69. številka. Ljubljana, četrtek 25. marca. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izvzenasi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejonmn za Hvstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta H tfl, %n četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto U gld., za četrt leta 3 jrld. HO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uči tel je na ljudskih iol h iu M dijake velja znižana cen« in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po po« t i prejemu za četrt leta fl golti — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat,'in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole fraukirati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej bili št. 8 gledališka st.ilba". Opravništvo, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodncj tiskarni" v Kolnianovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo Četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj poailjamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod44 velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanj;!, na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt letu. S pošiljanjem po posti velja:
Za pol leta......8 gld. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   n   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in zu dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. no kr. l'o p od t i prejemati    „       „  3   „   — „
Švabska agitacija, presezajoča uže meje dostojnosti.
—! — Imenovanje g. W i n k l e rja krnnj • skim deželnim namestnikom je zmešalo mož-jane nemškim novinarjem, liže ne ločijo več belega od črnega, Govorč nekaj o p o slove nje vanj i Slovenije, o energičnem uporu nemških liberalcev na Kranjskem, o d e u t s c h e n h e t z e, narodna stranka na Kranjskem da sega uže se- svojo agitacijo v eksekutivo, v srednje šole, — ali nij
Domača pisma.
i.
Milostiva gospa! Vidim, da ne bode mogoče shajati Slovencem, ako ne posredujeva midva; jedva sem zu časno odložil pero, jedva ste vi, gospa, oddahnila nekoliko, ker sem obljubil, da vum ne bodem več pisal, in uže se je vuel hud domač prepir, — ne mej nama dvema, to ne, ampak v nas muzikaličen svet je urezalo te dni, da je groza. Ceeilijanci in Itiharjevci so sc spopadli in prijeli tako, da so dlake letele iz št. Miklavškega kora do Kamnika iu preko Kranja na Gorenjskem.
Uže sem mislil, da si bodem moral poiskati nov list za svoja pisma, ter sem držal, da je cecilijansko društvo kupilo na tihem za gotov denar naš „Slovenski Narod" brez Jurčičevega znanja in brez dovoljenja nas solast-liikov, kar najedenkrat se je vse zopet na
to pravi pravcati čarovni kotel, iz katerega pribaje ostuden smrad nemškega denunciranja V Kdor Čita večerni list sobotne graške „Tagesposte", kjer prinaša pod naslovom „die Krnennung eines neuen Lnndesprasiden-ten fiir Krain" smradljiv izrodek zurnalisti-škega nemškega peresa, in ako ne pozna pravih razmer pri nas, ta bi posnel iz onega nemškega ščuvajskega sestavka, da se „nemški liberalci" na Kranjskem kar z vrstjo pripenjajo na kolce, drevesa in vešala, da se je pričela za Nemce na Kranjskem prava Jarne-jeva noč. In vendar je še vse pri starem: v upravi kranjskoj so še zinirom birokratski nemški agitatorji; srednje šole so še take. kakor so bile pod Auerspcrgom in \Vidmanom, — samo druzega deželnega predsednika imamo, ki pa se ve, da nema svojstev "VVidmanovih. Dakle ncmčurska „liberalna" svojat ne more prebaviti samo tega, da bode sedel g. W i n-kler na istem stoli, na katerem sta sedela grof Aleksander Auersperg in AVidinann, čijih -dobivanje na Kranjskem imenujejo ustavaki blagotvorno.
Dvornemu svetniku g. Winklerju ne morejo ustavaški „libernlei" očitati druzega nego da je zdaj vnet pristaš Slovencem, ali nemški: „ein eifriger Partizan". To zadnjo besedo smo mi preložili v pojem: pristal. A — tega pomena nema v članku „Tagespo-stinein", kar sledi iz celega sestavkovcga tona, iz katerega veje samo švabska zagrizena strast. Partizan, nemški ..<*|ii4'M«*K<'*M'ii<"*. je tudi bo človek, ki se pridružuje m a 1 o p r i d n e j to-vari sij i, — a tako imenuje nemško-štajer-ski kiett'ii moža, ki je imenovan najvišjimi Vladinim] OSObami na Kranjskem, tako insul-
drugO stran obrnilo, in sedaj se mi je odvalil kamen, kateri mi je težil jezik, in taisti (jezik namreč) j«' zdaj zopet prišel v stari žleb.
Kavno sem hotel še jaz v posebnem članku razjasniti stvar ter povedati svoje mnenje o našem cerkvenem petji, kar čitam, da je „Slovenski Narod" v prvej vrsti političen list in da se popolnem strinja s tistimi, ki g. F ii rs terja napadajo zavoljo njegovega političnega držanja.
Jaz sem tudi tako mislil, da je, a potem sem mislil, da je cerkven cecilijansk list, no, in zdaj še nijsem na čistem, jeli tako ali je drugače.
Nekaj dobrih nasledkov bi pa vtegnila tudi ta naša domača vojska imeti — ne sicer za vse Slovence, ampak za Jakoba Ale-ševca pač, kateri bode gotovo dobil pohvalnih pisem iz Gorenjskega za dva „Slovenčeva" lista in konci za tri „Urenceljne", če ne več.
V zadrego zares nigdar Slovenci ne pridemo sč svojim novinarstvom, in ko bi ga še
tuje ves slovenski narod. Iz slovenskih listov se ne čuje taka surovost, taka duševna spri-denost, kakeršno kažo nemški listi, in vendar psujejo emirom samo Slovane, da so surovi.
Kakor napoveduje boj g. \Vinklerju glasilo kazinskih birokratov, tako odobruje to „Tagespost" in ščuje „nemške liberalce na Kranjskem na energičen odpor". Če g. \Vin-klerju ne pride kaj druzega navskriž mej časom, ko bode vodil upravo Kranjske, razen „nemško-liberalnega odpora", potem sme le-hke vesti za bodočnost sesti na predsedniški stol. „Nemško-liberalne" stranke g. VVinkler ne bode našel na Kranjskem drugod, razen v — uradih in v kazini. In kar se tiče boja naroda slovenskega „zoper Nemce", to je zopet nemško ščuvajstvo. Slovenski narod spoštuje poštene tujce, ki živt; z njim v družbi, a on zahteva, da mu ti tujci ne kratijo pravic, in za te svoje pravice se bori ter se bode boril, dokler jih ne dose/.e popolnem.
Da je vlada dunajska imenovala g. \Yin-klerja kranjskim namestnikom, s tem je pokazala, da so jej znane razmere kranjske dežele, in da se hoče ozirati nanje tudi dejanski. Slovenci smo vojevali hud boj pod Au-erspergom in Widmannom, šla sta oba, a ostali so še iijijui pristaši, ki se ne morejo znebiti pod onima vladama navzetih nazorov. Ti bodo utihnili, kadar se jim bode resno namignilo, da je treba spoštovati § 1!) osnovnih državnih zakonov. Da se tudi to zgodi, to upamo za trdno, naj potem „liberalno" Časopisje nemško ščuje, kolikor mu drago. Na Dunaji se je uvidelo, da se bode političen boj na Kranjskem ponehal samo tedaj, kadar se bode tudi  iz birokratskih
dvakrat toliko imeli, ker za silo bode uže še J kdo kaj sprožil, in potem halo! — in deževalo bode sorodnih člankov in dopisov, a nazadnje priden jaz, vaš novo angažirani specta-bilis, ter še svojo povem, in potem je precej kraj besedij, če jaz posolim politično salato gornjih predalov doli pod črto.
Tako le sem premišljeval, prijel sem za pero in začel sem pisati počasi tale nepoli tična pisma; sicer bi se tudi jaz mnogo rajše vtikal v politiko, nego-li v cerkveno petje, toda, ker nij prav varno delati v politiki obzirom na ljubljanskega „oberspectnbilisa", kateri gotovo dobi v roke masten, hočem reči še moker plod mojega nepolitičnega peresa, zato sem sklenil sam pri sebi, da se bodem ogibal politike, kolikor mogoče, ter se bodem rajše držal bolj nedolžnega domačega cerkvenega petja in pa Forsterjeve muzike.
Sicer je glavno vodstvo uredništva „Slovenskega Naroda" v odsočnosti urednika g. Jurčiča svečano izjavilo, da nehče o tem pred-
Priloga „Slov. Naroda" k St. (5,9., 25. marca I88O.
dr. Vošnjak, Pfeifer, Obreza, Naber- cestno blato. Nij <lakle čuda, da je kmalo, ko goj,  dr. Poklukar,  grof   Margheri, so kolizej rabili za vojašnico,  izrekla vojaška
M o n t i , 111'. V i t e z i č, grof Pozza, Biirn-feind, dalje višji državni pravdnik baron Ožegovič, zaslužni češki rodoljub g. grof Bilka , dvorni svetovalec Pouchly , dvorni in sodnijski odvetnik dr. Fr. Babnik, inženir Pecaval, prof. Šuman, prof. Stritar, dr. Sterger Stanko, dr. Jelenec, vitez Osiecki (Poljak), dr. Grmovnik in drugi. P.
Iz Kranjske gore na Gorenjskem 18. marca [Izv. dop.) Dne 16. t. m. smo izročili hladnemu naročju matere zemlje cvetočo mladenko, hčer tukajšnjega c. kr. sodnika g. P, Verbiča, obče priljubljeno gospico Jul k o. Ta vzorna devojka je bila vedno usmiljena in radodarna podpornica siromakom in jo je uže trinajst let ljubila in spoštovala vsa Kranjska gora in nje okolica. To se je pa tudi posebno pokazalo pri nje pogrebu. Šest domačih fantov je pokojnico nosilo, šest deklet je svetilo ob rakvi idočih. In ko so nje telo spustili v temno gomilo, bil je ginjen vsak navzočnik, nobednemu nij oko ostalo suho. — Blaga Julka je imela jedva dvajset let ter je umrla po štiridnevnej hudej bolezni. Rojena je bila v Kočevji, ali od 1807.1. je uže bivala pri svojem očetu v Kranjskej gori. Naj jej bode zemljica lehka!
Iz MIlana 20. marca- [Izviren dopis. Svoj patrijotizem poudarjajo avstrijski Nemci vedno, kadar jim gre za to, da pobijajo svoje slovanske sodržavljane, katerim radi očitajo, da goje psvnslavistične ideje. Sicer imate ne-številnokrat priliko spoznavati, kakšen je ta patrijotizem; da, še celo v državnem zboru dunajskem se ne pogreša izjav, ki ga zadostno osvetljuj o, — a zanimati vas vendar utegne, kako se patrijotizem avstrijskih Nemcev izkazuje za granicami državnimi. Kvo Vam torej vzgleda! Dne 16. t. m. je prinesla „Gazzetta d' Italia" — po Italijanskem jako razširjen po-luvladen list — poziv, naj se oni nemški državljani, ki se mislijo udeležiti banketa, kateri bode dne 20 t. m. v F'lorenci na čast rojst-veneuiu dnevu nemškega cesarja, oglase pri nemšem konzulatu konci do 18. t. m. Ta poziv — ki je bil, kakor je to na prvi pogled izpoznati — sestavljen v pisarni nemškega konzulata florentinskega, zaklučuje izrazujoč nadejo, da se bodo letošnjega banketa, kakor so se lanskega, udeležili tudi v Florenci živeči „s opatrij otj e avstrijski".
Pruski Nemci smatrajo dakle avstrijske Nemce uže za svojo „sopatrijote", in ti ne protestirajo proti temu, temuč se celo banketov udeležujo, na katerih se naglasa udanost do tuje dinastije.
Id ti politični nesramneži hote potem nam očitati veleizdajske namene!
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega
dne 22. marca. (DaNe.)
G. Ilegali: Jaz se ne Čudim, da priporoča stavbeni odsek nakup kolizeja, kajti v njem sede v stavbenih stvareh jako vešči stro-kovnjaci, kakor na priliko g. Leskovec. Kar se tiče zgradbe kolizeja, je meni zgodovina njena popolnem znana. Kolizej je sezidan takim načinom kakor se sploh gradi na Oger-Bkem. L. 1845 se je pričel zidati. Opeka, s katero so zidali, se je samo za silo posušila na solncii in namesto apna in peska je rabilo
komisija, da je to poslopje popolnem nespo sobno za vojake; od tedaj je gospodar kolizeja krpiical in krpiical poslopje, da bi je konci napravil komu podobno, in prepričan sem, da se lehko izkaže z računi več kot 30.000 gld. katere je uže zazidal v poslopje. Toda, naj se popravlja kolikor hoče, zazidala se bode pač marsikatera velika vsota, ali kolizej ne bode nigdar povsem dozidan, kakor nij to velika cerkev v Milani. Ako bi si bili gospodje natančnejše ogledali kolizej, kakor sem si ga jaz, posebno njega podstrešje, potem bi ne verjeli izjavi takozvanih ^strokovnjakov". Podstrešje je na nekaterih krajih zidano — da prav po pravici rečem — od samih tankih vej, katere more vsaka hujša nevihta podreti. Stranski trakti so samo na oko narejeni, in obče je vse zidano slabo. Kazen tega je tudi poslopje v vseh prostorih — in to je glavna njega napaka — preveč vlažno. Kolizej dakle ne bode nigdar pripraven za vojašnico, in smelo trdim, da če to poslopje kupimo in potem popravljamo, smo jedino kakšnih 174.000 vrgli v Ljubljanico. Tudi v zdravstvenem oziru nij kolizej osobito na glasu. Naš mestni zastop, v katerem je toliko govora o saniteti, bi ne ime! po nobednej ceni govoriti za nakup kolizeja. Mestni fizik g. dr. Kovač, kateri sicer hoče, da bi celo prosjakom zidali poslopje z lepimi sobanami in z vrtovi, se strinja z vami in ne ugovarja, kadar hočete kupiti kolizej. Kako naj bode to poslopje zdravo, ker niti nij možno napraviti pri njem nobedne kanalizacije in ker nema dobre — vode. Ako mislite da bode nosil kolizej dobre obresti, motite se zelo.
Ce zazidamo 60.000 gld. v poslopje, mogoče da vojaško do vel j niš tvo v njem nastani vojake za kakšnih 15 let, a potem bode vse-kako lahko reklo, da poslopje nij za rabo. In kje naj potem iščemo nujemščine? Tudi je, gospoda, treba pomisliti, da kolizej nij v Ljubljani, nego da pripada občini Šiški in je dakle zvunaj užitninskega ozemlja. Zatorej so vse njega hrane in kleti ljubljanski trgovci in vi-notržci vzeli v najem in jih dobro plačujo. Če mi kupimo kolizej in ga priklopimo mestu, splavalo bode največ te najemščine po vodi, kajti sedanji najemniki bodo primorani iskati si drugih prostorov izven mesta.
Trdi se tudi, da je boljše vzeti kolizej k mestu, nego li zidati novo vojašnico, ker bode to mnogo menj stalo. Ali vsak gospodar ve, da poprava stare hiše skoraj vedno več velja nego povsem novo zidanje. In ako bi se hotelo srednjemu traktu napraviti potrebno raz-svitljenje, bi se moglo prirediti to jedino tem načinom, da bi se odkrili mostovži, in da bi potlej človek stopil z dežja precej v sobo, ter bi vsaka ploha imela prost uhod v sobane.
Potem pogrešamo v kolizej i tudi potrebnih prostorov za vojaške vaje, bodisi na prostem, kakor tudi v poslopji samem, kar vse novi zakon za nameščenje vojakov izrecno zahteva. Tudi je opomeniti, da si 1. 186G, ko je po Ljubljani vse mrgolelo vojakov, nij vojaško poveljništvo upalo nastaviti jih v koleziji, nego jih je rajše pustilo na prostem, boječe se — kar je tudi popolnem upravičeno, — da bi se kolizej ne podrl.
Gospoda, ako mi denes kupimo kolizej, pomenja to za nas toliko, da bodemo dobili v kratkem 50% doklade na davek za mestne troske. Zatorej prihranimo si novce in zidajmo •ajše novo in popolno vojašnico, kakor jo zahteva zakon, če prav dodamo nekoliko tiso-
čakov, ali imeli bodemo nekaj stalnega. Zatorej gorko podpiram predlog g. Zieglerja, da se preko tega predmeta preide na dnevni red. (Dalje prih.)
Domače stvari.
— (G o spod e voli lce ljubljanskega mesta) opozorujemo na volilni shod, kateri ima biti denes v četrtek dne 25. marca ob jed naj s tej uri d o pol ud ne v čita 1-ničnej dvorani. Kazgovarjalo se bode o narodnih kandidatih za prihodnje mestne volitve ljubljanske. Ker so se letos nam Slovencem razmere v obče precej zboljšale, ter imamo več upanja pri volitvah zmagati, nadejamo se, da se narodni volil« i, neimejoči nikakšnih „ozirov', v obilnem številu udeleže tega shoda.
— (G. Kaltenegger) ostavi Ljubljano, — tako se poroča dunajske j „Deutsche Ztg."
— (Iz Kudolfovega) se nam piše, da je tamošnja meščanska garda o priliki njega zaroke poslala cesarjeviču Rudolfu brzojavno čestitko, o katerej se je leta istim potem srčno zahvalil.
— („Tagblattov" filolog in g. Levstik. ) Ozbiljen čas so dnevi pred velikonočjo, vendar ljubljanskega buteljna osobstvo navzlic temu pošteno skrbi, da nam niti v posti nij pogrešati prijetne zabave, zato res želimo, naj nam še v bodoče ne odtegne svoje prijazne pozornosti.  Človeku od veselja utriplje srce, beročemu kak temeljito spisan „izviren" sestavek v „Tagbl.", čegaver prosjaška vsakdanja hrana so le odpadki,  pobrani po gnojnih gomilah inih lepoznanskih ali političnih no-vfn, kajti sploh znana je istina, kako vsi pismouki temu listu nemajo toliko možjan, da bi spisali kaj sami iz sebe,   razen rokov niskih sumničenj ali nesramnih obrekovanj. Jeziko-oslovca „Tagbl." smo nedavno dobro ošibali, in, kakor je videti, ne brez koristi, ker „zapili smo mu bili sapo". Denes bi zopet zaslužil kakih „dvajset gorkih", toda tega poniglavega literarnega idijota preotožna osoba nij vredna, da bi jej skazali novo čast svojega kažnjevanja, antl kandidat univerze na Studenci v svojej dušni siroščini to pot nij storil sicer greha nego le oplenil in popačil je samo g. Ciga le tov mirno in moško pisani sestavek, da bi mislili ljubljanski „Nemci" (?): gledite našega učenjaka, Miklošiča II.! Izvrstni biolog, le opravljaj še dlje svoje neplateno, umazano remeselstvo! G. Levstikovemu ;;) imenu to ne škodi v nikakem oziru, zatorej „Tagblattu" in njega bralcem podajemo v zalivalo za „piruh" značajnega nemškega pesnika Adolfa Pichlerja novi epigram: „\Viehere, luatigo Plebs! ca pisat dor Hun d an don
Sockel,
Dor den Jupiter triigt, aber der Huiid ist ein Ilnnd."
p
— (Kazinski volilni shodi) kažo silno mizerijo uemčursko; tako so gospodje ljubljanski ustavaki prišli na kant, da se jim uže veliko zdi, če pride na kak volilen shod v kazino pet navadnih in najbolj zagrizenih ustavaških kričačev. V svoj organ, v ljubljanski „Tagbl.w, pa potem pišo: ,,die Versamm«
*l „Tagblattov" dušno bolni „af t or p h i 1 o i og" bi v nas nu mogel opravljati niti službo pisarjeve, kajti v svojej „genijalnosti" niti no ve" dobro prepi-savati, tako n. pr. se bere v njega spisi: Levstek, če tudi ima g. Levstikova knjiga na ćeli razgovetno tiskano: 1. % v s ti k; dalje: k o že de rec namesto k o-žediree itd. liog zna, je li ta osati „&lann der \ViBsenscbaft und Kritik1' kodaj bral basou o „sraki in pavovom perji"? — Iu pouki1 Fiat applieatio! —■
Stavec,
sdb nehalo tlačiti slovenski narod. Kar sta grešila Auersperg in VVidmann, to bode imel popraviti novi naš namestnik g. \V in kler.
Hrvatje in Magjari.
Hrvat8ko-ogerska dogovarjanja so se odložila do po velikej noči, zvršila pa se bodo koncem prihodnjega meseca, ali uspešno, ne ve se, ker obe regnikolami deputaciji, hrvatska in ogerska, držita se svojega stališča glede dohodkov krajiških. Hrvatska je namreč dobivala do 1877. 1. 45 % iz neposrednih dohodkov krajiških, letnih 300.000 gld.   Da si pa je bilo to odločeno v hrvatsko-ogerskej nagodbi, vendar istega leta ogerski finančni minister nij hotel izplačati te svote, rekoč, da je to pomota.  Dokler pa velja hrvatsko-ogerska nagodba odi. 1873, oziroma 18G8, ima Hrvatska po zakonu pravico na onih 45 %. Hrvatska more priznati, da so ti krajiški dohodki prišli po pomoti v hrvatske dohodke, ona lehko za prihodnje pusti te dohodke, kadar se bode završila nova nagodba, a kdo  bi  jo mogel Biliti, da bi se odpovedala tem dohodkom tudi za leta 1877, 1878, 1879 in 1880? Kajti, ko bi Hrvatska to storila, potem bi tudi priznala, da je one dohodke neopravičeno dobivala tudi v letih od 1873 do 1876,  da na te dohodke nij imela nobene pravice, in da zbog tega dolži Ogerskej nič menj nego 1.200 0O0 gld. Ker pa Magjari tudi nehčejo udati se,  a Hrvatje se v tem vprašanji ne smejo, dakle se tudi ne more misliti, da bi sezjedinile v tem vprašanji reguikolarne deputaciie. Magjari so skozi četiri leta brez over Hrvatom izplačevali odstotke krajiških dohodkov, za ostala četiri leta pa nehčejo storiti to, vbili so si v glavo, da morajo Hrvatje odnehati. Pri tem vprašanji se posebno   kaže  mngjarska  „vitežka" oholost, kajti o teh krajiških dohodkih za bodočnost niti govora nij, ker jih hoče hrvatska regni-kolarna deputacija popolnem opustiti, in to z ozirom na odnošaj, da bi bila Krajina kmalu priklopljena materi zemlji.   Zato se pa sodi, da prav zbog nesložnosti v vprašanji o krajiških dohodkih ne pride do nobene nagodbe mej Hrvatsko ter Ogersko.   Upoznavši to, je hotelo več udov hrvatske regnikolarne deputacije, da si hrvatska in ogerska regnikolarna deputacija pošljeta končno poročilo in naznanita v njem, da stojita še obe deputaciji na prejšnjem uže naznačenem stališči.   S tem bi
vanja ostala neuspešna. Hrvatski ban Pejačević zdaj posreduje pri regnikolarnih deputacijah, katerima hoče predložiti kompromis. Kakšen bo ta kompromis, ki si ga je novi ban hrvatski izumel ter naznanil ogerskej vladi, o tem | je zdaj še vse tiho.
Politični nr/gled.
\o<ntnJ«» «1        I<».
V Ljubljani 24. marca \<>4r;iiii<i politika ima tudi praznike. Sem in tja se po dunajskih novinah čuje Se malo o namišljenej ministerskej krizi, a bolj in bolj se uvideva, da so ta glas centralisti navlašč raznesli, da nemško prebivalstvo huj-skajo na Taaffeja. Najvažnejša so namestniška imenovanja in ustavaške novine ne vedo, kako bi se osvetile nad grofom Taaffejem, ki je na Kranjsko — strahovita krivica — poslal g. \Vinklerja.
Viiitii)«' «ir>,v*v<*.
Crnogorsko mejno vprašanje ne kaže še da bi se kmalu rešilo; sicer italijanska vlada pritiska na Turčijo, da bi se konec naredil uže nevarnemu položenju v Albaniji, a Turčija se ne zmeni za to, ter še na dalje pošilja orožje albanskim roparjem ter jih podpira. Dunajska časopisna vlačuga se ve seli tega.
Mej Srbijo in Bolgarijo vrši se zdaj dogovarjanje glede poštne nagodbe; začasna poštna nagodba mej obema kneževinama se je sklenila meseca novembra vlanskega leta.
Bivši ruski poslanik Orlov se pri svojem odhodu iz Pariza nij poslovil ni od predsednika republiki, ni od ministerkega prvosednika.
Cir&UI kralj je dal Trikupisu nalog, da sestavi novo vlado; ta je dal kralju najprej spomenico, v katerej je navel pogoje, s katerimi bi on prevzel ta nalog. Ko je kralj odobril te pogoje, predložil je Trikupis kralju imena novih ministrov.
Borba za prihodnje volitve na Ang-I«?-ikom je na konservativne j in liberalnej strani velika pomagati mora pri agitacij tudi vnanja politika. Tako je tudi Gladstoneho tel v nekem volilnem govoru zoper konservativce avstrijske razmere kot orožje porabiti. Dejal je, da je Avstrija vsakej svobodi sovražna in da Avstrija nij še nikjer še kaj dobrega učinila. Človek razburjen v boji res ne ve, kakšno orožje da ima v roki
Irski agitator Parnell vernil se je v London; njemu na čast so napravili Irci banket in neki Biggar je odgovoril na zdravico: „Svet je videl delo Hartmannovo; Če se Ircem ne posreči, da dosežejo v parlamentu svoj cilj,
Dopisi.
našel se bode tudi mej Irci Hartmann, ki pa bilo potrjeno,   da so vsa nugodbena obravna- bode boljše delal."
Z Dunala 22. marca. I/v. d op | (Zabava na korist stradajočim v Istri.) V kratkem vam hočem opisati zabavo, ki jo je priredilo slovansko pevsko društvo na Dunaji v ponedeljek dne 15. t. m na korist stradajočim v Istri. Mnogošteviln* slovanska društva na Dunaji imajo sicer vsak teden kakovšno zabavo ali koncert ali kar si bodi. Na korist Istranom pak nij Se nijedno priredilo nika-kovšne veselice. Nadejali smo se zatorej, da bode ta večer slovansko pevBko društvo prav polne prostore imelo, ker je jedino izmej slovanskih dunajskih društev sklenilo na ta način priteci trpečim sohratom v Istri na pomoč. Prinesli so tudi skoro vsi dunajski listi vest in vabilo za ta večer. Žalibog smo ostali sd svojimi nadejami na cedilu, in slovarsko pevsko društvo, kar obstoji, nij imelo tako praznih prostorišč kot takrat. Razlogi za to so pač različni. Prvič je uže pozno v postnem Času, drugič so, kakor sem uže omenil, vsak teden zrlaj v tem zdaj v onem slovanskem druStvu zabave itd., tretjič rodoljubi „znstonjiki" (katerih je tu na Dunaji prav mnogo) nijso mogli dobiti prostih vstopnic. Zatorej je moralo slovansko pevsko društvo prav zadovoljno biti z vspehom, ki ga je ta večer v korist Istranom doseglo, kajti čisti donesek večera znaša 130 gld. Da je svota tolika, ima se največ zahvaliti slovenskemu državnemu poslancu g. V. Pfeiferju, ki je za 80 gld. vstopnic prodal v državnem zboru.
Akoravno se je „horror vacui" vsacemu udeležencu videl na obrazu, oponesla se je zabava vendar prav dobro. Zbori so se peli z navadno natančnostjo, učinek pesnij je bil velik; Hajdrihovo „Jadransko morje" moralo se je ponavljati, baš tako tudi Zajčeva „Davorija". Pevovodji g. A. A. Buchti klicalo se je od vseh stranij priznanje. Godba baron Kuhnovega polka, katerej je g. bivši polkovnik pl. Prieger za ta večer ozirom na dobrodelni namen zastonj igrati dovolil, izvršila je svoj nalog pod vodstvom svojega kapelnika g. Borowanskega izvrstno. Mnogo točk je morala na vseobče zahtevanje ponavljati. — Odličnih gostov je bilo ta večer prav mnogo, osobito smo z veseljem opažali precejšnje število gg. častnikov bar. Kuhnovega polka. Izmej drž. poslancev bili so navzočni gg.: vit. Schneid,
3B^F" Dalje v prilogi.
metu nobedne stvari več objaviti, niti „pro" niti „contrau, in ta izjava je menda vse goreče zagovornike cecilijanske in čestitelje For-sterjeve poparila ali mene, spectabilisa, se ne prime tako lehko kaj, in zatorej sem kar skočil — hop! in prišel sem preko svečane izjave nazaj na muzikalno polje.
Kaj razume vodstvo uredništva v odsoč-nosti Jurčičevej o muziki? Aleševec pač, Ale-Sevec razume muziko in jaz tudi, a zato se midva ne bodeva dala tako z lehka izriniti iz svojega terena, ampak odšle še le bodeva začela oba unisono muzicirati same poskočnice, t;iko, da naposled spraviva vso Ljubljano na noge še pred volitvami v mestno zastopstvo ljubljansko, ker bode imelo ta dober nasledek, da bode celo Forster iz svojega *U takta poskočil v B/c takt, ter bode hitel na volišče glasovat za naše kandidate.
Kako bi tudi tega ne storil mož, katerega slava se razprostira po Štirih kolumnah „Slovenskega Naroda", in sicer v jednem samem listu, — kaj tacega bi vendar blamaža bila za
nas in naš dnevnik, ako bi Forster ne šel glasovat z nami!
In tako, vidite, gospa, sem si tudi jaz izmislil nekaj koristnega; škodila nam nij čisto nič domača vojska, koristila nam je pač, ker bode Aleševec dobil nekaj pohvalnih in pomilovalnih pisem od duhovnih in posvetnih gospodov, s katerim bode pokril ono grdo pesen, katero na čast mu je hudomušen ša-ljivec napravil iz same nevoščljivosti, a mi do-bodemo en „votumu več pri volitvah, katerega smo dozdaj teško pogrešali.
To grdem vremenu rado prihaje lepo, in takisto bode tudi v našem novinarstvu nastopilo lepo vreme, ker je te dni grmelo in je tudi strela udarila en malo v Aleševčev „per-petuum mobile", ali mu ga, kakor mislim, na veliko srečo vendar nij čisto zatrla, ampak samo ranila ga je nekoliko in pa saj>o mu je zaprlo na prvi mah, zatorej se nadejam, da ne bode nikakšnih slabih posledic za nas imela nevihta, katera se je bila prikazala te dni na
našem novinarskem obzorji ali obnebji — sam ne vem, kako bi uže bolje rekel.
Meni je Jakob Aleševec brez šale — prav po všeči, čeravno vem, da bodete vi, gospa, iz prirojene trmoglavosti zagovarjala Forsterja. No. če to storite, vam čestitam ter ob jednem svptujem, da precej dosedanjo svojo kuharico odpravite iz hiše, če imate količkaj jezičavo in če je kaj naglavnih grehov urezanih na vašem rovašu, ker sicer vas bode pičil „Brencelj", in jaz ter Jakob Alešovec se bodeva na vse grlo smijala vam in vašemu Fbrsteriu, katerega je uže tudi „Brencelj" pošteno opikal.
Tako bode, vi gospa bodete morali srp ali koso polagati na ramo, ki vam jo zadi „Brencelj", a jaz bodem čisto brez vsake skrbi popeval ali godel, kakor bodem hotel po svoje vesele dideldodlarje, in za žalostno popevanje cecilijansko ne bodem dal ni groša, DJgdar ne, niti se ne bodem zmenil za vaš jok in za vaš stok.
Vaš dideldodlarski
Spectabilis.
lung war zahlreich besucht"! Uže slepe sami sebe.
— (Občina D ras lov če) je g. Fercl Haas a, okrajnega glavarja celjskega, zaradi izkazane jej pravičnosti glede uradnega občenja v slovenskem jezici imenovala svojim častnim udom.
— (Zapaljen gozd.) Minole nedelje teden so štirje tuji dečnki kurili v gozdu ne daleč od Gameljnov. Ogenj se je začel raz širjati in vnele so se tudi bližnje smrečice, hrasti i. t. d. ljudje so gozdni požar skoraj opazili in ga omejili s tem, da so napravili jarke. — Tudi v barona \Vurzbacba šumi blizu Litije je dne 13. t. in. nastal požar. Sto in petnajst arov gozda je uničenih, škode je okolo 100 gld. Sumi se, da je bil gozd nav-lašč zažgan in sicer je to iz osvete storil mlad kmctisk fant iz Lazov, kateri je bil uže često naznanjen, ker je tam kradel drva.
— (Zmrznjenec.) Iz Loža se nam dne 22. t. m piše: V nedeljo dne 21. t. m. so v Viševku poleg Loža zakopali nesrečnika, ki je bil ležal morebiti uže mesec dnij pod hladno sneženo odejo, raztezajočo se po Snežniškem gozdu. Pred par dnevi še le, ko je sneg skopnel, našli so mrtveca vozniki ter zgla-sili to tukajšnjemu g. zdravniku. — Zdravnik ima v takem slučaji pač žalosten a legak posel — potrditi, da je dotičnik res mrtev. — Mrtvec je imel dobro zimsko opravo, a denarna listnica bila je čisto prazna. Imel je pri sebi tudi izkaznico, napravljeno pri ljubljanskem magistratu dne G. februarja t. 1., iz koje se razvida, da je bil zmrznjenec dninar Peter Luteršek rojen 1. 1839 v Ljubljani. Ljudje pod Snežnikom se spominjajo, da je pred jednim mesecem povpraševal podoben človek, kje se gre v Leskovo dolino (kjer je bila pred časom tvornica za ocet). Odsvetovali so mu, podajati ser v takem snegu in mrazu črez Snežnik, a tujec je šel, in namesto v Leskovo dolino, držal se poti na levo proti Klanskej polici, ter je pičlo uro pred gozdarsko kočo našega kneza omagal in — zmrznil.
— (V nos ugriznil) je mladega vojaka na Gašteji poleg Kranja cesarsk žrebec, ko ga je minole sobote iz Praprotne police vodil v Selo pri Ljubljani, Žival je namreč imel v omenjenej vasi neki posestnik na reji, a ker je bila prehudobna, poslal jo je nazaj v žrebčarijo. Vojaka je žrebec najprej vrgel raz sebe, a potem mu je tako hudo ranil nos, da siromak zelo poškodovan leži v bolnici.
— (Z metljo zažgala hiš o) je v Dolži blizu Iludollovega dno 9. t. m. kajžarica Griv-čevka. Pekla je namreč z večera kruh, ter je žerjavico iz peči pomedla z metljo in to potem še tlečo spravila pod slamnato streho. Veter je nekoliko utrinkov spihal mej slamo in krov vnel. Ker je bila hiša lesena, je pogorela do tal. Škode je 200 gold. in nij za varovana.
— (Tatje pokrali) so dne 11. t. m. po noči posestnici Božiduri Radojčičevej v Spodnjih Bojancib 20 popolnem novih stotakov, mnogo pedesetakov, desetakov, petakov in goldinarjev v papirji in srebri vkupe 5143 gl. Kazen tega je izginilo tudi več dolžnih pisem in starega srebrnega denarja. Imenovana po-sestnica je hranila svoje novce zavite v cunjah a nekoliko ukradenega denarja je bilo v skrinji mej perilom skritega.
— (Zgorela) je v Gor. Cerovem dne' 11. t. m. triletna deklica, koje z drugimi otroci igrajoča se zažigala suho travo v vinogradu. Nesreča je tako naglo prišla, da otroka uiti
lastni oče, kateri je blizu v vinogradu kopal, nij zapazil. Vnelo se je namreč deklici obhiciltv in ogenj jo je tako omamil, da nij dala niti glasu od sebe. Drugi otroci so še le takrat očeta na pomoč klicali, ko je bilo uže pre pozno. V kratkem času je otroče dušo izdihnilo. Nesrečni oče si je pri gašenji prav močno prste opekel. Kolikokrat se staršem priporoča, naj skrivajo otrokom žveplenke, a zastonj! Da bi jih vsaj nesreča enkrat spametila!
— (Vrb s ko jezero) je — kakor se poroča graškemu listu — še vedno zamrzneno, ter se more po njega površini brez nevarnosti iti od jednega brega do druzega. Pešci in vozovi zatorej še vedno hodijo preko jezera.
Razne vesli.
*(Moskovskidobrotvomikomite) misli napraviti vseslovansk gimnazij, v kateri se bodo najprej sprejemali učenci slovanske narodnosti iz Avstrije in Turčije. Knez Enga> lićev je podpisal v ta namen 30 tisoč rublje v.
* (Nesreča na morji.) V petek večer se je ribarska lauijca vozila po zadarskem zalivu, kar potegne hud veter in jo prevrne. Štirje ljudje so se vtopili, samo jednemu se je posrečilo splavati do brega in rešiti se.
* (Brada iz d a.j a 1 k a.) Trgovskega pomočnika \Y. L , kateri je minoii mesec izneveril svojemu gospodu, trgovcu Morilo v Trstu, znatno vsoto 1400 gld , ter je potem pobegnil, je na Korminskeni kolodvoru dne 17. t m. prijela italijanska mejna policija, ko se je pripeljal iz Italije. Našli so pri njem še 500 gld., druge novce je baje zapravil v ve likih mestih italijanskih in v Parbu. Krivec je pri policajih vzbudil sum s tem, da je imel ponarejeno brado.
* (Krvava drama) se je v nedeljo 21. t. m. vršila v Novej Gradiški. Poročnik leželnih brambovcev lladži-Baba je pred vo jašnico napal svojega druga nadporočnika Lju hišica in je iz revolverja nanj petkrat stre-livši zadal mu tri nevarne rane ter se potem spustil v beg. Za njim poslani vojaci so ga dotekli in ker na trikratni poziv nij htel ustaviti se, ga je ustrelil .neki brambovec. Govori se, da je imel poročnik svojega višjega v želodci zaradi nekega javnega razžaljenja — najbrž zaradi kakšne ženske.
* (Ustrelil) se je v Dauphi na Oger-skem obče spoštovan meščan, ker se je njega 17 letna hči odrekla krščanstvu in se po/i lila ter se potem omožila z nekim sinom Abrahamovim.
;: (Nezadovoljen obsojenec.) Pred berlinskimi sodniki je nedavno stal delavec kateri je bil tožen, da je navlašč poškodoval tujo svojino. Državni pravdnik je stavil predlog, da se toženec obsodi na šest mesecev v uječo. Delavcu ta kazen nij bila po volji, nego se je oglasil ter dejal: „Prosim, da mi povišate kazen, ker sicer bodem izpuščen baš o neugodnem časi." Usmiljeni sodniki so potem res uže često kaznovanega moža obsodili ha celoletno uječo.
Umrli no v IJii!»fl|ttnl:
19. marca: Josip Bakovoe, hišni gospodar in
mizar, 71 let, v soteski št. 8, za rakom na jezici. — Kuiili ja Milobnoja, agentova liči, (i let 4 in , V dolgih ulicah št. 7, za vnetico možjanske mrene. — Urša (»regorec, bivša kramarica, G2 let, v Lingarjevih ulicah št. 7, za spridenjom droba. — Julija Delec, delavke li«'i, 1 mos., v Hradeckega vasi št. i), za božjastj*. — Katra Mrlak, zasebniea, 09 let, v križevniškili ulicah št. 9, za jetiko.
20. marca: Marija Trček, delavka, 70 let, v frančiškanskih ulicah št. (i, za sušico.
21. marca: Urša Tomee, hišnega posestnika in usnjarja žena, 30 let, v streliških ulicah št. 11, za j< tiko.
21. marca: Janez Babnik, železniškega čuvaja sin, '.) let, na sv. Petra cesti št. H, za jetiko.
V deželnej bolnici:
16. marca: Janez Kalan, gostae, 54 let, za jetiko.
17. marca: Janez Volta, kaj žar, 42 let, za jetiko. — N' ža Zerovnik, gostija, Hi let, za starostjo,
18. marca: Elizabeta MuP.ič, tovaruška delavka, 20 let, za jetiko. — Andrej Hlade, delavce, 40 let, za vnetico prsne mrene.
Zaradi današnjega praznika izide prihodnji list v soboto.
Tujrl.
V4   m rca
Pri Sl«im: Sanzin iz Trsta. — Schak iz Zagreba. - J;ikć iz Gurice.
Pri Malici» As.jli iz Dunaja. — Pollak iz Nov*ga mesta. — Krkor i« Koč nja. — Turhad \r. Dunnja.
Dunajska borza 24. marca.
laotOl drž. dolg v banko, eili .   .   72 g].i. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   .   .   .   7J „35
<Ciata renta.........8S - 20
1860 dr>,. yo$oj:lo......U9 „   ao "
•Vkoije narodne banke    .... H12 " —
Kredita* akcijo.......40
London..........us 7.)
*aP«l...........9 .   47«' "
0. kr. cekini........5 „ 57
»ržavrirt marke.......68 „ ,85 "
ar/nc <ene
v ljub jam iti. uiaict t. 1. Pšenica hektoliter 10 gbl. 12 kr.  - rež 6 gld. 99 kr.; — j .»orne 11 0 g'd. 50 kr.j — oves J g1d. f»7 kr.;   - ajda 5 gld. >9 kr.; — proio 5 gbl. :i9 kr.;
- koruza 7 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov* i gld. 91 kr.; — ftiol hektoliter rt gld. - kr.; masla kilogram — gid. HO kr.; mast — gld. 70 kr.; — a,)eb rrileo - gld. 64 kr.; šp.di pofojen — gld. 6> kr.;
- jajce po l»/3 kr.; — mleka liter H kr.; — govednine Kilogram 54 kr.; — toletniao 63 kr.; — svinjsko meso 02 kr.; — sena 100 kilogramov 1 glj. 88 kr.;
- same 1 gld. 80 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ' Kld  'O kr.;   — umlika f> gld   — kr
Bolesti polhi javljamo vest o smrti svojega nepozabljivega sina, oziroma brata i 11 svaka, gospoda
Frana Omahna,
iit/.enerja,
kateri jo dne 2 i. t. m. ob 8. uri zjutraj, previden se sv. zakramenti za umirajoče "v 88, letu po dolgem bolehanji mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bode dne 25. t m. ob 7. uri zjutraj na pokopališki v Zatieini.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v zatičenskej cerkvi.
Dražega ranjoega priporočamo v blag spomin.
V Za ti čin i dne 23. marca 1880. Pran Omahoa, e. kr. Sod6Q v pokoji in c. kr. notar, Frančiška Omahen, roj, pl. Koschaker,
Ktarši.
Antonija, 0111. Urban, Marija, om. pl. G-span, Josipina Omahen, Ema Omahen,
sestre.
Gustav Omahoa, Albin Omahen,
bmta.
Viktor Urban,     Dr. Julij vitoz Gspan,
c. kr zemljomerec, c. kr. notar,
svaka.
Kot orpisi in cerkovnik"
se priporoča neki samec, ki je uže v tej stroki pohvalno služil in ma izvrstna spričevala. Pisma naj so pošiljajo pud J. II. pri sv. Duhu, P. Arch, Dolenjsko, poste restanto. (11 i—2)
Ljubljanski lozi.
V letu trikrat sre6kanje. Glavni dobitki gl. 135.000, 25.000, 20.000
,93—S) i. t d.
Najmanjši dobitek :to gld. a. v. prodajamo samo po
gld. 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5.
Uže ko plača prvi obrok 5 gld., igra kupec pri prvem srečkanji
sw~ diie 2. aprila 1880 -»
tega po realno) kreditucj banki prevzetega loterij nega posojila
* izvirnim lazom « f/l<1. 24.
To loze, ki se odlikujejo po brezuvetnej varčnosti in izvrstnem igralnem crteži, prodaja
menjalnica administracije
Dunaj,   „EfIEiiCUR" Dunaj,
lMUeill« 13,     ćluChon     IVollzcillc 13,
in v vseh večjih bankah in menjalnicah.
Družbo za srečke
in druge korporacije imajo pos.-bue prednosti.
-aaaasjMaaaaai nTHfir
Št. 1862.
(119-D
Razglas.
Leta 1880 stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora:
is III. volilnega razreda: dr. Karel Ahačič, Josip Regali;
iz II. volilnega razreda:
dr. F. vit. Kaltenegger, It. Zchuber pl. Okrog, Leopold BUrger, Anton Laschan;
iz I. volilnega razreda: Aleksander Dreo, Karel Deschmann, Peter Lassnik, dr. Adolf Schaffer.
V mestnem zboru gospodje svetovalci:
dr. Karel Bleiweis, Franc Doberlet, Anton vit. Gariboldi, Franc vit. Gariboldi, Franc GorSič, Janez Nep. Horak, Josip Jurčič, dr. F. Keesbacher, Karel Leskovic, Jožef Lukmann,
pa ostanejo Še naslednji
Franc Peterca, Vaso Petričie, dr. Anton Pfefferer, Rnimund Pirker, Franc Potočnik, dr. Robert pl. Schrev, dr. Jožef Suppan, dr. F. Suppantscbitsch, dr. Valentin Zarnik, Franc Ziepler.
Dopolnilne volitve se bodo po sklepu mestnega zbora vršile od 20. t. m. naslednje dni:
m. volilni razred voli 5. aprila 1880
dopoludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, vršila se bode istega dne popoludne od 3. do C. ure.
U. volilni razred voli 6. aprila 1880 dopoludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do G. ure.
I. volilni razred voli 8. aprila 1880 dopoludne od 8, do 12. ure, v morebiti po trebnej  ožjej volitvi  pa popoludne od 8. do 6. ure.
Razpise volitev, glasovne listke in volilne liste dobodo gospodje volilci o pravem času
To se naznanja s pristavkom, da smejo izstopivši mestni odborniki zopet voljeni biti in da se more kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje osem dni po kon-čanej volitvi predložiti mestnemu zboru.
Mestni magistrat S Ljubljani.
dne 21. februarja 1880.
Zupan : Laschan.
SpoStuvanim
W gospem
naznanjam, da prevzemam tndi
Udano (114—2)
Leopoldina Jean,
j    Linbljana, Fran Josipova cesta št. 5, (parterre)
Štev. 2798.
(106-3.
Razpis službe.
Pri podpisanem mestnem magistratu je
razpisana na novo ustanovljena služba mestnega diplomiranega živino-zdravnika, s katero je združena letna plača 600 gld., dvojna 10% petletna priklada, poleg pravice do pravilne pokojnine.
Za to službo proseČim uže v pokoji biva-iočim c. k. živinoziiravnikom bi se omenjeni dohodki izplačevali kot nagrada brez pravice do pokojnine.
ProSnje za to službo, katerim se imajo dokazi o dovršenih študijah in dobljenem Ži-vino-zdravniškem diplomi, o dosedanjim poslovanji, končno o znanji nemškega in slovenskega ali namesto zadnjega vsaj kakšnega sorodnega slovanskega jezika priložiti, naj v javnih službah uže bivajoči prosilci pošiljajo po svojem uradu, a drugi prosilci, kateri nijsio še v službi, naj do dne
tO. Aprila t. I. neposredno izročajo svoje  dotične proSnje 8 prilogami podpisanemu uradu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne S. marca 1880.
Župan: Laschan.
Najboljše in najuplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
br^more, krvice, susico, kašelj itd.
v skloiilc.ili a OO kr.,
z železnim Jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki bi jo hočejo solstltl, posebno koristen, v sklenicah & 1 gld. prodaje in raz p šilja s postnim povzetjem
(,o8-3)  a, s>io6oii,
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti.
Originalni Hovve-jevi
in
originalni Singer-jevi
♦
t x
i
Šivalni stroji
poleg družili skušenih sistemov najboljše kakovosti, pofabriških cenah in s petletnim jamstvom
v glavnej zalogi za Kranjsko
pri
Franc Detter-ju v Ljubljani, m
pod Trančo. NB. Jedino t*- Iti se morejo šivani stroji strokov-njaško m |.o ceui popravljati m MiiazUi.
ISvila, sukanec (Zwirn), strojne igle, olje, posamni deli stroja itd. itd, na izbiranje, najlioljfio kva itcii, in ceneje nego povsod. ZALOGA <««-U F. VVertheimovih &. Comp. denarnic, v katere ho ne mure uh m li, in jim tudi ogenj ne škoduje. I
Gastlove kri čistilne pile.
Uze dvajset let sijajno skuseno In od zdravnikov priporočene, da se z ujmi odpravi piinka m reviimti/.cm, zasedena slaba sokrovicn, sleza, ostra kri, zlata ž.ilja, ncslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in Jedci, in poznejše nplivanje po zdravljenji z živim srebrom. Pri ženskih mesečnih nerednostib nplivajo te pile dobrodejno, odstranjuj oče in zdravtjajoče.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile s<» po u 1 a d k orj e n o in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kr> čistilno dristilo.
Ker zadostuje jrdna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Gastlove pile tndi najcenejše zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
t   zavitkih /»<>  dO  in  .SO kr. ar. vel*,
baš tako dober zoper vse zjrorenje bolezni.
Pravi dobi se v glavnej zalogi lekarja 3P. IBiraatosLelierjsL „znra Obelisk" v Celovcl. (79—4)
Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani Vvpl. Trnk ocy, lekarnar; \ Postojni A. Leban, lekarnar; v Kranj i K. Savnik, lekarnar; v Logatcl Al. Skala, lekarnar.
\arcoto«ejša |»< muc
kakorkoli bolnim y vratu in prsih
lekarja O. Klementov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično okusen, popolnem »hranljiv izleček najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Goapodu lekarnarju O. li l«>m<-iil 11 t I umnost11 '.
Kor ivu oli početku zimo hudo kailjula, t .t trpela limlo muko t prsih In nejiro-ncliljivo /.usli/enjo, rabila svi* na mnogo svite juz in moja aoproga vas ..tirolski prsni sii nj.": u/o v kratkem i'asu bv;i bila populuoui o/dravljenu. KadoBtno l u daj naznanjava Tam tako srečen učinek vašega izločka planinskih aulišč, tor so vam najiskroneju zahvaljujeva..
V liKiniostii. novembra l - , ;i Ott«> l'r.< li t I<r.
upok. o. kr. vodja dr/, arhiva in pizatelj.
Ccr.a izv. slclesiicl: 3. flČL a.-v. -v.
Osrednja zaloga pri prirejeralelji Irkarji 0. KLEMENTU r Inomostu.
V JJubljani: lekar Trnkotzy; v Celovci: lekar Birnbacher. Nit. Pri kupovanji naj se pazi na ime prtrejevateljevo ln njegovo bram-beno znamenje: Očino zcliHče (edelvveissj s inou»frramoui na
črnej podlogi. (33 — 10)
C67
v LJubljani, kongresni trg, na voglu gledališćne ulice,
priporoča S' ojo veliko zalogo vseh vrst modernih
ir klobukov in kap;
preji ni.i ttldi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.
IVnjt:>ol jwi
salonsk premog
(44—27
po im,iii/|< i  renl pri ' A. Debevoi, rimska cesra (firadišće) 19.
(87—5) i
Najem gostilne.
Udano podpisani javno naznanja, da je prevzel obče znano
gostilno „h kroni"
v Ljubljani, v Gradišči st. 7. Zagotovlja se najboljša posuvžhji, dobre jedi in pijace, osobito Auerovo pivo iu \iin> i/, vinogradov hišne goS]>odaricc. Da se ga ■BDOgO pohodi, to prosi
udani *
(116—'D
Immi V^oi*hoi*.
Naprošeni smo, da ta telegram objavimo zavolj njega posebne važnosti.
Vlada francoska
je ukazala popolnoma razrušiti in podreti tuilerijsko palačo v Parizu, zato so francoske ob'asti odpovedale vse prostore v tej palači nahajajoče se največje trgovhv av< ta.
Ker se moiajo prostori v določenem kratkem času i/prazn ti. in bi se izgubila kavcija 4('0.(K)0 frankov, ako bi se ne izpraznili do določen, ga obroka, zato je direkcija te trgovine, pod vodstvom g spoda Olivnra v. d. S., gasovitega trgivca iz Amsterdama, v jednej glavnoj skupščini uk.iz.ia, da se vse blago /a majhen del prodaj »Ink h trosko/ p<»duri, ker le nemogočo toliko zalege blaga v tako kratkem času v Parizu raipi odati; zato je b.lo vse blago v jednakih debli razposlano na Avstrijsko, NemAk • in Ang eško.   Omenjamo še enkrat:
samo za majheno odškodovanje protlajalskih troškov.
Vodstvo prosi, naj čestito čitajoče občinstvo to vrlo ugodno prodajalsko naznanilu popolnomi uporabi in naj se samo z jedno naročbo ca poskus pn-veri, kako rt-elno, solidno In neverjetno po ceni je to blago, katero se je dobile ll vseh krajnv svota.
V dokas, da Je vse strogo solidno, nuj služi naznanilo, da vzenieiuo brez ugovora nazaj vsak komati, ki komu nij po vfteci, ter da ga rum« mino s drugim.   'Io m« Javno obvezujemo.
Zatofju celegra Ma tja tza slr#two-Ofj€>i*#h€>.
C0,0 žepnih ur na valjar od najnnejega frai.c.ake^a dcuble-Ziata, na minuto regulirane, pieje gid. It, /.daj samo gld. 5 96, Vrlo eleganten k mad. Da dobro gredo, jamči bh I let
2325 ur na sidro ■ 15 rubinov, izvrstno na hckuiMio n . a.i r.iin- jrj gld. 21, zdaj samo gld 7.7.> Od n .jlb.ejš.-Ka srebrnega niklja, gr.iv rai e. o letno jamstvo.
36^.0 remontoir ur od pravega double zlata, navijajo se ua konici lire a ključa, prignano naj bol,sa in najct-ncjš« ura sveta, preje gld   8    /d .j s m<> t;Id. M.50.
1400 pravih remontoir urod pravega 13lot.
tu u dimnega s..ur.i, navijajo      na kozici tea ključa, s ka/,aaio pripravo in pravim kuieojeui i d n k ja. UH sekundo repas.rane, iie> eije. i.o,   Še   lukd.r tak-   v ceno: prej gld. b5  /O.j hau.o g d  15 50. 4-Jih. francoskih ur za buđenje, jako pn-praviiu im. kot m« h« p s.i . uitso« vso ropotuijo, prej g d. 12, /.oaj sauio gld. 5.2". vrlo s../ne   a » * k    rod iu   m ointn ka. 4.9bO amerikanskih dežnih plaičev od kavčuka Voa.     Veh..     1, um jCuii.j aliam ui< • gaii.ii* kibn.i au  i.j.>,   n,t uiugi-j plasti, i lipi o uro ga m mraz m mokrota, prej gld. ltt zdaj .i.iu.o g .i. h.3d. N joiaktićinjšo in naj ecncjs   on ačiio. 1800 dežnih plaičev za gospe od pravega
anhles.eg.i   Aojainč. i>ega   n« piemoCljivig.. clie* .o.-»..kn.t,  n.t,i,o\ij.i ■   iraiicouke noš vs..ke  veliko*«,   piejt-  gld  BU, zdaj ..amo g.i. H.fHl
3C60 kostumov za gospe od pravega ang e-šk g . nr(,Mt.ii.'i mi .. sukna iz klobuci • v.iii;, s kiaaiiu y poiiako a.tknjico, naja,. risinise, uajlepB >, najem.ejso m uajpoovb-niš< /.cii.iko oblačilo. Nosa najnovejša; prej gld. bO, znaj h uim e. il 9..»U
400   oblačil od klobučevine za gospe, m
prouič jtli ni DtuOti u. tura , en g. uiuu uSa|)" sana, tako gorka, U.. n.j ir. bit ui ligo kUu ske ob.eke; pioj gld. 2zdaj nauiu gld. •. M. verjetno v ceno. i., .ni i tuoatov namiznega orodja od brita-nija »rebra. ^ajbcijse ang.ecko m teško ti-go. J Un i uUeeK nVct.i, ki ustane mul po 30 letnem rabljenji bel, kakor pravo 131otco Brebro, pr«y tucat gld. 1., zuaj 12 komauov oktipai samo giu B.9 . Vse od družin tvrdk naznanjeno blago je ponarejeno.
15 oo(i tuoatov namiznih žlic od britanija-
srebra, i.ajtttftj b že, oma iejo vedno bele. T.-11 z c 8" ne' more razločiti od pravo srebrnih od 131otnega srebra. h>j gld. h, »d»J vh. li 12 komadov uamo g.d. 2.50, in 12 zlic za kavo, prej gld. 4, daj gld. 1.2 Fripo ioča h.' i os h'i.i. 20XC zajemalk za Juho od britanija-srebra,
n. jl»  i|.«e j li i ii|..7,|i; delo,  i.ntaiiijo /,iui mu
beb\ prej gld. 5. /.daj samo gid. 1. Zajemalke za smetano prej gid. 3, zdaj samo 5" li»v&
50C0 parov svečnikov za sobo od britanija hi\ iir..eg . oks da, «>bi-nej • pod jamstvom zmiiom beli, elegantno gotiške oblike, prej gld. 5, zdaj jeden par h;ihh g.d. 1.1>. Strasno v ecno.
6000 ikatljic za sladkor s posrebrenim krovom  m  pou.uavkooi, od britanija-srebra.
komad Samo g d. 1. O.
3570 sukenj  za gospe od klobučevine,
krasim z bai .. ,.,... .i. oj nnu piiaaojum, v 11 ■ prakuciia obleka in n pr.r.oniji va , prej gl<l. " .5'»   zdaj n** tli •  - Hi.
4 i Ho zimskih ženskih rut iz čiste ovčje volne, v i.ajno. jflih ..i. jamuin boj .h, rdeče, sivo, modro, rjavo, vijolično itd. jeduobarveno. komad yr){\   i ,25
oot.u srajc za gospode od najboljšega plati.e -n. H.i i.ruuga, iadka ali fac m-prsa, prej gld 4 &0, zd-ij samo gld 1.50. lJrsa eo gladka ć. t n istr k ..
525U srajc za gospe z bogatim, krasnim švaj-OaiSfe.ui vt i a.i m poilsravkom, prej gid. B, zdaj ohiuo glil. 1.5'. Obdarov* no zaradi iz-vrst e k\■  t t
•iui.o nočnih korsetov za gospe, s krasnim Čud., v n.,u \b/.jrtiijem po vsej il.džiui, prej gld. 7, zdaj sauio g d. 1-50, od teškegi bar-n, nta tudi sauio gid. 1.50. Krasen komad za vsako go^tiu,
34 0 ženskih hlač, s plisojum in vezjanjem, ali od piiuKi »i tr.ma ali t .škiva barhanta, prej g.d. -.50, zdaj aaino gld. 1.50. Tudi '/a gospode.
10.01)0 tuo. fran. batlstnih žepnih rut z
barv. lom. rubovi kojih barva so v pranji ne i/gubi, vse obrob jeno. tuca: samo gld. 1. 6000 tuoatov svilenih žepnih rut, od najtežjo iy n.ik. oviir, \»ak aoinad Ur ge barve, prej gid. I i, zdaj tucat samo gld. 3 95. Hibi se jib lehko tudi kot rutu za okolo vratu.
600J pravih angleških potnih plodov iz
L' i d na, oa,u/. e in najb jse de.o, res no-iibhudno potrebno za hišo, družino in potovanje in oblačilo, komad sauio gld. 5, pr.'j oet mt več.
5450 namiznih garnitur, seBtoječa jedna iz 12 damasi. ii-rvijeiov m lednega velikega miziifga pregrinjala, vs > s cvetlicami prt-prežuuo, prej gld. 7, zdaj vse skupaj samo gbi. il.Hfl, res potrebno vsakei tu A .
2450 tuoatov amerikanskih svilenih no-govlo, piiji-nia n.iaa tudi m.j zunskiiui nogiviOimi, sesajo pot, prej g d. 8, zdaj vsrh 12 parov skup j samo gid. 9 t*0, neobhodno za vsaei*i;a potrebno.
M oo tuoatov amerikanskih svilenih nogo vio, uajstl a..(H.i nosa, ker lil .di nogo m vnuaa na prijet, n način pot, prej 12 parov gld 12, zdaj 3 pari samo gld. 1.30 Tega Se nij hil -
2385 kožuhastih pletenih Jopio za gospode in godoc, jouiiio Mriht\ii »oper prohlajenje; kdorijubt svoje zdravje, naj si vsak naroči to čudovito srajco. Jedcu komad gld. 1.25.
8000 pip od najlineje Umetne morsko pi-no, s kiaainin okovom od pravega kitajskega srebra, komad samo g d. 1.3č>, preputrebuo za vsakega, kdor kadi. Prekupci 10% po-piiHtka.
-i i 11 briljantnih prstanov. Ponar, jene mamljivo delo, u VerjOtuo krasnega ognja, v douhe-ziaiu, pr.j gld 10, zdaj samo gld. 2, vse v fiuiMu baižu aatem ctn-ji.
20 0 parov briljantnih uhanov. Ponar. v piaviui 13 lumciu Srebru * »ivema kamo-iioma katerih ne moro iiobcdeu dragotinar sveta i d pra\ih razločiti, prej gld. 1^, zdaj jedoii par v fioom baržunastem etui-ji samo gld. 2.50
ItiOO briljantnih medalj ono v, ponar« jeno od duuoio-alata, p >s«jam z u.ijiepšiuii ponare* joniun biiljaiui, od pravegt zlata se no more raziočiti, prej gl i), zdaj sauio gl. 2. 0. KrasVo ■ omad.
1200 briljantnih naročnikov, tako kakor pravi, UObeuen uiagoiinar svetil jih ne moro od pravih rasi« č.ti, poBejaui s pona-reieiiimi brijanti, prej gld. It-, zdaj samo gjd. 8. Čudo bijouterijako.
l75o briljantnih brošev, ponar. v najfinejšem srebrnem pouar. obrobku, z več nego 20 ponar. k:imonov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0.
Naslov: II a ii pl - S ped i i i o n in i er n atioiialcr Huareii,
^^^^gi 3^        3s lm£ H9 jp
Mlothenthurmstrasse 9, </<■»/< > dem erxhiMt'hiitiivhen M'alttis, II l M \.