalaže je bil podeîjën. letošnji »Oskar«.
4.	Embalaža za telefonske centrale PABX - 25 c.
Vzorec je prejel v osnovi za izvedbo zaboja po pokončnem pakiranju telefonske centrale PABX - 25 c priznanje že lani. Novost pri tem je izboljšava, da se telefonska centrala gradi na podloženi paleti: in gotova vstavi v zaboj. Komisija je menila, da izboljšava ni toliko pomembna, glede na to, da gre le za preureditev- notranje ureditve z drugačnimi vložki, zato »Oskarja« zanjo ni podelila.
5.	Embalaža za stojala avtomatske telefonske centrale s koordinatnimi stikalniki
iskra telefonski: aparat
Z »Jugoslovanskim Oskarjem« 1967 nagrajena embalaža za naš sodobni in lični telefonski aparat ATA 31
predloženih vzorcev res priznanje na na j višji ravni v naši državi.
Naše podjetje se je že lani prvič udeležilo tega natečaja In doseglo lep uspeh, in sicer priznanje »OSKARJA« . za' vse tri predložene vzorce. Vzorce je konstruiral oddelek za konstrukcijo embalaže v Splošno tehničnem sektorju Zavoda za avtomatiza-. cijo. O tem smo svoječasno poročali v glasilu »ISKRA«.
Tudi letos je navedeni oddelek predložil pet Vzorcev za to nagrado, in sicer naslednje:
— embalaža za električni vrtalni stroj EVS Combi komplet
Nova izvedba lesene embalaže za telefonske centrale ima odločno prednost v tem, da je embalirano blago manj izpostavljeno poškodbam zaradi udarcev, -ker se; z novimi elementi iz bukovine udarci uspešno amortizirajo. Nadaljnja vrednost je v kombinaciji uporabljene surovine, in sicer medtem, ko stara izvedba uporablja samo (Dalje na 8. strani)
goslovanski Oskar« za embalažo 1967.
2. Embalaža za telefonski aparat ATA - 31
Material je pravilno izbran. Konstrukcijsko je embalaža zelo dobra, vendar bi bilo s stališča ekonomičnosti priporočljiveje izvesti vložek iz enega kosa. Obstaja tudi možnost izvedbe zaščitnega vložka v stiroporu. Tisk je kvaliteten. Likovno je embalaža zelo dobro opremljena ter jasno in nazorno prikazuje proizvod, ki ga vanjo pakiramo.
Ta embalaža je prejela »Jugoslovanski Oskar« za leto 1967.
Med pomembne, obiskovalce letošnje 14. mednarodne raz« stave »Sodobna elektronika« štejemo tudi obisk častnega majorja JLA in nekdanjega partizana — majorja Jonesa -Frenka. Gost iz Nove Zelandije je na povabilo GO ZZB Slovenije sodeloval na pomembnih partizanskih slavjih. Ko si je ogledal razstavo »Sodobna elektronika« (zgoraj), so mil predstavniki Iskre poklonili naš novi telefon ATA 31 (spodaj)
Koristno posvetovanje v obratu v Šentjerneju
Šentjernej, 17. oktobra 1967. — Danes je bilo v obratu tovarne elementov za elektroniko — proizvodnja uporov, koristno, že enkrat iz objektivnih vzrokov preloženo posvetovanje, katerega se je udeležilo nad trideset neposrednih proizvajalcev uporov, strokovnjakov Zavoda za avtomatizacijo ter uslužbencev PSO, ki se ukvarjajo s prodajo elementov.
Posvetovanje oz. strokovni razgovor je organiziral zivezni strokovni odbor za sestavne dele im materiale pri Jugoslovanskem komiteju za ETAN, uvodne besede pa je imel njegov podpredsednik dipl. ing. Milan Slokan iz Zavoda za avtomatizacijo. Tov. Slokan je nakazal motive, ki so privedli do organizacije takšnega strokovnega razgovora, čigar največji namen je, da bi vsi, ki lahko bistveno pripomorejo k boljši kvaliteti in cenejši proizvodnji uporov ob tej priložnosti izmenjali svoje izkušnje in skupno našli rešitve problemov, s katerimi se ubada proizvodnja v tem obratu.
Po uvodnih besedah ing. Slokana so sledila štiri krat-
ka predavanja im sicer sta najprej govorila dr. Drago Kolar in dr. Velibor Marinkovič, oba strokovnjaka iz Nuklearnega instituta »Jožef Štefan«, prvi o »Vplivu priprave na karakteristike pi-rolitskega ogljika«, drugi pa o »Karakteristikah pirolit-skega ogljika«. Prav tako zanimivi dve kratki predavanji o »Vplivu parametrov pirolize na kakovost uporov« in o »Nekaterih vprašanjih v zvezi s kakovostjo keramičnih nosilcev za upore« pa sta imela dipl. fizik Lovro Rešek in dipl. ing. Miran Gorup iz Zavoda za avtomatizacijo.
Po končanem zadnjem predavanju se je razvila živah-
na razprava o vprašanjih, ki so jih zlasti postavljali člani zveznega strokovnega odbora za sestavne dele in materiale v obratu in neposredni proizvajalci. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da je bilo konkretnih vprašanj in zanimanja š strani domačinov toliko, da strokovnjaki, ki so na ta vprašanja odgovarjali, v omejenem času, ki so ga imeli na razpolago, niso mogli odgovoriti na vsa.
Zaradi pomanjkanja časa je odpadla tudi slednja točka dnevnega reda tega strokovnega razgovora — razgovor neposredno prizadetih o vprašanjih razvoja, proizvodnje, kontrole in kvalitete pi-rolitskih plastnih uporov. Vse to je organizatorje prisililo, da bodo v bližnji prihodnosti strokovni razgovor v Šentjerneju nadaljevali in na njem obdelali še vsa preostala in nova vprašanja, kar vse bo nedvomno koristilo nadaljnjim izboljšavam proizvodnje naših plastnih uporov.
Ura »Jerica« ustvarja v naših stanovanjih domačnost
Kdor premalo pozna »Iskro« po njenih izdelkih skoraj ne more verjeti, ko vidi med številnimi izdelki, tudi preprosto uro »Jerico«.'
»Jerca«, kakor ji pravijo v Iskrinem obratu Lipnica pri Kropi, kjer to'uro izdelujejo, ima svojo zgodovino. Mehanske ure je namreč »Iskra« podedovala, ko se je bivši kolektiv »Tulip«, ki- je: izdeloval predvsem Ure, pripojil k »Iskri«. Sčasoma, posebno
poslitve, ker so se pri nekaterih zmanjšanih naročilih dosedanjih izdelkov pokazali viški delovne sile.
Odkod tej uri ime »Jerica« ...? Odgovor smo prejeli od našega . sodelavca tov. Ivana Miheliča. .Takole nam je napisal:' »Ura "je' dobila ime po eni izmed delavk, ki so se s temi urami ukvarjale. Kolektiv Sr Lipnici je/menil, naj bi tira, ki ustvarja domačnost, nosila tudi domače: ime. Te delavke sicer ni več v našem obratu, pač pa jo je po naključju nadomestila de-■ lavka z istim imenom, ki pa . je sedaj zaposlena v »Elek-, tr.omehaniki.« „
Ura »Jerica« ' se .izdeluje v. štirih različnih ohišjih, pač po željah kupcev. Navija se z dviganjem uteži, vsakih. 24 ur. Prehitevanje ali zastajanje ure se uravnava s premikom leče (plošče) na nihalu. Cena se suče okoli 80 N din. Garancija 12 mesecev.
Kdor želi v svojem stanovanju prijeten občutek domačnosti, mu bo ura »Jerica« dobrodošla.	Ado
Zaposleni v montaži ur v obratu Lipnica (od leve proti desni): Ivanka Koselj, Milica Rakovec, Marta Mohorič, Marinka Bevc^ Vinko Golmajer, Vera Pogačnik, Darinka Bohinc, Julka Kozjek, Jerica Š tul ar in Sonja Plevnik, čeprav stanje zaposlenih v oddelku ne od« govarja povsem fotografiji, je slika še vedno aktualna, saj se večina še vedno marljivo ukvarja z urami.
S seje UO »Avtomatika« Pržan
Na dveh sejah 29. septembra in 2. oktobra je upravni odbor Iskrine tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu predvsem razpravljal o gospodarjenju v septembru. Pregled, izvršitve: plana v omenjenem mesecu je poka-
Ura »Jerica« ustvarja domačnost v vsakem domu
po rekonstrukciji obrata, se je obrat prilagajal na bolj zahtevno delo in so izdelavo ur tipa »Jerica« opustili. ; Čas je pokazal, da se za te ure trg še zanima, zato je obrat ponovno začel z izdelavo' omenjenih ur. S tem je bil delno rešen tudi problem za-
Brez komentarja
Naša Propagandna služba je - ob letošnjem 14. mednarodnem sejmu »Sodobna elektronika« od 10. do 15. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pravočasno razposlala vsem filijalam PSO vabila za ta sejem. Tako kot ostalim, je poslala 6. oktobra ekspresno karton z vabili tudi naši fili-jali v Beogradu, opremljen seveda z natančnim naslovom naslovnika in pošiljaica. Do tu je vse v redu, ker je karton prišel po najkrajši poti v Beograd.
Toda na poziv pošte naši filijali, naj dvigne omenjeno ekspresno pošiljko, le-ta ni reagirala, pač pa je pošta pošiljko enostavno vrnila pošiljalcu, torej Propagandni službi, dne 17. oktobra s tem, da je bilo potrebno doplačilo 600 starih dinarjev.
In komentar — menimo, da zares ni potreben!
zal, da le-ta kljub nizko postavljenemu operativnemu planu ni bil dosežen. Analiza je pokazala, da ležijo slabosti bz. vzroki v slabi povezavi služb v tovarni, premajhni prizadevnosti posameznikov, dokajšni problem pa predstavlja'tudi pomanjkanje denarnih sredstev pri nabavi materiala. Pri proizvodnji brivnikov'nastajajo težave' pri materialu iz uvoza, pri izdelavi TV enot pa še vedno niso rešene težave kooperacije z R. Č. Banja Luka kot npr.j ponovne tehnične spremembe, neredno in nekom-pletno dostavljanje materiala, problem VF kablov in embalaže.
UO je na podlagi daljše razprave Zadolžil direktorja tovarne, da poskrbi za boljšo medsebojno koordinacijo in sodelovanje, za kar so mu samoupravni organi dali vsa potrebna pooblastila. Upravni odbor je zahteval, da se v bodoče na kolegijih tovarne
postavi konkretne zadolžitve posameznim službam s točno določenimi roki. O neizvrše-vanju teh 'zadolžitev pa naj uprava tekoče seznanja UO.
Da -ne bi ostajal ob koncu leta prevelik razkorak med planirano proizvodnjo in .izplačanimi^ osebnimi dohodki, je XJO na osnovi finančnega izračuna, o. ekonomičnosti por slovanja v tekočem letu sprejel" sklep, da-se za mesec september izplačajo 70% OD. S tem v. zvezi je UO zadolžil upravo tovarne, da na skupnem sestanku seznani kolektiv z vzroki nižjega izplačila osebnih dohodkov in predvidenimi ukrepi za sanacijo. Hkrati je bil finančni službi dan halog, da le-ta redno obvešča. UO o stanju skladov, odgovorne’ službe pa so zadolžene, da pod osebno od-govornostjo storijo vse, da se .gospodarjenje v letošnjem, ietu zaključi pozitivno.
ABC
kadre v Novi Gorici
Skrb za
Razprave in članki v nekaterih naših časopisih so mi dali pobudo, da tudi sam napišem nekaj vrstic o problemih kadrovske politike v naši tovarni. Nisem strokovnjak, da bi lahko s tega vidika obdelal natančno problem, omenil bom le nekatere značilnosti, ki vplivajo na spremembo kadrovske strukture v tovarni.
Dokaj mlada tovarna se srečuje z mnogimi problemi v proizvodnji, z nabavo reprodukcijskega materiala, investicijami in podobno. Eden izmed problemov je tudi kadrovska politika. Vse probleme skuša tovarna sproti rešiti. . Tudi strukturo
kadrov rešuje na več načinov in sicer:
1.	S štipendiranjem na rednih šolah
2.	Z izobraževanjem na izrednih šolah
3.	Z raznimi seminarji in tečaji v tovarni
4.	Z raznimi seminarji in tečaji izven tovarne ipd.
Z navedenimi posegi se je kadrovska struktura v tovarni sicer že bistveno spremenila, ne pa toliko, da ne bi še nadalje skrbeli za njeno izboljšanje.
Eden izmed načinov, ki lahko bistveno vpliva na kadrovsko strukturo tovarne, je prav gotovo štipendiranje. Tabela kaže strukturo štipendiranja v letih 1962 — 1968.
Iz tabele je razvidno, da je politika štipendiranja neenakomerna. Glavni vzrok je velik vpis študentov, perspektivne potrebe tovarne, različna stališča pri planiranju kadrov itd.
Ne smemo prezreti dejstva, da je bistveno vplival na politiko štipendiranja prenos pristojnosti v letu 1966 iz združenega podjetja v tovarno, kar smatram za pozitivno, saj ta način omogoča boljšo povezavo med tovarno in štipendisti. Kadrovska komisija tovarne, ki štipendiste izbira, nosi veliko odgovornost, saj je od pravilnega izbora odvisno, kakšne kadre bomo dobili v tovarno. Problemi, ki jih je imela tovarna ob nastopu prakse svojih štipendistov so se zmanjšali, saj je že pred nastopom prakse dogovorjeno in določeno, kje bo vsak
praktikant opravljal obvezno enomesečno prakso. Na splošno lahko trdim, da so problemi štipendistov sedaj tovarni mnogo bolj znani kot pred prevzemom. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati, da so sredstva za izobraževanje namensko določena in jih je zato treba koristno in čimbolje izkoristiti.
Veliko število študentov zahteva tudi velika denarna sredstva. Prav zato pa je zelo važno, da se učni uspeh, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kršitev Pravilnika o. izobraževanju in pripravniški dobi — sproti registrira in po potrebi pravočasno ukrepa.
Prav zaradi velikih denarnih izdatkov so štipendije naše tovarne komaj v povprečju občine- Tovarna zagovarja namreč stališče, naj se omogoči študij večjemu številu Štipendistov z nekoliko nižjo štipendijo. Želeli bi sicer, da bi imeli veliko štipendistov z visoko štipen-
dijo, saj smo vsi prepričani* da nam strokovnega kadra v tovarni še manjka, žal tega pod sedanjimi pogoji ni moč izvesti. Razen tega ne -smemo prezreti izdatka, ki ga ima tovarna v zvezi z nagradami za opravljeno počitniško prakso v naši tovarni.
Rad bi povedal še nekoliko o izrednem študiju na raznih večernih šolah. V prvi vrsti naj omenim tu študente večerne »TSS — strojni oddelek« v Novi Gorici, kjer je že dosedaj zaključilo šolanje 13 naših sodelavcev, šolo pa še vedno obiskuje 5 delavcev.
želja po tovrstnem izobraževanju je iz leta v leto večja, saj bi marsikateri delavec, ki zaključi industrijske» šolo rad nadaljeval šolanje na 'tehniški srednji šoli. Tudi v,.letošnjem letu je imela kadrovska komisija tovarne težavno nalogo pri izbiri kandidatov, saj jih je morala izmed 6 prijavljenih izbrati le 3.
Vsi trdimo, da so ljudje.
	62-63	63-64	64-65	j 65-66	66-67	67-68
vs	3	6	9	3	10	4
ss	4	14	12	7-	7 .	5
KV	20	15	20	12	24	14
Sodelovanje Control Data Corporation : Iskra
(Nadaljevanje s 1. strani)
ekonomsko ugoden produkcijski uspeh samo na osnovi nižjih stroškov v razvoju, proizvodnji in prodaji. To pomeni, da se morajo mali industrijski narodi povezati z vodilnimi podjetji računalniške industrije v skupni sodelavk Taka mednarodna kooperacija omogoča industrijskim državam, ki so brez lastne, obširne razvojne in projektivne dejavnosti, možnost aktivnega sodelovanja pri napredku avtomatizacije in hkrati znanstvena spoznanja pri novih tehnoloških procesih ne da bi pri tem morala prevzeti na sebe prevelike finančne rizike in bremena.
Ta načelna stališča so ustvarila osnove za prve razgovore med CONTROL DATA CORPORATION, Minneapolis (Minnesota, ZDA) — tretjim največjim proizvajalcem računalnikov na svetu (z nad 14 tisoč zaposlenimi in prometom v vrednosti 245 milijonov dolarjev) in Združenim podjetjem ISKRA — Kranj.
Glede na to, da ima ISKRA že določene izkušnje, v računalniški panogi, so se pričeli razgovori z odgovornim direktorjem CONTROL DATA CORPORATION o sodelovanju, ki so pripeljali postopno do stičnih točk. Po skrbnem študiju razmer, ki so jih raziskali eksperti obeh podjetij, je bil sklenjen dolgoročen dogovor o kooperaoiji.
Tako je pristopila ISKRA k tesnemu poslovnemu sode-
DOPISUJTE V ISKRO
lovanju s podjetjem, ¡ki ima zastopstva po vsem svetu. Ustanovljena leta 1958, si je znala CONTROL DATA CORPORATION z uspehom priboriti eno od vodilnih pozicij na svetovnem tržišču. CONTROL DATA C0PORA-TION prodaja danes najvec-je in najsposobnejše računalnike za vsa področja ter ima hkrati širok program perifernih naprav za zajemanje, prenos in obdelavo podatkov, katere v velikem obsegu dobavlja tudi drugim proizvajalcem računalniških sistemov.
Sklenjena kooperacijska pogodba predvideva:
1.	ISKRA nudi CONTROL DATA CORPORATION del svojih obstoječih proizvodnih zmogljivosti za izdelavo in montažo enot. Pri tem bo pridobila ISKRA hkrati važne izkušnje iz tehnologije gradnje računalnikov.
2.	Iz teh izkušenj bo ISKRA pozneje izdelovala za CONTROL DATA CORPORATION manjše elektronske računalnike, kakor tudi posamezne naprave za računalniške sisteme, za izvoz na svetovna tržišča. Želeni in zastavljeni cilj mednarodne delitve dela in specializacije bo na ta način omogočen.
3.	ISKRA prevzema prodajno zastopstvo izdelkov CONTROL DATA CORPORATION za Jugoslavijo. To zastopanje vključuje instalacije in popolno vzdrževanje dobavljenih elektronskih računalnikov in upravljanje konsignacijskega skladišča CONTROL DATA CORPORATION. V ta namen je osnovala ISKRA posebno prodajno organizacijo, ki se ukvarja izključno s to nalogo.
V okviru dogovorjenega sodelovanja moramo posebej poudariti tudi zaključno kup-
no pogodbo za dobavo naprave za obdelavo podatkov za novo osnovani ISKRIN računski center v Ljubljani, ki bo na razpolago tudi republiški upravi, znanstvenim institucijam in ostalim podjetjem Slovenije. CONTROL DATA CORPORATION se je udeležila osnovanja omenjenega računskega centra.
CONTROL DATA CORPORATION in ISKRA sta prepričani, da bo med njima sklenjena kooperacija prinesla obema udeležencema pomembne koristi. Obe podjetji se bosta trudili, da bosta nudili potencialnim interesentom, tako iz jugoslovanskega gospodarstva, kot
znanosti in uprave zelo sposobne naprave za elektronsko obdelavo podatkov. Na podlagi obojestranskega sodelovanja bo mogoča dobava za delno plačilo v domačem denarju, kar bo zanesljivo ugodno vplivalo na njuno sodelovanje na jugoslovanskem tržišču!
Marjan Kralj
Pobuda slovenskih sindikatov...
(Nadaljevanje s 1. strani)
nijo, da bi zato morali menjati tudi direktorja. Vendar pa iz tega direktorjevega mandata ne bi bila podana priložnost za razpravo o tem, ali naj direktor zadrži svoje delovno mesto ali pa naj ga prepusti sposobnejšemu človeku.
O tej naj bi delavski svet razpravljal vsako leto ob zaključnem : računu, njegovo odbijanje zaključnega računa pa bi pomenilo tudi možnost za začetek postopka za zamenjavo direktorja. Delavski svet bi tako vsako leto obvezno razpravljal tudi o delovnih rezultatih direktorja in seveda tudi o rezultatih vodilnih ljudi v podjetjih, s čemer bi postopno prišlo do bolj kritičnega ocenjevanja dela vodilne ekipe. Pravico do zahtevka ponovnega razpisa delavskega sveta o zaključnem računu bi imeli Občinska skupščina, republiška ' skupščina, republiški izvršni svet, glasovanje de-lavsekga sveta o zaključnem računu pa bi bilo lahko tudi tajno. Po predlogu predsedstva sindikalnega sveta pa naj bi obstajala tudi možnost, da bi o zamenjavi direktorjev lahko razpravljali tudi v vseh kritičnih situacijah, v katere zaide neko pod-
jetje, kadar je blokada njegovega žiro računa in podobno.
Direktor, ki je odgovoren za rezultate poslovanja organizacije, bi . moral imeti tudi . takšne možnosti, da sodeluje le s takšno ekipo strokovnjakov, na katero se lahko zanese, to pa pomeni, da mu je potrebno tudi omogočiti, da v vsakem trenutku začne postopek za preverjanje sposobnosti tistih ljudi, za katere meni, da ne ustrezajo nalogam.
To je na kratko vsebina predlogov v zvezi s spremembami predpisov o reelekciji direktorjev in vodilnih delavcev. Na vsak način je treba to pobudo pozdraviti* saj na ta način bo lahko prišlo v naših organizacijah do prave in resne kadrovske politike, zlasti pa se bo uveljavila konkretna odgovornost direktorjev in vodilnih delavcev, ki jo v praksi zelo pogrešamo.
G. P.
»Oskarji« za iskrino embalažo...
ki končajo večerno šolo boljši strokovnjaki, kot pa tisti, ki pridejo iz redne šole. Sprašujemo se, zakaj ne bi omogočili tovrstni študij večjemu številu naših, delavcev in zmanjšali štipendije na rednih šolah. Pri tem pa naletimo na težave, ki jih pri rednem štipendiranju ne srečujemo. Vedeti moramo namreč, da obiskovalec večerne šole lahko dela le v dopoldanski izmeni, ima predčasni izhod, ima izredne plačane študijske dopuste in še marsikatere druge ugodnosti. Vse to pa vpliva na proizvodne rezultate v naši tovarni. Prav zato je omejitev glede števila obiskovalcev na srednji šoli razumljiva, razumeti bi jo morali tudi tisti prosilci, ki jim tovarna študija no more omogočiti.
Do sedaj je omejena le večerna šola strojnega oddelka, prezrli pa smo vse tiste kandidate, ki obiskujejo' ali še bodo obiskovali pripravljalni tečaj za vpis na Višjo šolo v Mariboru, sedanje slu-
šatelje oddelka večerne šole strojne, elektro ipd. Tako velike zahteve po izobraževanju so hvale vredne, ustvarjajo pa velike probleme, ki se jih moramo vsi zavedati ter se jih lotiti strokovno in s premislekom.
Poseben način izobraževanja so tudi razni tečaji in seminarji, ki jih prireja tovarna -sama ali zunanje institucije. Zaenkrat so sicer ti seminarji namenjeni le vodilnemu kadra m še ne posegajo na področje proizvodnih delavcev. Pri izobraževanju naj omenim problem, ki se postavlja ob vsakem organiziranju takega izobraževanja, ali bo opravljen izpit nudil slušatelju kakšne ugodnosti, bodi si glede poviša--nja osebnega dohodka, premestitve na odgovornejše delovno mesto itd., malokdaj pa slišimo stališče, da je organizacija seminarja ali tečaja potrebna zato, da si pridobimo znanje, ki nam bo omogočilo dosego boljših re-
zultatov na delovnem me stu, kjer smo zaposleni.
Doseganje boljših proizvodnih rezultatov pa nujno potegne za seboj višje osebne dohodke, ki si jih vsi želimo. Prepričan sem, da je pogoj za dosego takega cilja, poleg ostalih, tudi višja strokovnost in splošna izobrazba nas vseh.
Zraven navedenih štipendistov in izrednih študentov, ki jih tovarna štipendira ali jim plačuje šolnino in nudi druge ugodnosti, se po lastni želji in na svoje stroške izobražuje še 12 naših delavcev.
Menim, da bi moral vsak človek, ne samo vodilni stremeti za tem, da se stalno strokovno in splošno izobražuje in tako strokovnejše in uspešnejše opravlja svoje delo- Znanje, ki smo si ga na kakršenkoli način in do katerekoli mere pridobili namreč še ni porok za uspeh pri delu, saj nam hitra znanstvena dejavnost iz dneva v
(Nadaljevanje s 4. strani)
smrekovino prve vrste ter je sestavljena na način ladijskega poda, ima nova izvedba kombinacijo smrekovine, bukovine in lesonita. Zaščita centrale proti vlagi je bila bistveno že rešena v prejšnji izvedbi. Princip paletizacije je upoštevan. Za to embalažo je komisija soglasno podelila letošnje priznanje »Jugoslovanski Oskar«.
Kakor vidimo je oddelek za konstrukcijo embalaže prejel nagrado za tri vzorce (št. 2, 3 in 5). Diplome je razdelil 13. oktobra v. Hrva-
dan dokazuje, da gre nar predek naprej in da ga moramo tudi mi slediti, če nočemo zaostati.
Seminarji in tečaji bi bili lahko mnogo plodnejši in uspešnejši, če bi čutili potrebo po neprestanem izpopolnjevanju in izobraževanju, ki si ga sami delimo, ga sami diktiramo in z njim dosegamo tudi boljše rezultate.
Navedel sem le nekaj primerov, s pomočjo katerih bi lahko dosegli boljšo kadrovsko strukturo. Načinov za dosego tega cilja je mnogo več. Prepričan pa sem, da bi prišli do tega, ko bi VS delovna mesta lahko zasedli res strokovni ljudje in ne praktiki z dokončano ali celo nedokončano osnovno šolo. S tem ne mislim oporekati sposobnosti praktikov. Menim, da hi ustrezno zaseden kader lahko opravljal dela mnogo strokovnejše m z večjim uspehom.
Karel BRENČIČ
ški gospodarski zbornici sekretar zvezne Zbornice Risto Bajalski.
Če upoštevamo, da je bilo letos predloženih 136 vzorcev iz 49 podjetij (Slovenija 78, Hrvatska 47, Srbija 7, Bosna
4)	in, da je priznanje »Oskarja« dobilo samo 30 predloženih vzorcev (Slovenija 23, Hrvaitska 6, Srbija 1), se pravi ISKRA 10% vseh diplom, ali 14 % diplom za Slovenijo, je to vsekakor velik uspeh in odlična reklama in propaganda za naše podjetje.
Ne bomo se tukaj spuščali v podrobno razlaganje pomembnosti embalaže, ki postaja vedno važnejši element pri prodaji različnih izdelkov, niti v opisovanje razvoja embalaže pri nas, ker je to več ali manj že poznano. Naglasili bi pa radi, da se še danes naše t.ovarne premalo poslužujejo oddelka za konstrukcijo embalaže, četudi se je položaj v zadnjem času delno izboljšal.
Menimo, da je za izbor kvalitete konstrukcij navedenega oddelka dovolj' značilno,, da že drugo leto dobiva na j več j e število nagrad za. v naši državi ter s tem tudi z dobro konstrukcijo embalaže skrbi za propagando in renome našega podjetja. Svetovali bi zato' vsem tovarnam, da se -uslug oddelka poslužujejo, kar bo gotovo prineslo še večji ugled Iskrinim izdelkom.
Na koncu naj še navedemo, da sta prejeli odličje »Oskarja« tudi obe podjetji, kjer se ta embalaža izdeluje in se bo izdelovala, in sicer ZLIT - TRŽIČ in INVALID -Škofja Loka, kar je v bistvu tudi zasluga naše konstrukcije. Ing. Metod Pirc
iz sklepov samoupravnih
Izvlečki
SKLEPI 8. SEJE UO
<11. 10. 1967)
© UO ZP sprejema informacijo o načinu poslovanja na relaciji tovarne — PSO za leto 1968 v obliki, kot jo je predložila PSO. O tem naj se informira DS ZP.
UO ZP sprejema sklep, da se sprejmejo pooblastila in naročila generalnemu direktorju ZP ISKRA glede ukrepanja v organizacijah z dne
S.	10. 1967 ter osnove delovanja nadzorne službe v ZP ISKRA z dne S. 10. 1367. UO ZP naroča generalnemu direktorju ZP, da v smislu pooblastil in naročil ter osnov delovanja nadzorne službe začne takoj ukrepati. O tem se informira DS ZP.
© Prav tako UO ZP tudi sprejema predlog aneksa k pogodbam o pravicah in dolžnostih organizacij v sestavu ZP ISKR AKRANJ po predlogu vodstva ZP z dne 5. 18. 1967 ter se ta aneks pošlje v razpravo in sprejem delovnim organizacijam ZP in nato še v sprejem delavskemu svetu ZP. O tem se informira DS ZP.
® Na osnovi člena 104 Star tata ZP ISKRA KRANJ, UO ZP imenuje komisijo za dejavnost I in II ZZA v naslednjem sestavu — člani: inž. Alojz Grčar, »Elekiromehani-ka«; inž. Aleksander Sfiligoj, »Avtomatika«; Bruno Grahek, »Elementi«; inž. Dragoslav Ognjanovič, »Aparati«; inž. Roman Kunaver, »Naprave; inž. Sergej Gradnik, »Instrumenti«; inž. Franc Hočevar, »Elektromotorji«; inž. Aleksander Bušen, »Avt-oizdclki«; inž. Vlado Zorc, »Kondenzatorji«; inž. Stane Mraz, »Sprejemniki«; inž. Marjan Reeelj, »Usmerniki«; inž. D aro Žvab, »Polprevodniki«; inž. Radovan Vrabl, »Elektronika«; — namestniki: inž. Peter Mihelič, Jože Novak, inž. Žarko Štok, inž. Daniel Mali, inž. Emil Sirnik, inž. Anton Situla*, inž. Marjan Japelj, Gabrijel Pelikan, Jože Kočevar, inž. Franko Ferenrač, inž. Andrej Poljšak, inž. Leopold Hcde.j.
UO ZP imenuje za delegata v volilno telo za volitve predstavnikov v Skupščino Gospodarske zborince SR Slovenije tov. inž. Franca Vrš-naka, pomočnika direktorja Programsko-te&saičenga (področja. O tem se obvesti Gospodarsko zbornico SRS.
.-. UO ZP imenuje komisijo za primopredajo poslov direktorja Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana v sestavu: predsednik Vojko Rupnik, fin. rač. področje; člana: Mitja Ančik; Elektrome-hamika, Franc Troha, org. kacr. področje ZP.
Navedena komisija naj izvrši primopredajo poslov med Prejšnjim direktorjem Tovarne radijskih sprejemnikov tov. Vladimirjem Logarjem
in v. d. direktorja te organizacije tov. inž. Frankom Fe-renčičem, kot tudi med inž. Frankom Ferenčičem in inž. Edvardom Cernčecem, kot novim direktorjem te organizacije. Rok za izvršitev tega sklepa je 19. 10. 1967. — O tem se obvesti DS ZP.
P4fM^MNJKA
SKLEPI 15. SEJE UO (M. 10. 1967)
6	Upravni odbor je sprejel' na znanje poročilo o izpolnitvi plana proizvodnje v septembru letos, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne dosežen s 108,1 % v vrednosti 21,113.060 N din.
9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v septembru. V tem mesecu je bil plan izvoza tovarne dosežen s 165,51 odstotka; plan izvoza PSO za tovarno pa s 129,21 %.
© ©pravni odbor predlaga delavskemu svetu, da odobri nagraditev 124 članov kolektiva, ki bodo do konca letošnjega leta imeti v Eiektrome-haniki 20 let neprekinjene delovne dobe. UO obenem predlaga, da bi bilo obdarovanje jubilantov, kakor tudi podelitev odlikovanj in priznanj, na posebnem zasedanju delavskega sveta, dne 28. decembra, in da bi imeli ju« bilantf en dan izrednega plačanega dopusta,
@ Upravni odbor je obravnaval osnutek pravilnika o varovanju poslovne tajnosti in ga predlaga delavskemu svetu v potrditev.
© Upravni odbor dopolnjuje svoj sklep 14. seje z dne
26.	9. 1967, ki se nanaša na povišanje nagrad za vajence v tem smislu, da bo predložil DS v potrditev nagrade za vajence v razponih in sicer:
—	za prvo leto učenja
150—190 N din —- za drugo leto učenja
210—250 N din
—	za tretje leto učenja
260—300 N din © Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju in prometu skladišč R 3 in R 5 v avgustu letos. Zaloge R 3 so v primerjavi s stanjem v začetku meseca porasle za 3,03%, primerjano s stanjem v začetku leta pa so se znižale za 4,61 %. Zaloge R 5 pa so se glede na stanje v začetku meseca znižale za 1,66 %; glede na stanje v začetku leta pa zvišale za 2,33 %.

SKLEPI 18. REDNE SEJE
DS (29. 9. 1967.)
© Delavski svet soglaša s sklepom UO, da se regres za leto 1967 izplača še v tekočem letu, kar naj računovodska služba vzame na znanje in izplačilo regresa vskladi z razpoložljivimi sredstvi do konca lata.
© Delavski svet je potrdil sklep UO, da se tovarni »Iskra« v Sežani zaradi ne-
plačila dolga do nadaljnjega prekinejo vse dobave, dokler svojega dolga ne zmanjša.
© Delavski svet se strinja s sklepom UO, da se obratno ambulanto od 1. VII. 1967 in do nadaljnjega oprosti plačevanja najemnine, vode, elektrike im PTT storitev. Obratna ambulanta je poleg tega sklepa za sanacijo svojega stanja dolžna število zaposlenih zmanjšati za dve osebi, poleg tega pa v času dokler ta sklep traja, sedanji osebni dohodki zaposlenih v ambulanti ne smejo biti višji od 100%.
© Delavski svet je potrdil sklep UO, da se članom kolektiva za prodajo nekurant-nega materiala, prizna pro-
. Po daljšem premoru je imel sindikalni odbor združenega podjetja sestanek in sicer v torek, 10. oktobra. Obravnaval je predvsem nov statut Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ia splošen položaj v ZP ISKRA.
Pri obravnavi novega statuta je bila živahna razprava, saj imamo sedaj prvič v rokah dokument, ki govori, kako naj bo urejena sindikalna organizacija v integriranih — združenih podjetjih. Do sedaj je bilo delovanje našega odbora prepuščeno samemu sebi, za naprej pa- imamo možnost, da to uredimo v skladu z omenjenim statutom.
Člen 221 statuta pravi: »Sindikat samostojno' formira svoje organe s tem-, da: odločitev -o formiranju odbora sindikata za delovno organizacijo, integrirano in združeno podjetje, industrijsko' rudarski bazen, mesto in regionalno področje, sprejmejo sindikalne podružnice.«
Člen 41. statuta pa določa: »Volitev članov odbora sindikata v delovni. organizaciji, integriranem in združenem podjetju, industrijskem in rudarskem bazenu, občini, mestu in regionalnem področju se izvrši v podružnicah ali na skupščini.«
Prisotni so se povsem strinjali, da se na ravni ZP — ISKRA organizira sindikalni odbor v skladu z. novim statutom. Način volitev in izbire članov za odbor še nismo dokončno določili, enako tudi še ni jaisno, od kod naj ta odbor dobiva potrebna finančna sredstva za svoje delo:
Jasno je bilo postavljeno stališče, da sredstva od sindikalnih podružnic v nobenem primeru ne pridejo v poštev, da bi se še naprej delila. Iz tega izhaja, da je treba mižati odstotek dajatev višjim forumom in od tu dobiti potrebna finančna sredstva za delo odbora.
Poudarjeno je balo, -da delovanje tega odbora prevze-
centna stimulacija za iztrženo vrednost prodanega materiala, kot je navedeno, v sklepu 10. redne seje UO z dne 12. 9. 1967.
© Delavski svet je potrdil predlog komisije za delovno varnost in sprejel sklep, da se delovnemu mestu »skupinsko spajkanje« 1 oseba, prizna dinarski dodatek za zdravju škodljivo delb II. stopnje + mleko.
© Delavski svet je razpravljal o sanacijskem programu za leto 1967 in se s predlogom upravnega odbora in uprave tovarne — kolegija, da je do zaključka- teta nujno znižati zaloge na razredu 3, 5 in 6, strinja m
ma določeno delo. višjih sin-dikalinh organov in naj zato določen -odstotek sredstev od članarine, ki je namenjen tem forumom .ostane za nemoteno delo sindikalnemu odboru ZP — ISKRA. Ob koncu debate o tej točki dnevnega reda je bil sprejet sklep in formirana posebna komisija z nalogo, da sestavi Poslovnik sindikalnega odbora ZP — ISKRA, ki naj podrobno predvidi način yolitev članov odbora, obseg delovanja-, financiranja itd. V komisijo so bili izvoljeni naslednji tovariši: Franc Hutter, Pavle Gantar, Janez Drašler, Maks Černe, Marjan Vrabec, Janez Šilc, po enega člana bosta dali še E!ektr-omeharnika in republiški odbor sindikata.
Rok izdelave poslovnika je do 30. novembra 1-067. Ko bo predlog poslovnika pripravljen, ga bo obravnaval naš odbor, nato pa bo šel v obravnavo v sindikalne podružnice, ki bodo dale svoje pripombe in ga hkrati tudi po« trdile. Po tej proceduri bomo prešli na volitve in formira« nje odbora, kot ga bo predvidel poslovnik.
V drugi točki dnevnega reda j.e tov. predsednik Franc Hutter obširno obrazložil- celotno pr oblematiko v ZP ISK-
organov
v zvezi s tem zadolžuje tov. direktorja, da sanacijski program točno izvajajo vse odgovorne službe.; o. doseženih rezultatih pa je nujno redno mesečno poročati upravnemu odboru. Upravni odbor pa je o izvajanju sanacijskega načrta dolžan občasno seznanjati delavski svet, ter pod-vzemati ukrepe za neizvajanje nalog.
© Delavski svet je sprejel sklep,, da naj splošni sektor pripravi predlog za izplačilo osebnih dohodkov v primeru odsotnosti z dela zaradi pomanjkanja dela in ga da v obravnavo in potrditev samoupravnim organom tovarne. Predlog naj vsebuje rešitev za celotno tovarno.
RA. Največ se je zadržal na organizacijah, kjer je uvedena začasna uprava. Konkretno v tovarni v Horjulu je razvidno, da v zadnjem času sodelovanje med začasno upravo in sindikalno podružnico ni dobro. Tu so izdali tudi nekaj odločb o odpovedi delovnega razmerja, dva člana sta se v zvezi s tem pritožila na naš odbor. Odbor ni o tem podrobno razpravljal, ker je pritožbi dobil šele na dr.n sestanka, vendar so se nekateri člani zavzeli za stališče, da naj še dela po zakonitem postopku o odpovedi delovnega razmerja.
Izraženo je bilo tudi stališče, da je vpliv -- poseg — Uprave ZP prepočasen in premalo učinkovit v primerih, ko v določenih organizacijah — tovarnah, stvari ne teko tako kot bi morale. Vsi so se zavzeli za to, da je potrebno čim prej izvršiti reorganizacijo v ZP v smislu, da bo imela uprava ZP večji vpliv in kompetence do posameznih organizacij v ZP.
Orodjarna: O tem je tudi tekla razprava. Zaključek te razprave je v bistvu tak, da naj. orodjarna s 1. 1. 1968 začne samostojno poslovati s pogojem, da ima vsaj za 1 leto vnaprej, konkretna naro-(Dalje na 8. strani)
Zdiruženo podjetje ISKRA KRANJ tovarna elektronskih naprav Ljubljana — Stegne
sprejme:
1,	2 NABAVNA REFERENTA
2.	ČUVAJA
Kandidati, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. TSŠ elektro ali strojne stroke ali ekonomska srednja šola z večletno prakso pri nabavi materiala. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne do 25. oktobra 1967.
Sindikat o problemih ZP
Sindikat o problemih ZP
Konferenca ZK...
(Nadaljevanje s 7. strani) čila ter vsaj za tri. leta perspektivni'plan naročil, Akp.. nima vsaj za prihodnje leto fiksnih naročil, je bolje, da gre v likvidacijo preden začne redno poslovati. Znano je, Iskrine obstoječe orodjarne niti sedaj niso polno zasedene in, da še'le-te 'delajo za zunanje naročnike. Vedeti pa tudi moramo, da orodja, naročena zunaj države so konkurenčna po ceni, kvaliteti in dobavnem roku.
Odbor je bil mnenja, da morajo v primeru orodjarne strokovnjaki in. odgovorne strokovne službe ZP prevzeti polno odgovornost o nadaljnji usodi te organizacije.
PSO bo v letu 1968 uved 1 evidenco o plačani realizaciji za vsako organizacijo posebej (tečnost 90—95%). Vodil bo evidenco, tako o plačani realizaciji, evidenci zalog, rezervnih delov, servisu itd.
Kaj vse to pomeni, to je pozitivno za dobro stoječe tovarne, za one katerih artikli ne gredo dobro v prodajo, pa pomeni to dodatne težave. S tem ukrepom bodo odpravljena vsa sumničenja posameznih tovarn, da PSO preliva njihova sredstva iz ene v drugo tovarno. Na ravni ZP se bo formiral izravnalni fond, ki ga bodo izkoristile tiste organizacije, katerih plačana realizacija pri PSO ne bo zadostovala za njihovo redno poslovanje. Zavedati se mo-. ramo, da bomo morali ta fond ustvariti sami. Tovarne, ki bodo v .finančnih težavah, bodo morale same najeti posojilo pri drugi tovarni v okviru ZP za določen čas.
Ta ukrep, ki bo izveden v PSO, bo slabe tovarne prizadel, naj to že sedaj vedo in se nanj pripravijo. Tak način plačane realizacije bi • moral biti uveden že takoj ob reorganizaciji v ZP. Odbor je ta ukrep v celoti podprl.
cca z eno tretjino zmogljivosti. V primeru, ko pa je hotela uprava ZP trenutno sta-fije v tovarni .nekoliko kadrovsko sanirati (v začetku t.
lavci so dali odpoved na svo-
. (Nadaljevanje s 3. strani) Delovni predsednik tov. Ciril 'Omahen je nakazal za
je delovno mesto, direktor pa uvod nekatere probleme okoli
ne ukrene tistega kar bi moral.
Tovarna v Novi Gorici ima
1.), pa je naletela na popolno svojo proizvodnjo skoraj v
nerazumevanje pri vseh forumih v tovarni. Vsi prisotni so bili' enotnega mnenja, da je za vse posledice, oz. za stanje v tovarni, ki je in bo v naslednjem letu, odgovorna uprava tovarne.
Odnosi PSO — Radijski sprejemniki (Sežana) so vse prej kot normalni. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se organizira skupen sestanek s predstavniki sindikata tovarne v Sežani, PŠO in predsednika sindikalnega odbora ZP.
V Avtoelektriki v Novi Gorici je spet prišlo do hudih zaostritev v medsebojnih odnosih med vodilnimi delavci. Proizvodnja ne teče tako kot bi morala, prihaja do nepotrebnih zastojev itd. težave imajo 's kvaliteto, organizacijo itd. Nekateri vodilni de-
loti prodano in s trgom praktično nima težav. Zelo pa je pereč problem dobre organizacije, medsebojnih odnosov in strokovnega kadra. Sindikalni odbor je bil enoten, da je treba v tej organizaciji prvenstveno izvršiti kadrovsko sanacijo in je sprejel tudi ustrezen sklep, po katerem je zadolžen predsednik, da se maksimalno angažira v tem primeru, da se to čimprej. uredi.
Nizki OD v tovarni ustvarjajo slabo atmosfero pri vseh zaposlenih. Menimo, da je za tako stanje prvenstveno odgovorna uprava tovarne.
Dnevni red ni bil povsem izčrpan, zato so prisotni člani izrazili željo, naj bo naslednji sestanek čim prej.
Janez
zaposlovanja naše mladine; nato pa je sekretar ObK ZKS Kranj; tovariš Martin Košir govoril o nalogah komunistov v sedanjem obdobju izvajanja reforme ter pozval vse komuniste v Elektromë-haniki, da. čimprej sprejmemo program dela, kajti »utrip partijskega dela v naši tovarni je za občino zelo važen«, je na koncu svojega izvajanja dejal tov. Košir.
Direktor tovarne tov.. Boris Kryštufek pa, je v svoji razpravi dejal približno tole:
»Smo pred tem,- da bomo presegli letošnji gospodarski
voj, ki naj bo v celoti odraz stanja na tržišču.
Za pesimizem ni nobenega razloga, vendar moramo vložiti vse naše. sile, da tovarno uredimo in organiziramo v našem skupnem interesu, kar je,, menim, naša skupna, globoka želja.«
Tov.. Lojze Zlate je pripomnil, da je v Iskri predolga pot od konstrukcije orod-za pa do novega proizvoda in opozoril' na ozko grlo v orodjarni, : dočim - je tov. direktor to ost obrnil v smer ' pomanjkanja kvalitetnih kadrov v'orodjarni, ker da je 3 strojnimi kapacitetami orodjarna dobro preskrbljena.
Tov. Pavle Gantar je ugotovil-, da tako Vzhod kot Za-
plan tovarne, in to tako obseg hod svoj razvoj planirata, le
Nabava v septembru
Iz poročila Nabavne orga-lov FKS in ELKA čimprej
litete. Za 10 do 15 % so sedaj tudi nižje cene piri materialu HTV širine nad 400 mm. Železarna Zenica ponovno Mnogo je bilo govora o or- izdeluje fazonsko j.eklo oz ganizaciji Tovarne polprevod- kotno železo, katerega
naše okvirne podatke o potrebah za naslednje leto.
Pri pregledu vmesnih skladišč je nabavna organizacija ugotovila, da je preveč zalog lakiranih žic, kar . kaže na dcka-šhjo nesolidnošt speci-' fikacij.
Pri, nabavi preostalih materialov ni posebnosti, delo NO je tudi tod osredotočeno, kot smo že v uvodu poročali, na zbiranje podatkov za posamezne surovine.
Sektor uvoza poroča, da je znašala obračunana vrednost ; v minulem mesecu vatlih minimalnih količin za 658.393 dolarjev- Mesečni posamezne dimenzije in kva- plan je NO izpolnila s 126,
nizacije za minuli mesec povzemamo, da je delo nabave sedaj osredotočeno na zbiranje potreb reprodukcijskega materiala in surovin za naslednje leto in sklepanja pogodb z dobavitelji.
Pri 'domači nabavi železne metalurgije se je položaj zaradi manjših naročil v naših železarnah bistveno spremenil. železarne so precej odstopile od zahteve, po kateri naj bi -sprejemale naročila samo za kvalitetna jekla. Proizvajajo jekla od kvalitete C 0345 navzgor, hkrati pa so odstopile tudi od zahte-
nikov v Trbovljah. Zadnje čase je tam govora o 80 %
OD in celo nižjih. Nekaterim vodilnim delavcem, ki se nikakor nočejo preseliti v Trbovlje ali prepustiti delovno čevino, mestu drugim, pa izplačujejo čevino nadomestilo, po sklepu UO tovarne v višini precej prek stotisoč S din. O tem ali je to prav ali ne, se vprašujejo delavci v Trbovljah, enako se pa tudi mi. Tovarna bo v 1.
1968 morala plačevati anuitete, ki daleko presegajo kakršne koli zmožnosti tovarne, trenutno pa tovarna obratuje
61 %, skupne zaloge surovin in reprodukcijskega materiala na razredu 3 za celotno podjetje pa so v septembru .ponovno spet narasle. Najpo-smo membpejše pri tem sektorju morali lani in letos uvažati.
Še v naprej pa bomo morali uvažati raznokrako fazonsko-kotno železo. Podobno velja tudi za vso dekapirano plo
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehanjko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški .odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk* Kranj
transformatorsko plo-relejsko železo, vzmetno jeklene trakove, vzmetno jekleno žico in nekatere dimenzije toplovalja-nih ploščatih in vlečenih jekel. Ves ta material bomo tudi še v prihodnje kupovali v tujini.
Pri neželezni metalurgiji je NO odposlala specifikacije za zadnje trimesečje letošnjega leta. Le-te pa so za 67 % manjše, ker so upoštevane zaloge in realne potrebe. Dobave tečejo redno, kar se moramo zahvaliti našim
je, da bo NO še nadalje uvajala restrikcijske ukrepe za tiste tovarne, ki nimajo zagotovljenih dinarskih sredstev in tiste, ki svoj uvoz po režimu GDK ne pokrivajo z izvozom na konvertibilno ¿¡ne, vendar Elektromehanika področje. V kritičnem polo- nima prevelikih možnosti ta
proizvodnje kot realizacije in izvoza. Vsi ti rezultati pa so minimum kar moramo dose-če, če hočemo še nadalje obstojati, če pa hočemo, da se razvijamo naprej, pa moramo naše rezultate še poboljšati! Pogoji reforme so težki, vendar se bodo pogoji poslovanja še bolj zaostrili v naslednjih letih, kajti proizvodnja, ki ne bo imela tudi svojega odjemalca •— svojega kupca na trgu je izključno v škodo kolektiva. Do-končno je v Jugoslaviji in v Iskri poražen proizvodni koncept,, kajti proizvajati moramo samo tisto, kar lahko prodamo, ne .pa izdelke za na skladišče! Široka potrošnja -je . danes v velikih težavah, in vsa sreča za našo' tovarno, da je'nimamo veliko v proizvodnem planu. Kar zadeva izvoza na zapadno tržišče, se. Iskra srečuje s težkimi pogoji trgovanja: Zapadne države nameravajo v naslednjem letu ukiniti medsebojne‘carine, zato bo morala Iskra svoje proizvode prodajati 'še za toliko % Ceneje, če jih bo hotela prodati kam v Zapadno Evropo. Za naslednje leto torej stojijo pred nami težke naloge, in sicer:
—	z višjo produktivnostjo (boljšo organizacijo dela in boljšo tehnologijo) moramo pokriti višje osebne dohodke in
—	premostiti nove težje tržne pogoje pri izvozu naših izdelkov.
V Kranju je precej pereč problem zaposlitve naše mla-
žaju so zaradi tega. naslednje tovarne: AVTOMATIKA — Prža-n, SPREJEMNIKI — Sežana, INSTRUMENTI — Otoče, POLPREVODNIKI — Trbovlje in MIKRON — Prilep.
Ob koncu poročila obvešča NO, da je ustanovila poseben oddelek, ki se bo v prihodnje ukvarjal samo z nabavo investicijske opreme doma in iz uvoza. To po-
problem zadovoljivo odpraviti, ker je naš smoter v tem, da z novimi zaposlitvami iz-boijšujejemo kadrovsko strukturo tovarne (na novo 'zaposlujemo le VS in VK kadre).
V letu 1968 se bomo srečali v najtrši obliki s tržno zakonitostjo v našem poslovanju, zato smo sklenili, da prodajno funkcijo postopoma prenesemo v tovarno, kar nas bo dodatno zaposlilo' in nam tudi dejansko povečalo našo
dročje dela je prevzel s
sorazmerno majhnim zahtev- prvim oktobrom dr. Levič-	odgovornost do naših kupcev
kom in pa bojazni dobavite-, nik Marjan diplomirani eko-.	in do našega kolektiva. Zato
lja, kje in pri kom bomo v nomist in pravnik. -Vse or- ,	moramo čimprej utrditi našo
naslednjem letu kupovali, ganizacije. zato NO vabi, da	notranjo organizacijo, in po-
material.	se poslužujejo pomoči no-vo- staviti naše branže na trdna
Panoga 119 — elektroindu- ustanovljenega oddelka pri	in realna tla. Branžam mo-
strija poroča, da želita imeti iskanju ponudb, dobaviteljev	ramo dati jasne naloge in mednarodno delitev deta.
oba proizvajalca žic in kab- in drugih podatkov.	perspektive za nadaljnji raz-	r‘	u
pri nas smo družbeno usmerjanje razvoja narodnega gospodarjenja in planiranje nekako opustili.
Tov. Vagaja je poudarjal skrajno nujnost, da se naše vrste (ZK) pomladijo in da se iz članstva ZK odstrani razne karieriste, ki mnogo škodijo , ugledu ZK, kar je nedvomno pokazala izvedena in že obravnavana i anketa med mladino Elektromebani-ke.
S sprejetjem plana dela osnove organizacije ZK Elek-tromehanike . in kandidatne liste za člane Občinske konference ter sekretariata ZK Elektroneehanike.se je konferenca končala, s tem, da bodo sklepi, konference posredo_ vani Vsem osnovnim organizacijam in bodo po možnosti objavljeni tudi v našem glasilu.	I. S.
Nadaljne naloge...
(Nadaljevanje s 1. strani) ljati večjo samostojnost republik.
- Na podlagi vseh teh ugotovitev in spričo nalog, ki iz tega : izvirajo, je sprejela skupščina SR Slovenije naslednji-; sklep:
Skupščina SR Slovenije, njen izvršni svet in republiški upravni organi bodo v sodelovanju z gospodarske» zbornico, republiškim svetom sindikatov in drugimi organizacijami podrobneje konkretizirali . izvedbo teh ugotovitev in nalog, določili roke in kdo naj posamezno nalogo opravi. Poskrbeli bodo tudi, da se bo vse to začelo, takoj tudi izvajati.
Vidimo, da pred gospodarskimi organizacijami stoje pri izvajanju gospodarske reforme težke in odgovorne naloge. Treba se bo spoprijeti z vsemi problemi ter jih odločno v okviru samouprav1 nega sistema hitro in čimbolj poslovno reševati, ker le tako se bo mogoče prilagoditi novim pogojem gospodarjenja, zlasti pogojem, ki