PoStnfna plačana v gotovini. Leto XV., štev. 56 a Ljubljana, petek 9. marca 1934 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Loseratm oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wipn št 105.241 Začasno končan Jnženierski dvoboi" Na včerajšnji seji Narodne skupščine je posl. Stanič zopet napadel prometnega ministra - Tehtna izjava predsednika vlade - Prometni proračun odobren Beograd, 8. marca, p. Po včerajšnjem obširnem ekspozeju in odgovoru prometnega ministra g. Lazara Radivojeviča je Narodna skupščina pozno v noč m danes ves dan nadaljevala razpravo o proračunu prometnega ministrstva. Debata je bila tudi danes skrajno napeta. Med drugimi sta govorila sinoči poslanca Drmelj in dr. Rape, danes pa posl. dr. Pivko. Posl. Drmelj je opozoril na nujno potrebo zgraditve šent-janške in kočevske železnice, dr. Rape je obravnaval veliko važnost letalstva v modernem prometu in zahteval, naj prometno ministrstvo temu problemu posveča kar največjo pozornost, dr. Pivko pa se je v svojem govoru dotaknil enega najbolj bolečih vprašanj naše prometne službe, to je materialnega in socialnega položaja železniških uslužbencev in se posebno toplo zavzel za izboljšanje mizernega položaja železniških delavcev. Na današnji popoldanski seji je ponovno govoril nar. posl. g. Andra Stanič, ki je vztrajal pri svojih obdolžitvah proti ministru inž. Radivojeviču in zahteval njegovo ostavko. Nato je posegel v debato zopet predsednik vlade g. Nikola Uzunovič, ki je v tehtnem govoru poudaril, da je morda mogoče teoretično govoriti o škodi, da pa ne more biti niti govora o kakih zlorabah in o kakem zlonamernem oškodovanju države, najmanj pa o gorostasni številki 800 milijonov dinarjev. Na praktičnem primeru je pokazal, da je pač država v pomanjkanju lastnih sredstev podobna dolžniku, ki mora za posojilo plačevati visoke obresti. V času, ko so se sklepale te pogodbe, so bili pogoji, po katerih so sklenjene, najpovoljnejši, a pogodbe so bile sklenjene predvsem zato, da se s tujim kapitalom v pomanjkanju domačega da kruha in zaslužka •ezposelnim in siromašnim. Narodna ;upščina je nato z ogromno večino odobrila proračun prometnega ministrstva in pričela razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva, ki se bo nadaljevala še jutri. je s svojim triurnim govorom otvoril prometni minister g. Lazar Radivojevič. za njim pa eo govorili še številni narodni poslanci, ki so večinoma opozarjali na prometne potrebe svoiih srezov. Med drugimi sta govorila tudi narodna poslanca dravske banovine g. Alojzi i Drmelj. ki je opozoril zlasti na pereče vprašanje zvezi Slovenije z morjem in na njjno potrebo graditve proge št. Janž - Sevnica, ter narodni poslanec g. dr. Stane Rape. ki je govoril o civilnem letalstvu in zahteval, da se posveti tei novi panogi modernega prometa potrebna pozornost. Posl. A. Drmelj v svojem govoru m«l drugim rekel: 2e drugič stopam v tej proračunski debati na govorniški oder, da opozorim na najbolj pereča vprašanja, ki se tičejo dravske banovine ter njenega gospodarskega razvoja. To je vprašanje zveze Slovenije z morjem z zgraditvijo proge Kočevje—Su-šak in druge velevažne proge Št. Janž— Sevnica. Ob? progi sta važni in že uzakonjeni v Blairovem posojilu. 2e samo to je imperativ, ki nalaga da se zgradita čimprej. Pa tudi pravičnost in enakopravnost zahtevata zgraditev omenjenih prog, da se tudi severnim krajem olajša promet in poživi gospodarstvo. Obe 'progi pomenita najlažjo zvezo dravske banovine s širnim svetom. Proga Št. Janž—Sevnica je dolga samo 12 km. Tračnice za to progo so že pripravljene, in sicer z zamenjavo tračnic na progi Zidani most—Zagreb. Treba Je zgraditi samo še spodnji ustroj, položiti pragove in najvažnejša dela bi bila izvršena. Vsi vemo, da se v raznih pokrajinah države grade proge, čeprav so težki časi in huda stiska Prav je tako, saj se na ta način ustvarijo osnovni pogoji za izmenjavo blaga in požfvljenje gospodarstva Onih krajev, ki so tako srečni, da dobe tako važna komunikacijska sredstva, nič ne zavidamo, marveč jim to iz srca privoščimo. Prav tako pa je upravičena naša želja, da se tudi našim krajem da vsaj nekaj. Za to govori tudi socialna stran tega vprašanja. Ta proga bi se gradila izključno v krajih, kjer čakajo tisoči na zaposlitev. Pri majhnih mezdah so pripravljeni delati, saj zahtevajo samo skromen zaslužek, di si ohranijo golo življenje. Poleg tega govore za čimprejšnjo zgraditev teh prog tudi razni drugi velevažni momenti Zato prosim g ministra da vse to vpošteva in poskrbi, da se čimprej prične z delom. Prav taiko naj upošteva tudi potrebo zgraditve proge Novo mesto—Brežice, nakar še posebej opozarjam. ker je ta proga velikega sosnodarske" 1 t _____ • *__• j- 1__j« to Beograd. 8. marca. p. Na snocnji eeii Narodne skupščine, ki j-e trajala globoko v , , . „ noč. se ie vršila obsežno podrobna debata o i ga pomena. V prepričanju- d« bodo te ze proračunu prometnega ministrstva. Debato Ije vpoštevane, bom glasoval za proračun Vso skrli moramo posvetiti civilnemu letalstvu PosL dr. Stane Rape pri nas in Pozornost so vzbudila izvajanja poslanca dr. Staneta Rapeta. ki je znan letalski strokovnjak in šef letalskega centra v Ljubljani. Izvaja! je med drugim: Naša država je začela organizirati svoje civilno letalstvo mnogo pozneje kakor druge države. Dobra stran le zakasnitve vs bila da so se mogle izkoristiti izkušnje, ki zo si jih druge države pridobile šele po težkih žrtvah. V začetku se ie smatralo civilno letalstvo za šport. Preokret ie nastal, ko se ie pokazalo, da ie Nemčija zgradila osromno eiviln« letalstro. ki predstavlja dan-s moč. s katero je treba resno računati. Nemci so v teku desetih let vzpostavili tako intimen kontakt med letalstvom in najširšimi plastmi naroda, da je danes sleherni Nem?c zainteresiran na razvoju nemškega letalstva. Danes ie nemško letalstvo po kakovosti letal in pilotov gotovo eno naimočnejših v Evropi. Tako vežbaio N>mci bodoče voditelje naistrašne-fšega orožja morebitne vojne, velikih zračnih bombar-deriev. kar so v stvari vsa velika prometna letala. V Nemčiji in v številnih drugih državah goie zadnja leta na vso moč tudi iadralni iiport. Pri nas ie ta nanoga še v povojih, dasi predstavlja za oilota že polovico potrebnp kvalifikacije. Stroški vzgoje so pri tem desetkrat manjši, kakor pa stroški za vzgoio pilota. V svoiih nadaljnjih izvajanjih je dr. Rape obširno govoril o institucijah. ki skrbe pri nas za propagando letalstva ter obzirno govoril o vzornem djlu A ^rokluba »Naša krila* in o Društvu za zračni promet, ki jp bilo osnovano l^a 1927. in ie znano v javmsti pod imenom Aeroput. To je edino naše letalsko društvo, ki ima koncesijo za letalsk5 promet v naši državi Kapital drištva is po večmi podntean od ma lih ljudi, pa- ie nad 410o delničarje]? Za ^ebn* avintike pri nas soloh ni. saj imainr m »d 14 miliioni S3mo enega iuola»:< 1» z zelo omeieriimi sredstvi Dočim h pi lote ka šola dala nateklo leto orvih 30 oilo tov rekrntira 12 itfiHianskih nrivatn;b Mul <-ih ?ol letno nfd oHntnv Pri na« ima mo vftetra SO diplomiranih letalcev do*im so jih Nemci samo preteklo leloataciio našega neba in n*š'h letalskih linij. Naših glavnih pet zrafnih linij. to so Beograd - Dunaj. Beograd - Bukarešta. Beograd - Carigrad in Beograd - Atene »ke-ploatirajo tujci br?in. Naravna posledica je. da so delavci telesno docela Izmozganl in oslabeli, ker si ne morejo privoščiti tečne hrane, najbolj pa trpe dela ske družine. ki morajo naravnost stradati. So primeri, ko železniški delavci niti svojih otrok ne morejo pošiljati v šolo, ker nimajo kaj obleči Mesečni zaslužek takega delavca v naših kraiih ne zadostuje niti za najemnino. kamoli za druee življeniske ootrebšči-ne. Ali se more potem še kdo čuditi, če vlada med tem delavstvom nerazopolože-nie in če le ?. nevolino opmvlia svoi po-el' Tudi način določevanja mezd v posameznih krajih in pokrajinah je krivičen. Tako 'malo n. pr. dela ci v mariborskih železniških delavnicah In kurilnicah mnogo nižje plače nego drugod Delavci v kurilnicah zasluži*) od 1 lannsria 1933 dalje mesečno po 120 do 500 Din manj. ker je ukinieno vse akordno delo To znižani« 1e oo^ledlca n»dovoifnih kre-ditov za delavnice in kurilnice, a Dri vsem tem 1e bilo še odrejeno. da se morajo še pri teh kreditih do<=eči nrihro.nki naimsni v višini 5 odstotkov s *imer ss je položa-l delavstva boli pos'8bšal. V svojih nadalm^b i7vsi*njih je posl dr Pi ko pogrebno orisal tudi ■ položaj dragih deHn-Skih kategorij. zlasti tudi progovnih delavcev in ostro graja1 prakso ki se je uvedla v zadnjem času. da prometno ministrstvo ne spoštuje niti svoiih lahnih pravilnikov Po pravilniku za Železnike delavce 1e delavstvu za- kritika šla mnogo predaleč in pokazala vse naše delo v taki luči, kakor da bi v prometnem ministrstvu ničesar drugega ne počeli nego le zlorabljali svoje funkcije in škodovali državi. Kritika je bila surova in se je osebno nanašala na mene. V težkih razmerah živimo, a kljub temu moram reči, da se je tako v mojem resoru kakor tudi v podjetjih, ki so se angažirala zei te gradnje, delalo tako, da smo iehlro ponosni na naš promet. Naše železnice kot gospodarsko podjetje, v katerem je plasiran nacionalni kapital, so na dostojni višini. celo na izredno visoki stopnji. Kar se tiče osobja, v celoti odgovarja zahtevam, ki se 'stavijo nanj. Prav tako je v najboljšem položaju uprava, ki jo vodi to osobje. Nikar ne kritizirajte in ne pojmujte stvari tako, kakor vam jo hočejo predstaviti. Na medklic nekega poslanca glede ankete o delovanju prometnega ministrstva je minister dejal: Jaz se nikakor ne branim ankete, mislim pa, da sem deloval v interesu države. Zavedam se, da je napredovanje našega prometa, da so rezultati, ki smo jih dosegli d-osedaj v razvoju naših železniških gradenj in vsega našega ostalega dela, plod naših prizadevanj. Glede interpelacij, ki se nanašajo na konkretna vprašanja, pa bomo tu še razpravljali Prepričan sem, da bomo s predlaganim proračunom, za katerega vas prosim, da ga sprejmete, mogli realizirati naše napore v čim večjo korist naše države. Proračun sprejet Govor prometnega ministra je bil sprejet zopet z viharnim aplavzom. Malo pred 22. uro je bil pri glasovanju tudi proračun prometnega ministra sprejet z ogromno večino. Pričetek razprave o kmetijskem proračunu Sledila je razprava o proračunu ministr stva za poljedelstvo in vode. Začel jo je z obsežnim ekspozejem kot zastopnik kmetijskega ministra minister za gradbe dr Stjepan Srkulj Govorila sta še poslan ca Mita Dimitrijevič in Sergij Urukalo. nakar je bila seja okrog 23 ure zaključe na. Nadaljevala se bo jutri ob 8. K razpravi o kmetijskem proračunu je priglašenih še 29 govornikoy. Seja medn?rodne podunavske komisije Niee. 8 marca s Danes se je začela tukaj izredna seja mednarodne stalne podunavske komisije, ki se je udeležujejo zastopniki podunavskib d>-žav in delegati Francije Anglije in , Italije. Komisija se bavi s tekočimi zadevami. ČHaHe tedensko r'mansom razpravljala o zunanji politiki Belgija, j? odgodil svoj cdhod. Kot vzrok 6e navaja, da bo prihodnji ponedeljek seja ministrskega sveta, zaradi česar Barthou tv more zapustiti Pariza. Obsedno stanje v Španiji Da prepreči razširjenje splošne stavke v Madridu na vso državo, je proglasila vlada obsedno stanje v državi Madrid. 8. marca. g. Politični položaj ee v Španiji poostruje z vsako uro. Danes Isti niso izšli. Po proglasitvi obsednoca etania bo najbrž kmalu proglašen tudi priki soJ. zlasti če si bo položai zaradi stavke v časopisnih obraliii še bolj poostril. Vlada se namesto listov poslužuje za poročevalsko službo radija. V oslalem je vlada objavila, da je proglasitev poostrenega obsednega stanja nad vso Španijo samo varnostni ukrep, ki nai nikakor n; daje povoda za vznemirjenje. Vlada je hotela s tem samo osredotočiti vse svoje sil?, da onemogoči splošno stavko po vsej državi. Razen tega je hotela s tem pritisniti na socialistične sindikalne organizacije, da jih odvrne oškod be zaradi udarca nolep tega pa ie imel še nekaj podplutb 'n odrgn«n po telesu Pod jezična kost ie bila zlomljena Po jgoto vitvah izvedencev zdravnikov so bile *e po Skodbe v vzročni zvezi z Drofeniknvo smrt jo ki je nastopila v noči na 22 ianuarja torei skoro dva dn' no opisanem Hooodku Tacerjeva ie tajila da b' bila Drsnika umorila r»ri7nal«i ie Ha ga ie v iezi da vila in sunila na posteljo. Franc Tacer le priznal, da je bil takrat v sobi, izjavil pa je, da se ni dotaknil Drofenik?.. Isto je izpovedala Tacerjeva žena Antonija Tacerjeva je bila zaradi zločina zoper življenje in telo po § 178-11 obsojena na 5 let robije in petletno izgubo častnih pravic ter na plačilo pogrebnih stroškov za Matevža Drofenika, všteje pa se ji preiskovalni zapor Zasebni udeleženci so bili s svojimi zahtevki zavrnjeni na pot civilne pravde. Franc Tacer pa je bil oproščen. Iz mornariške službe Beograd, 8. marca p. S kraljevim uka« zem je bil na predlog ministra za vojsko in mornarico upokojen podadrairal Niko'a Stankovič. Razveljavljena upokojitev Beograd, 8. marca p. S kraljevim ukazom je bil razveljavljen ukaz o upokojitvi dr. Ferda Kerna, direktorja državne veterinarske bakteriološke stanice v Ljubljani, in sicer na podlagi razsodbe državnega sveta. Iz finančne službe Beograd, 8. marca p. Z glavne finančne kontrole v Plevlju je bil premeščen v Maribor Vukašin Markovič Iz službe je bil odpuščen Stanko Pele. doslej pri knjigovodstvu finančne direkcije v Ljubljani. Napredovanja Beograd, 8. marca p Napredovali so za eno položajno skupino naslednji učitelji in učiteljice Stanko Legat v Hrastniku Ema Pibrovec na Jesenicah Angela Bavdek v Leskovcu. Jelena Ravnihar v Framu in Fr. Korbar pri Sv. Petru na Medvedjem brdu. Zaerehskn rremen^ka raiinved za dane*3. Oblačno oonetod W<»vnn vsekakor n -stolno — Sitnaoia včerajšnjega dne: Pritisk 'e v radniih 94 orah ondpl za 0 1 do 3 mm. tpmoerature na so c splošnem naraslp za 1 do 0 •»'nnirn Dnnafska vremenska napoved ca petek: Spr.im mliTVo. Maši kraji in ljudje Za gradbo Doma visokošolk Ljubljana, 8. marca Danes popoldne se je v zavetišču za visokošolk« na Napoleonovem trgu vršil sestanek, ki ga je sklical pripravljalni odbor za postavitev doma visokošolk in ki so se ga razen številno zbranih študentk udeležile tudi zastopnice skoraj vseh naših ženskih društev z go. dvorno damo Tavčarjevo in go soprogo senatorja dr. Novaka na čelu. Zavetišče za visokošolke, ki ga je na pobudo skavtinj v januarju otvo-rilo Kolo jugoslovenskih sester, je velika, preprosto, a prijazno opremljena soba v hiši na Napoleonovem trgu št. 4 ter je ves dan na razpolago visokošolkam za študij. To skromno zavetišče, ki je spričo bednih stanovanjskih razmer, v katerih živijo mnogi naši študentje, že zdaj prav koristno zatočišče naši ženski akademski mladini, pa je postalo tudi vogelni kamen za ostvaritev velikega načrta, ki so si ga ob sodelovanju in podpori naših ženskih društev zastavile visokošolke: zgraditi v Ljubljani svoj dom. Število študentk na univerzi se veča od leta do leta. Trenutko je vpisanih med 2000 visokošolci 336 slu=ateljic. Pa medtem, ko je za slušatelje glede stanovanj še zadosti dobro poskrbljeno — predvsem je tu vzorno urejen akademski kolegij, ki deloma brezplačno, deloma za nizko najemnino daje streho 150 visoko-iolcem — so slušateljice ostale doslej v ♦em oziru brez vsakega organiziranega skrbstva. Po nujnosti razvoja in tudi po nujnosti gospodarske krize, ki jo preživljamo, bo v bodoče prihajalo na vseučilišče zmerom več študentk in nobenega dvoma ni, da je akcija za zgradbo doma visokošolk kar neodložljiva. Predsednica pripravljalnega odbora stud. phil. Erna Lechleitnerjeva je po kratkem pozdravu zastopnicam ženskih organizacij, ki so se v tako lepem številu odzvale vabilu, poročala o delu, ki ga je pripravljalni odbor vršil doslej. Da z nazornim gradivom izpričajo potrebo po domu visokošolk, so razposlale vsem slušateljicam statistične pole z vprašanji o njihovim premoženjskih in splošnih življenjskih razmerah. Odgovori, ki so se natekli odboru, potrjujejo, da so naše študentke po večini iz srednjih in siromašnih slojev, ki jih je tudi današnja kriza najteže prizadela. Precejšnjo obremenitev študija pomeni tudi določba, da morajo siromašne študentke prav tako plačevati okrog 200 Din šolnine kakor one iz bogatejših krogov. Dom pa seveda ne bo namenjen samo siromašnim študentkam, temveč brez ozira na sloj. S prispevki, ki bi jih plačevale bogatejše stanovalke, bi se lahko do neke mere krila tudi stanarina za študentke brez premoženja. V domu bo tudi širokopotezno organizirana menza, dostopna tudi visoko-šolcem. Sredstva so na odločujočih mestih deloma že obljubljena, predvsem pa pričakujejo visokošolke podpore vse naše javnosti. Pripravljalni odbor bo v vsakem mestu v naši banovini poiskal svojo zastopnico in ob sodelovanju vseh ženskih organizacij in vsega ženstva izvedel akcijo po vsej Sloveniji, da se čim prej zbere potrebna vsota. Naši mesarji se modernizirajo Ljubljana, 8. marca Načelstvo Zveze mesarjev za dravsko banovino je že svojčas razmišljalo, kako izboljšati naše mesarske odnosno prekaje-valske in delikatesne izdelke. Po daljših posvetovanjih se je odločilo prirediti strokovni tečaj, prvega v državi sploh, za katerega so pridobili strokovnjaka iz Nemčije g. Alfonza Theisa, učitelja za mesarsko obrt iz Lubecka, avtorja obširne strokovne knjige, obsegajoče nad 300 receptov, ki je vodil kopico takih tečajev že v Nemčiji sami. Ameriki, zadnje čase p* ▼ Avstriji. Z« tečaj, ki se je pričel 26. februarja, se ju priglasilo 23 mojstrov iz vse dravske banovine in se jim je pridružila tudi edina tečajnica gospa Javornikova Pouk se vrši dnevno v izredno pripravnih in lepo urejenih prostorih prekajevalskega industrij-ca Ivana Javomika. Naši tečajniki slede z vso pozornostjo spretnemu učitelju, ki se ogiba teoretičnemu pouku, kajti vsekakor zaleže jo več praktične vaje v pravilnem mešanju snovi in polnjenju črev, da se doseže prava kakovost, pri čemer pa igrajo vlogo tudi rajraznovrstnejše zunanje oblike in za oči posebno okusni ornamenti v prerezih. Izdelava obsega fine mesne izdel- ke, raznovrstne salame, čisto po okusu, ogrske, poljske, nemške, italijanske in take, ki jih moramo mi šele krstiti. Posebno poglavje tvorijo recepti za razne paštete, za katere se navdušujejo številni ljubitelji mrzlih večerij, zakusk in pa zlasti turisti ter naša športna mladina, a slednjič tudi naše gospodinje. Velika skrb se posveča v tečaju tudi gar-niranju, kar prihaja z novimi zahtevami r serviranju posebno do veljave vsepovsod v svetu, zakaj ne torej tudi pri nas. Sploh je namen tečaja dvigniti strokovno izobrazbo v mesarski in prekajevalski obrti, ki je že do neke mere dosežen, a poslej bo čim večja izpopolnitev še bolj možna. Tečaj, ki bo v soboto zaključen, se vrši pod okriljem Zbornice za TO!, zavoda za pospeševanje obrti in s podporo banske uprave. Razen prostorov pa stavlja g. Ivan Ja-vornik na razpolago tudi mesni materijal za praktični pouk. V nedeljo bo otvorjena tudi razstava mesnih izdelkov, izgotovlje-nih v tečaju in sicer ob pol 10. v trgovini g. Javornika v Wolfovi ulici pred oficiel-nimi zastopniki, nakar bo od 1030 dalje dovoljen pristop vsemu ostalemu občinstvu. Zaščitniki gluhonemcev so zborovali Ljubljana, 8. marca Dolga stoletja so bili gluhonemci prepu-Itčeni svoji žalostni usodi. Nikomur ni padlo na um. da bi jim izkušal kakorkoli pomagati. Nekateri so jih smatrali celo za obsedence in jih poniževali prav. nečloveško. Komaj dobrih dve sto let je, kar je tudi tem siromakom posijalo odrešenje iz prvih gluhonemnic, ki so se začele graditi po velikih centrih Evrope. Počasi so sledila manjša mesta. Tako je prišla na vrsto tudi Ljubljana, ki je dobila leta 1900. svoj zavod za gluhonemce iz bivše Kranjske. Pomagali so ga zgraditi redki človekoljubi iz svojih volil, sicer bi nemara še danes čakali nanj. O tem. kdo je pripravil te prve dobrotnike k tako plemeniti zamisli, nimamo nikakih poročil. Poznamo te može največ samo po imenu. Od glavnega usta-novnika, dekana Holzapfla, pa niti skromne slike nimamo. Dali so vsak svoje brez velikih besed, kakor je to pač v naravi plemenitih mecenov, kakršni so zdaj pri nas zelo zelo redki. Za take reči, kakor je podpiranje gluhonemcev, pa še prav posebno. Ko je postala po vojni naša gluhonem-nica naenkrat pretesna, ker je morala nuditi streho tudi gluhonemi deci iz oivše Štajerske, katera se je dotlej šolala v Gradcu, je moralo mnogo teh siromakov ostati brez šole. Zdaj imamo v naši banovini še nekaj sto nešolanih gluhonemcev, ki jih ne bo mogoče nikoli koristno zaposliti in bodo slej ali prej postali samo neplodno breme občinam. Tudi pri nas bomo morali enkrat spoznati, da je mnogo bolje, vzdrževati nekaj let takega siromaka v šoli in mu pomagati do samostojnega dela, kakor vzdrževati ga vse življenje brez koristi. Zlasti pa bo treba razširiti našo gluhonem- nico, da bo v njej spet dovolj prostora. Treba bo tudi dobiti zavetišče za odrasle gluhonemce, ki nimajo svojcev in zaposlitve. Treba bo še marsikaj, kar nudijo gluhonemcem druge države, da si ti siromaki laže ustvarijo svojo eksistenco. Take in še druge naloge si je nadelo Podporno društvo za gluhonemo mladino, ki je zadnjo nedeljo polagalo račun svojega dela na občnem zboru v gluhonemnici. Zaslužni predsednik g. Vedernjak je v uvodu orisal stremljenje društva, ki bi ga moral podpirati vsakdo, ki ima le količkaj srca za te ubožce. Članarina 12 Din, torej en sam dinar na mesec, pač ne more biti nikomur nepremostljiva ovira za pristop k društvu. Tajniško poročilo je podal gospod Mazi. Društvo je za Miklavža obdarovalo z obleko, perilom in obuvalom 35 dečkov in 22 deklic, k čemur so izdatno pomagali ljubljanski trgovci. Posebno zahvalo zasluži tvrdka Zibert, ki je skoro sama obula vso potrebno deco. Nedavno Je Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hudo spanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Jose-fove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sa-tikarjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. društvo Izdalo ln razposlalo po banovini propagandno brošuro o »Usodi gluhoneme mladine«, kar je imelo tudi prav lep uspeh za blagajno. Lanski prispevki so bili Jako pičli, da je bil nadaljnji obstoj društva že resno ogrožen. Društvo pa si je pridobilo zdaj baš z brošuro mnogo novih prijateljev in gleda tako z zaupanjem v bodočnost. Pregledovalca sta našla vse račune ▼ redu. Pri volitvah je bil soglasno potrjen stari odbor, ki mu lahko zaupamo tudi nadaljnjo skrb v blagor in prid naše gluhoneme mladine. Josef Herberstem 801etnik Ptuj, 8. marca 801etnico Je obhajal te dni grof Herber-stein Josef v svoji palači v Gradcu v krogu svoje družine. Njegova osebnost je dobro znana tudi v naši domovini. Zlasti ima jubilant za mesto Ptuj mnogo zaslug, posebno na arheološkem poprišču. Ptujski grad. ki je prešel v roke grofa Herbersteina, je bil svoječasno že napol razvalina, a jubilant ga je z velikimi stroški spet restavriral. Grad sam na sebi Je zgodovinskega pomena ter hrani v notranjosti vse polno starinskih vrednosti, zlasti v viteški dvorani, ki je tujcem vedno odprta. Mnogo zaslug ima grof Herberstein tudi glede na izkopavanje rimskih ostankov na Panorami, ki jih je vodil pred vojno na svoje lastne stroške in ki so se končala z velikim uspehom. Mnogo dragocenih zgodovinskih spomenikov je bilo pre-nešenih na grajsko dvorišče, kjer so se tudi našli stari grobovi. Da ohrani zgodovinske vrednote, je pokupil v ptujski okolici graščine na Vurbergu. Hrastovcu in Ravnem polju, odkoder »o bili prenešeni najlepši in najdragocenejši kosi pohištva in druge umetnine v graščino na Zgornji Ptuj. Ti predmeti so razstavljeni v gradu, ki je tako en sam velik muzej neprecenljive vrednosti, in so velika privlačnost znanstvenikov in umetnikov, ki so vedno gostoljubno SDrejeti. Za zasluge na zgodovinsko-arheološkem poprišču ga je Muzejsko društvo v Ptuju že pred 2S leti imenovalo za častnega člana. Jubilantu želimo še mnogo zdravih let! Požar na Jezici Ježica, 8. marca V pretekli noči Je pogorelo gospodarsko poslopje g. Franca Urbanca, posestnika na Ježici št. 5, poleg gostilne pri »Angelci«. Leseno gospodarsko poslopje je začelo goreti ob dveh zjutraj ter je popolnoma uničeno, z njim pa tudi vozovi, klaja, kurivo, vse kokoši in orodje. V nevarnosti je bila zraven stoječa hiša in sosedna gostilna. Požar »o lokalizirali požrtvovalni sosedje in domači gasilci. Poslopje je bilo zavarovano le za 14.000 Din. Skoda je za gospodarja tem večja, ker premičnin sploh ni imel zavarovanih. Požar je bil bržkone podtaknjen, ali pa je po nesreči zažgal kurji tat. kajti goreti Je začelo v onem delu poslopja, kjer je kur-nik. Najdba trupla neznane stare žene Majiperk, 8. marca V MajSperskem gozdu so te dni zjutraj našli ljudje mrtvo neznano staro ženo in o najdbi obvestili orožniSko postajo. Orožniki, ki »o prispeli na kraj najdbe, so ugotovili, da žena, stara okoli 70 let, ni umrla nasilne smrti, nego da jo je zadela srčna kap. Njene identitete niso mogli dognati ker ni imela nikakih listin s seboj. Tudi domačini je ne poznajo, zaradi česar se sodi, da mora biti žena iz drugih krajev. Prenesli so jo v majšpersko mrtvašnico. Opi ►roščen obtožbe, da je ugrabil očeta Ljubljana, 8. februarja Pred okrožnim sodiščem pri sodniku-poedincu g. Gorečanu se je danes vršila obravnava proti trgovcu V. K., ki ga je državni tožilec obtožil, da je 25. septembra 1932 aranžiral, da so ljubljanski reševalci prestregli avtomobil, v katerem se je vozil sedaj že pokojni obtoženčev oče in ga odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga oddali na opazovalni oddelek. Afera je takrat dvignila mnogo prahu. Tudi za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Obtoženec je predložil sodniku obširen pismen zagovor, v katerem navaja, da ga je dejanski stan prisilil, da je izposloval očetovo internacijo le v svrho zdravljenja, ker se oče ni hotel zdraviti, čeprav mu je bil preskrbljen prostor v Leonišču. Zdravnikov ni mistificiral, marveč so sami ugotovili, da očetovo stanje zahteva interna- DANB8 GIGANTSKO FILMSKO VELEDELO S* €)• S» - ledena gora VellCastno deto o Groenlandljl • Napet« mm — Nepozabni ihnM Predstav« ob T.* te t* mOm. ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do % IS. Telefon 21-24 cijo. Šofer O., ki j« obtoženčeveg« očeta vozil kritičnega dne, je opisal, kako m je izvršil ves dogodek. Priča A. B., privatni uradnik, je kot priča izpovedal, da g« j« obtoženčev oče večkrat nagovarjal, naj ubije sina (današnjega obtoženca) in mu označil tudi kraj, kjer naj bi počakal sina. Če bi ga ustrelil, mu je tudi obljubil, da mu preskrbi karto za beg v Ameriko. Zaslišanih je bilo še več prič, izpovedbe nekaterih prič, med njimi zlasti zdravni- kov, p« to bil« prečitane. Na osnovi vsega tega dokaznega gradiva jo sodnik obtoženca oprostil obtožbe, ds je očetu omejeval svobodo. Istočaano s« j« moral obtoženec zagovarjati tudi ssrsdi dveh primerov neprevidne vožnje * avtomobilom. V tej točki je bil obsojen na denarno globo 2700 Din. Pri obeh karambolih povzročeno škodo je obtoženec oškodovancem že poprej poravnal. Žrtve tihotapske strasti Trltč, 8. marca Odkar peša v tržiSkem kotu čevljarija, opažamo v našo največjo žalost, da zahajajo mladi ljudje le preradi na kriva pota. Železniške oblasti so bile že dalj časa pozorne na neznanega moškega, ki je stalno prihajal z vlakom do Križev ali Tržiča, in so ga osumile, da je organizator večje tihotapske družbe. Dokazov za to je manjkalo, dokler se ni preteklo soboto ob 20. na poti tik državne meje iz Kort na Jezersko posrečilo budnim graničarskim očesom zaslediti večje skupine tihotapcev saharina. Tihotapci so si v predelu Stožca, Javornika, Stegovnika in Košute shodili posebno tihotapsko pot In tu jih je doletela zaslužena usoda. V soboto zvečer se je vračala ix Kort na Koroško skupina šestih tihotapcev, ki je poslovala pod vodstvom omenjenega neznanega Skorjeločana. Graničarji ao jim pripravili zasedo. Zaviti v plašč megle in noči so brezskrbno nosili tihotapci v nahrbtnikih saharin, vsak kakih 12 do 15 kg. Naenkrat so se znašli obkoljeni od grani-čarjev, ki so jih pozvali, naj obstoje in se legitimirajo. Na ponovni poziv graničar-jev pa tihotapci tega niso storili, temveč so odvrgli tihotapsko robo in začeli bežati. Straža je bila prisiljena rabiti orožje in je padlo kakih 8 strelov. Dva tihotapca, imenoma Zupan iz Vetrnega nad Križami in Pogačnik iz Podbrezja, sta obležala mrtva, drugi Zupan iz Vetrnega se je težko ra- njen nekam zavlekel hi ga ie niso dobili, Pavlina iz Podbrezja in Še drugega so aretirali, ušel pa jim je voditelj tihotapcev, oni Skofjelocan. V nedeljo odnosno v ponedeljek se je izvršil komisijski ogled na licu mesta, ki je ugotovil dejanski položaj, kakor smo ga popisali. To so suha dejstva te tihotapske mlad« družbe, ki je zapustila pošteno delo in krenila na slaba pota največ zaradi trenutne gospodarske krize. Druga posledica krize in tihotapstva pa je hujša kakor prva: celi predeli od Podbrezij na eni strani, pa do Kamnika na drugi so preplavljeni z vti-hotapljenim saharinom, ki ga ljudje uživajo namesto predragega sladkorja. V teh krajih poznamo vas, ki šteje 42 hišnih Številk s številnimi družinami, pa sta med njimi samo dve, ki sladita in kuhata s sladkorjem. Vse ostale se poslužujejo saharina na največjo škodo zdravja mladih ljudi, predvsem nežne mladine. Nad tem dejstvom se velja zamisliti in iskati pota za odpomoč. Samo le danes STANLET LUPINO, angleflkl komik, v filmu Vesele ttočf brez spanji Balet — smeh — pet J* — godb« ZVOČNI KINO DVOB Predstave ob 4, 7. ta 9. uri Ona 2, 4, 6 ta 8 Dtn Tihotapstvo bogatega veletrgovca Beograd, 8. marca Beograd ima veliko senzacijo s tihotapstvom, ki je bilo razkrito v Ulici kralja Petra, nekdanjem središču veletrgovine. Trošarinski organi beograjske občine so pregledali prostore veletrgovine Jakova Adanje, lastnika kolonijalne trgovine na veliko in na drobno, ter našli premeteno urejeno skrivališče utihotapljenega blaga. Trgovina Jakova Adanje je imela veliko skladišče izven mestnega področja, precej daleč od mitnice. Blago so iz skladišča v trgovino prevažali z lastnimi tovornimi avtomobili. Tvrdka je redno plačevala trošarino za ono blago, ki je bilo na avtomobilih. Trošarina p« ni bila plačana za blago, skrito med dvojnim dnom velikega tovornega avtomobila. To skrivališče je bilo tako dobro maskirano, da ga ni opazilo Se tako vešče oko finančnih organov. Ze prej je bil trgovec Adanja nekajkrat klican n* odgovornost, a vsakokrat, kadar se je ugotovilo, da se je skušal izogniti troSarini, je prevzel vso krivdo na sebe t« aH oni od njegovih pomočnikov. Na prevoze blaga za sumljivo tvrdko so mitničarji strogo pazili, a niso mogli nikdar ugotoviti kake večje sleparije, ker Je imela tvrdka med njimi svojega zaupnika, ki jo je vedno pravočasno opozoril na pretečo nevarnost Zadnjič pa ta zaupnik ni moge1 stopiti v akcijo in tvrdka ni vedela, da jo pri nalaganju blaga pred skladiščem na skrivaj opazujejo trošarinski organi. Ti ao dobro videli, kako so delavci odprli na dnu tovornega avtomobila maskirano skrivališče ter nanj naložili nekaj vreč. Pri tem delu so skrbno gledali na vse strani. Natovorjen avtomobil »o mitničarji ustavili sredi mesta ter ga odpeljali nazaj k mitnici. Tam so poslovodjo pozvali, naj odpre skrivališče. Mož se je delal silno začudenega in ko so mitničarji naposled skrivališče sami odprli, je dejal, da to to gotovo napravili na lastno pest delavci brez vednosti tvrdke in njenih organov. Tvrdki je trošarinski urad naložil globo od 65.000 Din, a to še ni bilo vse. Drugi dan so so v trgovini pojavili organi trošarinskega urada ter zahtevali od lastnika, naj jim pokaže vse prostore. Trgovec jim je prostore razkazoval, uradniki pa so hoteli videti še več in ker se je mož delal silno začudenega, so natančno preiskovali vse lokale. Za veliko prodajalno mizo so našli dva električna gumba in ko so pritisnili n« prvega, so M sačsk potegoma odpirati dobro maskirni vrata, kakor v kakšnem kriminalnem filmu. Po mračnem hodniku so priili v veliko skladišče, kjer je bik) najmanj se pol vagona blaga, ki ga še nikdar niso videli mitničarji in ostali trošarinski organi. Za skrivnostno skladišče in za blago v njem čaka trgovca seveda še posebna globa. To razkritje bo aalo beograjskim mitai-fiarj m in trošarinsklm organom novo smer pri poslovanju. Mitničarji že sedaj govore, da je bila odveč velika natančnost s katero so doslej pregledovali vse kmečke vozove in tovore, ker so zelo sumljivi tudi bogati trgovci. Tihotapstvo bogatinov pa opozarja tudi na brezvestno zlorabo rrr-nih delavcev. Trgovec, ki so ga sedaj razkrinkali kot tihotapca, je, kakor se vidi, primoral revne delavce v skladiščih, da so mu pomagali pri sleparskih manipulacijah. Do nepoštenosti jih ni pripravil s nagradami, marveč z grožnjo, da jih drugače vrže is skromno plačane službe. Posebnega rizika pri tem ni bilo. Kdo pa verjame dandanes odpuščenemu delavcu, če pripoveduje o nepoštenosti svojega blviega gospodarja? Kaj takega se smatra sa maščevalnost in naposled, kaj pa tudi ima delavec od tega, če bi se njegove navedbe sph»h upoštevale, do slabše mu bo, kajti bojkotirali ga bodo vsi poslodajalci. ki imajo tudi na v«sti aH pa vsaj v mislih rasne nepoštenosti. Žrtve bogatega tihotapca so bili tudi trgovski pomočniki in pisarji, ki so morali pfcncti krivdo na sebe, če m )•'• kaka manjia sleparija ponesrečila. DAME IN GOSPODJE, ki šaha jate v brivske in ftesaln« sa*1 Ion«, skrajšajte si čakanje s člta-njem ilustrovane tedenske revij« »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki Jo dobite v vsakem boljšem salonu. Samo Se dane« RIOARDO OORTEZ v prekrasnem filmu GRESNICA Lfubesen — boji — strah — nad« ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4, T. in 9. »4 sveftor. Cene 4, 6 ta 8 Din KULTURNI PREGLED Začetek naše književnosti Nedvomno je, da smo dobili s knjigo »Slovenski protestantski pisci« (uredil dr. Mirko Rupel, izdala Tiskovna zadruga) eno tistih temeljnih knjig, ki sodijo v vsako slovensko knjižnico. Malo verjetno je (četudi bi kdaj imeli slovensko Akademijo), da bi spisi naših protestantskih avtorjev izšli v novi celotni izdaji. Izbor dr. Rupla bo za dolgo dobo edina knjiga najstarejših slovenskih književnih tekstov. K njemu se bodo vračali vedno iznova vsi, lri v pravilnem umevanju narodne in kulturne tradicije iščejo v teh tekstih izhodišče naše tiskane besede in vsega jezikovno-kultur-nega razvoja. Teksti slovenskih protestantskih pisateljev niso zanimivi samo za jezikoslovno razpoloženega čitatelja, lri bo ob njih igraje primerja! tedanje in današnje stanje slovenske besede. Jezik in slog teh dokumentov slovenske govorice m književnosti v šestnajstem stoletju sita tako svoiska, da dajeta vsakemu, za te reči količkaj dojemljivemu čitatelju posebno občutje, ki se težko primerja s čim drugim. Stari teksti domačega jezi- ka imajo večji čar starine, kakor kakšni materialni predmeti s častitljivo patino stoletij. Jezik prvih slovenskih pisateljev je prav za prav knjižni, ne književni, zato je izumetničen samo v toliko, kolikor so ga pisali šolani ljudje, ki so stali pod vplivam nemških šol. Najbrž pa je tudi preprosto ljudstvo blizu mest rabilo mnogo nemških izrazov. Prave slovenske besede pa so stopile v knjigo naravnost iz ljudske govorice. Prav zaradi tega se ti zdi ob teh starinskih besedilih, da so se zdajci odpria davno mrtva usta in da protestantski predi-kanti, ki so v nar. jeziku širili svojo novo vero (ali, kakor oni vedno pravijo, staro vero), stopajo pred nas re3ničnej-ši in neposrednejši kakor v katerikoli študiji o tej dobi. Ko prebiramo njihove spise (četudi v sodobnem črkopisu), dobivamo najneposrednejši stik ž njimi. Živo čutimo, da leži med njimi in nami skoraj 400 let, in vendar se zavedamo, da vsi viharji tega dolgega časa niso mogli prekiniti slednje vezi med njimi in nami. V tem je čar tradicije, 'n .»Slovenski protestantski pisci« so velik do- kument naše tradicije. Poleg posebnih svojstev jezika in sloga je v Ruplovih »Slovenskih protestantskih piscih« tudi mnogo kulturnozgodovinskih zanimivosti. Umljivo je, da zavzemajo dobršen del knjige teksti verskega značaja. Vzlic temu je antologija s čisto verske strani malo zanimiva in se je tudi pravoverni katoličan ne bi smel bati, kakor ne more protestant videti v nji svoje, izrazito svoje religiozne knjige. Zadaj za izpovedmi verskega značaja zaznavamo obrise tedanjega življenja našega ljudstva. Zlasti v uvodih, lri so poslovenjeni iz nemškega izvirnika, je precej kulturno-zgodovinske-ga gradiva. Ze v prvem poročilu o tej knjigi smo omenili, kako kažejo uvodi tedanje nejasne pojme o jezikovni geografiji slovanske etnične mase od Triglava na jugovzhod. Tipaje išče Primož Trubar obod tistih dialektov, ki imajo ustvariti bodoči krog slovenskega pismenega jezika. Obenem kažejo prej omenjeni uvodi tudi obrise materialnega življenja: gospodarsko bedo pod fevdalizmom, vojne, turške vpade, strah, praznoverje in druge značilnosti te dobe. Ustavimo se za hip pri nekaterih posebnostih v najstarejših slovenskih knjižnih tekstih. V predgovoru, ki ga j« spisal Prlmoi Trubar svoji knjigi »Ta evangeli evetiga Matevža« (1555) čitaš med drugim: »... vom tukaj pošlemo ta evangelion s. Matevža v ta naš jezik preobrneniga. Tiga vi »daj od nas koker emu mahinu kosilce oli južinico v dobrim vzemite ino špižate vaše duše, dotle z božjo pomočjo te druge evangelije inu listuve preobrnemo. Kedar tu istu dopemesemo, tedaj vi boste mogli vaše duše napasti do sitosti.« Takoj nato čitamo tofe zanimivo Izjavo o jeziku: »Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori — drigači govore z dostimi besedami Kranjci, drigači Korošci, drigači Stajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Kravati, — obtu smo mi le-tu naše delu 1 ta kranjski jezik hoteli postaviti za dosti reči volo, nerveč pak, kir se nom zdi, da ta tih drugih dežel ludi tudi mogo zastopiti. Inu mi ne-smo v le-timu našimu obračanu oli tol-mačevanu lepih, gladkih, visokih, kunšt-nih, novih oli neznanih besed iskali, te-muč te gmanjske krajinske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti; zakaj ta muč sveti ga evangelija inu naše izveli-čane ne stoji v lepih, ofertnih besedah, tenroč ▼ tfcn duhej, ▼ ti risnici, v ti pravi veri ton v enim svetim krščanskim letau.« Težave niso samo ■ besediščem, marveč tudi s pisavo: »Mi smo, Bug vej, dosti zmišlavah, s kakovimi puhštabi to našo besedo bi mogli prav po tej ortografiji, štaltnu inu zastopnu pisati, da bi preveliku puhštabav ali konsonantov k ani silabi ne jemali, kaker ti Peami (Čehi, op. ured.) inu drugi dejo, kteru je grdu videti ...« V nemškem predgovoru knjigi »Ta prvi de jI tiga noviga testamenta« (1557) se Primož Trubar vrača k vprašanju slovenščine in nje odnosa do hrvaščine, kar smo v prvem poročilu na tem mestu že poudarili. (Glej Rupel, str. 17—28.) Na str. 39. imamo za tedanjo fevdalno dobo zanimivo berilo o krivični gospoščini«, ki v njem pravi Primož Trubar takole: »Katera gospodična, mala ali velika, nemilostivu s sujemi kmeti inu pokorni-ki okuli hodi, pa sili inu po krivim tu nih jemle, prevelike štivre inu tlake nalagajo, hud konec vzemo; nih blagu do tretjiga erba ne pride, nih stan inu žlahta cilu pogine, koker so ti celski knezi, naj so si dosti kloštrov inu kap-lanij šttftali, v Rim hodili, vsi poginili Domače vesti Sv. JožeS kot patron političnega dnevnika V starih časih so «1 poleg cerkvenih tudi rune posvetne organizacije Izmed svetnikov izbirale ovoje patrone. Svoje Patron« slavijo tudi nekatere dežele in pokrajine; vse to je iz starfh časov. Novo pa je vsekakor svetniško patronstvo nad dnevnikom, ki se bavi • političnimi, gospodarskimi In ostalimi dnevnimi dogodki. Zagrebški dnevnik »Hrvatska Straža« objavlja v eni zadnjih številk »Molitveno akcijo«, ki se glasi tako-le — »Približuje se praznik sv. Jožefa, zaščitnika našega dnevnika »Hrvatske Straže«. Sv. Jožef je pokrovitelj sv. katoliške cerkve, v katere vzvišeno službo je ■topil naš katoliški dnevnik. Baš zaradi tega smo izbrali sv. Jožefa za zaščitnika našega dnevnika. V raznih neprllikah smo že često občutili njegovo pomoč In njegov močni zagovor. Obračamo se na vse naše prijatelje, da na praznik našega nebeškega zaščitnika ali tiste dni enkrat opravijo sv. obhajilo ter pri sv. maši s toplo molitvijo In drugimi duhovnimi deli prosijo za blagoslov našemu listu. Trdno upamo, da bodo naši prijatelji, ki so se že tolikokrat odzvali našemu pozivu ter izkazovali tudi materialne žrtve za naš dnevnik, radi usll-iall to prošnjo. Predobri Gospod, za čigar elavo In kraljestvo delujemo, ne bo pozabil r« veliko plačilo v nebesih.« ♦ Vojaške vesti. Po potrebi službe »o odrejeni na službovanje: za upravitelja skladišča poveljstva prokupskega vojnega okrožja pehotni kapetan I. razreda Josip Slogar ln k istemu poveljstvu za registrske posle pehotni kapetan K. razr. Miroslav Ulrih; v poveljstvo Sibenika za veterinarja šibeniške garnizije veterinarski pomočnik III. razr. Drago Ogorevc; v pomorsko-zrakoplovno šolo za vršilca dolžnosti tehničnega oficirja šolske hidroeskadrile strojni poročnik A. Brumen; v 3. hidroplansko poveljstvo za vršilca manipulanta tehniškega skladišča nižji vojnotehnični uradnik I. razreda Anton Arko; za vršilca dolžnosti tehničnega oficirja 21. hidroeskadrile strokovni podporočnik Rudolf Najverš; za vršilca dolžnosti tehničnega oficirja 1. hidroeskadrile strokovni poročnik Stanko Delač; za vršilca dolžnosti komandirja 1. hidroeskadrile poročnik bojnega broda II. razr. Alfred Malbohan; za vršilca dolžnosti komandirja 2. hidroeskadrile poročnik bojnega broda -II. razr. Jože Kvac; za hidroiz-vidnlka 2. hidroeskadrile poročnik korvete tfvan Konte; za hidroizvidnika 21. hidroeskadrile poročnik fregate Velimir Kruz ln poročnik fregate Stanislav Jamšek; za tehničnega oficirja 2. hidroeskadrile strokovni poročnik pomorskozrakoplovne panoge Stanko Delač poleg redne dolžnosti. Proti prenosu nalezljivih bolezni dupline v ustih in grlu uporabljajte okusne ANACOT-PASTILE. ♦ 70 letnica varaždinskega gasilnega društva poteče letos. Društvo bo ta jubilej svečano proslavilo 14. in 15. julija letos. Izvoljen je bil poseben prireditveni odbor, ki bo izdelal podroben program proslave. Proslava bo nekak kongres gasilcev, na katerega bodo povabljeni tudi gasilci iz slovanskih držav Bolgarske, Poljske ln Češkoslovaške. Slovesnosti najstarejšega gasilnega društva v Jugoslaviji se bodo udeležili gasilci iz vse naše države. ♦ lz Z K D. Sokol Hrastnik priredi v nedeljo ob 11. predavanje gosp. dr. Mihe-laka o krizi in njenih vzrokih. — Sokolska četa v Dravski vasi pa priredi 10. t. m. ob 19. predavanje predavatelja ZKD g. Bučarja o temi; Bistvo sokolske misli. — Isti predavatelj bo za Sokolsko društvo Moste priredil drevi ob 20. predavanje pod naslovom: Postanek naše države. Po predavanju bo predvajanje kulturnega filma. — Sokol Ljubljana K. pa prireja 10. t. m. ob 19.30 predavanje predavatelja ZKD g. Mihlerja o podzemni Ljubljanici. Predavanje bo v predavalnici na realki. ♦ Samomor milijonarjevega sina. V Novem Sadu si je prerezal žile in vrat Bogdan Dundjerski, sin znanega vojvodinskega milijonarja Jaše Dundjerskega. Bogdan j« bil vnet športnik in dober družabnik. Pred leti se je poročil z neko ugledno Beograjčanko, ki pa ga je pred tedni iz neznanih vzrokov zapustila. Morda ga je spor % ženo spravil v obup ali pa ga je jezila gmotna odvisnost od očeta. Oče mu je dajal mesečno po $000 Din, živel pa je preko tega dohodka. Iz pisem, ki jih je zapustil, ne morejo ugotoviti pravega vzroka prostovoljne smrti. ♦ O »Institutu za pobožno literaturo«, ki ga Je, kakor znano, predstavljai bivši pravoslavni župnik Hranislav Tomič, je hnelo poleg policije in sodnije v Beogradu opravka tudi sodišče v Kruševcu. Bivšega paroha Tomiča so odvedli tja ln po dvodnevni razpravi ga je sodišče obsodilo na tri mesece strogega zapora. Bivši paroh Tomič je namreč tudi na področju sodišča v Kruševcu pobiral denar za razne prire- ditve svojega »instituta« za pobožno literaturo, poleg tega pa je ljudem zaračunaval tudi velike zneske za razne obrede. Sodišče je sleparju dokazalo samo an primer ter ga obsodilo na 3 mesece strogega zapora. 1'akoJ po razsodbi so Tomiča spet odvedli y Beograd, kjer bo v preiskovalnem zaporu čakal na razpravo o najrazličnejsiL sleparijah, izvršenih pod lažno firmo Instituta za pobožno literaturo. * Razkrlnkanje velike razbojniške tol-pe. Orožnlški četi v Petrovcu pod poveljstvom orožriika Kuneja je po dolgem trudu uspelo, razkrinkati veliko razbojniško tolpo, ki je že dolgo časa terorizirala ves mlavski srez. Razbojniki so bili dobro organizirani ter so uspešno izvršili ie več roparskih napadov, žrtev zadnjega napada je bil posestnik Miljkovlč v Poljavi, katerega Bo razbojniki tako dolgo pretepali, dokler jim ni izročil ves svoj denar, okrog 17.000 Din. Sosedje izropanega kmeta so zasledovali razbojnike in enega od njih ranili. Pozneje so orožniki zaprli nekega Radovanoviča, ki je imel ranjeno roko, a ni mogel prav pojasniJti svoje nezgode. Ra-dovanovič pa je po nekaj dneh utekel te občinskega zapora. Te dni so orožniki Radovanoviča vnovič prijeli in je mož, da bi olajšal svojo usodo, Izdal več svojih zločinskih pajdašev. Pod ključem imajo že 82 članov in pomočnikov nevarne tolpe. ♦ Novi grobovi, V Gorici je umrla v lepi starosti 76 let ga. Neža Kamušičeva. Pokopali Jo bodo danes na ondotnem pokopališču. — V Horjulu pri Vrhniki VJe umrla v 70. letu starosti gospa Ana č e p o-n o v a, ugledna zasebnica bivša gostllni-čarka. Pogreb bo jutri ob 10. — Na Tržaški cesti 26. je umrla gospa Jerica Mag!-s t rov a, zasebnica. Blago pokojnlco bodo pokopali jutri ob 16. na Viču. — V 59. letu starosti je umrl v Tvrdkavi v Prekmurjn upokojeni šolski upravitelj g. Aleš S o-š t a r I č. Pokopali so ga v sredo popoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Proti redukciji žen v državni službi so članice ženskega pokreta v Zagrebu na svojem zborovanju sprejele resolucijo, ki jo bo podpisalo 10.000 javnih delavk in članic ženskega pokreta. Kakor na nedavnem zborovanju v Beogradu, tako Je tudi na ženskem zborovanju v Zagrebu obvladalo mnenje, naj se državni proračun razbremeni ■ splošno redukcijo uradnih moči — moških ln ženskih, ki nimajo potrebne kvalifikacije ki ki n« dosežejo povoljnih ocen v svojem delovanju. ♦ Razbojniki pred varaždlnsklm sodiščem, o katerih je »Jutro« včeraj obširno poročalo, se dosledno poslužujejo svoje taktike aanikanja vsega tega, kar bo poprej izpovedali med dolgotrajno preiskavo. Razne zločine, med njimi tudi roparski napad na poštarico v Maruševcu, zavračajo na že umrla pajdaša Vrbanca in Posavca. • Kreditni zavod za trgovino »n Industrijo v Ljubljani opozarja, da hna od 1. marca 1934 zaradi premembe telefonske centrale naslednje telefonske Itevilke: 37-81, 37-g2, 37-83, 87-84, 87-85. ♦ Zmajev steg skavtov opozarja vaa, ki ■e nameravajo vpisati še v tem iolskaat lata, da to store takoj, ker se po 15. t, m. do Jeseni ne bo sprejemalo članov. Za vpis javite svoj naslov: Zmajevemu stegu, LJubljana, poštni predal 178. • podplate z« športne čevlje, ltl se ne dajo zlepa raztrgati, vam nudi samo Pakma gumi j kot najbolj praktičen ln cenen material za podplate ln pete. • Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOS. REICM. Iz Ljubljane u— Diplomirani so bili včeraj aa ljubljanski pravni fakulteti gg. Brman Marjan, Ropotar Maksim ln Schenk Vladimir, čestitamo! a— Okrajna organizacija JNS za poljanski okraj bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto 10. t m. ob 20. v steklenem salonu gostilne Klemeniič na Krekovem trdu št. 11. Dnevni, red določen po členu 13. strankinega statuta. Zboru bodo prisostvovali naš narodni poslanec in minister g. dr. Albert Kramer. narodni poslanec g-dr. Stane Rape in delegat s. o. za mesto Ljubljano g. dr. Josip Cepuder. Udeležba za člane obvezna, somišljeniki vljudno vabljeni. u— Koncert tenorista Marija Šimenca. Drevi ob 20. bo v veliki unionski dvorani samostojni koncert najboljšega slovenskega tenorista Marija Šimenca z naslednjim sporedom: Aniton Lajovlc: »Zacvela je roža* in »Mesec v Izbi«, Gotovac: »Na no-člštu«, Janko Ravnik: »Vasovalec«, Benjamin Ipavec: »Pozabil sem mnogokaj dekle« Bersa: »Ja® te ljubim« in Ne znam šta je«, Hatze: »Da sam bogat«, Po kratki pavzi nadaljuje koncert z Ipavec: »Na poljani« ln »Božji volek«, Dev: »Mak«, Foerster: »roletuje golobica«, Oerblč: »Skupaj sva pri oknu stala« in »Sklepala roke si bele«, Jenko: »Strunam«. III. del koncerta nam Velike količine odpadkov odstranjujejo U telesa pri milem in zanesljl-JKp vem učinkovanju --—* Artin - dražeje Vsebina škatlice po ».- Din aado-stuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobr«m> od min. *oe. politik* Is Mnfe«« tdmrK S. Br. ž?. 115. oi lt. 1M. prinaša operne arije in sicer Johneonovo arijo lz opere »Deklica z Zlatega s«pada« ter Des Grleuzova romanca ii opere »Ma-non Lescut«, obe delo skladatelja Puccini-Ja. Sklepno besedo ima Wagner z Walter-Jevo pismejo iz opere »Mojstri pevci no-rimberški«. Odličen program, ki daje umetniku vso priliko, da pokaže lepoto ln moč ■vojega glasu. Zastopane so najlepše slovenske pesmi tudi iz starejše glasbene literature kakor tudi lepe operne arije. Ker •o cene nizke, sedeži od 10 do 30 Din, vabimo vse prijatelje lepega petja na nocojšnji koncert. Pri klavirju spremlja prof. Srečko Kuanar. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, začetek koncerta točno oh 20. uri. u— Posebni vlak v Beograd. Ponovno opozarjamo na teredno ugodno hi ceneno potavanje v Beograd. 100 Din stane voi-nja IE. razreda tja ln nazaj za vlak s brzino brzorlaka. Odhod v petek, 16. t. m. zvečer, porratek v torek 20. t. m. ob t. url zjutraj že v Ljubljano. Prlglase sprejemata do torka knjigarna Glasbene Matice in Putnik. Takoj pri priglasitvi Ja plačati znesek 200 Din. Ljubljančan prej Je Jedel le klobaae ln cvička kislega nalival vAse; odkar v LJubljani Je Petriftek, a slaščicami sladka si svoj jeziček. u— V okviru dneva Rdečega krlia bo dne 18. t. m. v njegovo korist uprizorila dramatska sekcija »Preporoda« izvirno delo slovenskega pisatelja Etblna Kristana »Drobtine. ki obsega tri enodejanke »Uspeh«, »Resignacljo« in »Kdo je blazen«. Delo so mladi umetniki pod skrbno ln ve-čo roko g. režiserja Milana Skrbinška vestno naštudlrali ter žrtvovali zanj mnogo prostega časa, da pomagajo s čistim dobičkom onim revnim tovarišem, ki morajo v danaSnjih težkih časih atradaiti. Upamo, da bo Javnost razumela hvale ln posnemanja vredno dejanje dljafltva ln v obilno udeležbo pripomogla k njihovim težnjam. Pokažite, da mladine nimate samo na Jeziku, temveč Jo tudi dejansko podol-raite, saj Je pomoči baS ona najbolj potrebna! Sebi in svollm v pouk fn zabavo naročite Ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET44 Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. «— Društvo »Soča« matica Ljubljana, naznanja, da bo prihodnjo soboto 10. t m. v salonu pri »Levu« ob pol 21. predaval g. dr. Karol Petrič, direktor Higienskega zavoda o življenjski moči naroda. V zadnjih 10 letih se je opazilo pri evropskih narodih, da je začelo padati zelo hitro število rojstev. O vzrokih nazadovanja rojstev pri starih narodih in pri današnji dobi bo natančno nazmotrival g. predavatelj. K temu zelo poučnemu ln zanimivemu predavanju so vabljeni »Sočani«, prijatelja in vsi, ki jih ta tema zanima. Vstop vsem svoboden. — Po predavanju gremo v »Union« na mestno prireditev. u— Vstopnice za slavnostno predstavo »Preporoda«. »Drobtine«, ki bo v torek 13 m., se dobe v predprodaji v lokalu »Preporoda«, Tomanova ul. 3 (Arena Narodnega doma) od 17. do 20. u— Zveza delavskih žen ki deklet ter Jugoslovanski ženski aav«z — Ljubljana priredita veliko zborovanje v nedeljo 11. t. m. ob 10., na katerem bodo zastopnice raznih poklicev pojasnile neumestnost nameravane redukcije ženskih moči. Zborovanje bo v veliki dvorani Zveze kulturnih društev. ... . . u— Znameniti zbor donsklh kozakov koncertira po večletnem presledku v Ljubljani v sredo 14. t. m. v veliki unionski dvorani. Zbor donsklh kozakov uživa svetovni sioves. V Izvajanju ruskih narodnih, umetnih ln cerkvenih pesmi je nedosežen. Zbor tvori okrog 40 pevcev pod vodstvom Sergija Jarova. Vstopnice od 10 do 50 Din s0 v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. m— Boki It*■ blagajna mastnih ftčencav ljubljanskih bo imela rodni občni zbor r torek 13. t n. ob IS. t sborovalnl dvorani mestnega načelatva s običajni« dnevnim redom. u— Društvo »Tabor«. Danes ln Jutri strogo obvezna pevska vaja. Odsotnosti m opraviči noben izgovor! u— Ljubezen v snegu, je film, ki bo BO-gotovo zanimal najširši krog obiskovalcev predstav ZKD. Tu nam pokažeta znana humorista in smučarja svoje vTagolije na ledu in snegu. Guzi Lantschner in Wakter Rieml nas zabavata kakor te dolgo ne. Film »Ljubezen v snegu« Je prava revija smučarskega športa, prepredena s finim humorjem, eleganco in lepo godbo. Predstava bo danes ob pol 16. Vstopnina Je S ln 6 Din. u— »SOS — ledena gorel« vsbaja pozor- nost Spoznavamo v tam film«, veličino narave, ki je silna ln mogočna, a vendar Jo človek kroti. Boj človeka s naravo je najsmelejši. Podjarmiti naravo, Jo zasužnjiti — to hoče človek. Drama, ki se pred nami odigrava je gigantska. Ozračje Je prenapolnjeno a klici na pomoč. SOS oddajajo ladje, SOS oddajajo letala, SOS oddaja izgubljena ekspodicija na ledeni gori. Smrtni krik pretresa divjo naravo, a človek se ne da kar tako ugonobiti. Veličastno polarno dramo si oglejte v Elitnem kinu Matici. V tem filmu so zastopane vse vrste športa in vse panoge tehnike. Starodavni kajak plava ob vodnem letalu. Avioni ln ladje so v akciji. Oglejte si film! u— Francke — vse najboljše! Frančl&k Je križem domovine, v mestih kakor na deželi, v dolinah kakor v bregovih toliko, da se jim na današnji god Se Izplača voftčiti vsega ln najboljšega, kar jim požele srca. Tudi v Ljubljani jih je nekaj sto ki ja bilo že sinoči pa še danes voščil In rokovanja na pretek. Francki pri Belem volku, pa Je čestitala domala vsa Ljubljana in JI Istočasno čestitala tudi k Jubileju, kar se nahaja pri hiši, ki slovi še danes tudi širom dežele. Se danes pričajo diplome CMD, koliko denarja se je zbralo tam sa narodno obrambni sklad. Tudi naša Francka je delala ln se navduševala za narodno stvar s požrtvovalnimi ljudmi, satorej Je prav, da prejema danes v dar tako veliko umetniško izdelano srce, ki ga JI poklanjajo njeni prijatelji. u— Dela za gradnjo šolske poliklinike razpisana. Banska uprava razpisuje sa prevzem del pri gradnji državne šolske poliklinike drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. aprila 1934 ob 11. v prostorih tehničnega oddelka. Gledališka ulica 8-III. v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta na vsote odobrenega proračuna, ki znašajo: za pleskarska in slikarska dela 123.556.52 Din, za vodovodno instalacijo 148.482.30 Din, za polaganje parketov 76.100.50 Din, sa zidarska, težaška, tesarska, kleparska ln pečarska dela ter za polaganje linoleja 1,106.256.06 Din za mizarska ln steklarska dela 214.286.90 Din, za ključavničarska dela 25.880 Din. Vsa gradnja je proračunana na skupni znesek 1,694.562.22 Din. — Prihodnji mesec že, bodo po vsej priliki zapeli krampi na stavbišču v Aškerčevi ulici, kjer bo do zime zraslo eno najlepših in najmoderne-Je urejenih Javnih poslopij v LJubljani. u—■ Dva vloma. V gostilniško sobo Fa-turjeve gostilne na Večni poti Be je ponoči prikradel tat In vdrl v omaro natakarice Ivane Grilčeve. Odnesel je razno obleko in si privoščil tudi vina in jestvin. Predvčerajšnjim Je bil Izvršen vlom tudi v sobo dentista Pavla V. v Tavčarjevi ulici, ki mu Je neznanec odnesel dva zlata zobna mo-stička s štirimi členi v vrednosti 4800 Din. u— Vlom v trgovino. V sredo ponoči Je začul stražnik na Tyrševi cesti sumljiv ropot iz veže hiše št. 12. Prav tedaj Je smuknil lz veže neznanec, ki jo Je z vso naglico ubral v noč. Pozneje Je bilo ugotovljeno, da Je neznanec vlomil v omaro trgovke s čevlji, Anice Kocutarjeve. Vlomilcu pa se Je preveč mudilo, da bi si nabral plena ln Je mogel odnesti le nekaj parov nogavic. u— Zgodba o pustolovski mladi Marti. V Rožno dolino Je prlskakljala te dni dra-žestna gospodična Marta, doma nekje iz okolice Ptuja, in stopila naravnost v hišo, kjer stanuje družina njenih ožjih rojakov, člani imenovane družinice je sicer niso poznali, a se jim je lepa Marta takoj prikupila, ko se je predstavila za hčerko narodnega poslanca iz ptujskega okrožja in je ščebetala tako prijetno, da Jo je bilo prav res veselje poslušati. Zlasti se je prikupila gospe, ki jo je zabavala dolge ure Na večer šele je postala nekam otožna ln je nekoliko v zadregi poprosila gospo, če sme v njenem stanovanju prenočiti. Gospa Ji je seveda rade volje ustregla ln je tudi naslednje jutro trajal prijeten razgovor dalje. Marta je pripovedovala, da se mora odpeljati v Slatino Radence in ob tem 6e je spomnila gospa, da ima tamkaj prijateljico, ki da Ji mora poslati majhen zavoj raznih vrednot. Namesto da bi oddala zavoj na pošto, se je takoj obrnila s prošnjo na Marto, da ga ji ponese ona. Seveda je Marta nemudno pristala. A med tem, ko je stopila gostiteljica v sosednjo sobo, so se Marti zatliskale radovedne oči ln je brž posegla v kuhinji v miznico ter stisnila v žep nekaj stotakov. čez čas se je Marta Kakor v pravljici M prooferMi nOt |M*t«rk« «po<« » J mh lepa duu po*t«s* it «i>i* > aporafco tajbog 4©TT*eoef« itde;k« iniMtT«* kotmttik« pudr» »Li* d« P»r»ceirug«. T« puder im» ntr»di sto;« fin«6e k •e*t*Tio« od!itao učinkovitost d« obr.»i je mu daj« iireduo y!*dko«t in nelao.n. Z*htev«jve iirecoo puder »Lune«, ki »e Aobiv« t t»eh i«k«.r!»aji, nopospeševalnega zavoda. Tečaj Je obiskovalo 52 mojstrov In pomočnikov. Mti strokami je bila najmočneje zastopana krojaška. Tečaj je spretno vodil profesor trgovske akademije g. Lojze Struna. Ob ze-ključku tečaja so bila obiskovalcem razdeljena izpričevala. Zaključne slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki mestnega načelstva, člani zborničnega sveta in zadružni nadzornik g. Založnik, ki Je tan ! poučno predavanje o nadah rokodelske in industrijske proizvodnje v naši državi. a— Naši najmlajši se nam bodo predstavili. Glasbena šola narodnega žeiezn-Jkega društva »Drave« priredi v nedeljo 11. t m. ob 16. v mali dvorani Narodnega doma intimno produkcijo gojencev, h kater: so starši in prijatelji glasbe prisrčno vabljeni. a— Bog iz življenja. V sredo popoldne si je pri Svečini pognaJ kroglo v srce 2l!et;ii trgovski pomočnik Robert Albreht Nesrečni mladenič je bil pri pri5i mrtev. Vzrok niegoveg^ obupa ni znan. a— Pred sodniki. Pred malim kazenskem senatom se je zagovarjal 20 letni Janez P-, posestniški sin iz Zerjavcev, obtožen, da ie z nožem zakial lni posestniškega sina Konrada K. iz iste vasi. Janez in Konrad sta f-e oba hkratu zagledala v neko dekle, ki pa je odbilo Janeza in podarilo svoje srce Konradu. To je dalo povod mladoletnemu Ju-nezu, da jc pričel smrtno sovražiti avoje^i tekmeca. Kritičnega večera sta Konrad in njegov brat ničesar hudega sluteča prepevala po vasi, ko jc zdajci počil iz zaseča strel. Fanta pa nista zbežala, marveč »t-a poiskala napadalca, v katerem je spoznrl Konrad svojega sovražnika Janeza. Odvzcia sta mu samokres in ga tako razorožila To je Janeza tako razkačilo, da je zgrabil nož in ga zasadil Konradu naravnost v src.. Pri razpravi je Janez priznal svoje dejanj , izgovarjal pa se je s silobranom, kar je st nat upoštevr.1 in obsodil Janeza na 2 leti strogega zapora. inu konec vzeli, za volo kir so nih kmetom te lipe ščere po sili jemali, ž nimi kurbali inu drugo krivino inu silo obhajali.« Trubar ni bil prijatelj cerkva po hribih, ki so nedvomno zahtevale ogromno trpljenja preprostih tlačanov in ki so jih gradili večkrat zgolj zato, ker se je komu kaj »prikazalo« na tistem mestu. »Undu se je tudi ena vsem ludem vej-deča kurba, tej so djali Šavleča Kate-rina, inu ena vduva Margareta Huda-končevka inu en muj stric Gregor Trubar mlinar — le-ti tri so se tudi veden svetili inu pravili, koku se nim Divica Marija perkazuje inu hoče imejti, da se na Silevici ni en nunski klošter sezida. Stejm pravlenem so tudi h ti cerkvi dosti gvanta inu živine perpravili. Od tiga so farji inu cehmojstri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli: farmošter te iste cerkvi je od sujga svaka ubijen, cehmo-štre so Turki ujeli, mujga strica Gregorja je enu drivu ubilu, Hudakončev-ka je v Ah hodejoč — nišče ne vej, kej oli koku — umrla.« Zanimiva kulturna sličica iz te dobe! Lahko bi navedli še vse polno takih značilnih odlomkov, ki karakterizirajo Trubarja in njegovo dobo. Naj zaključimo s Trubarjevim tekstom, ki ga dr. Rupel citira na 83. strani antologije: »Raven tiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fari eni ga šulmojstra oli mežmarja imejti inu držati, da te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati, ta katehis-mus zred s to kratko izlago izvuna po-vejdati. Inu te taki hlapčiči inu deklice vsako nedelo ob puldnevi oli ob večerai-ci zred s tejmi farmani v to cerkov pri-do inu tak katehismus, koker je le tukaj zapisan, vprašajoč inu odgovarjajoč očitu inu zastopnu izvuna gori povej-do.« Besedilo je posneto iz »Cerkovne ord-ninge«, ki je izšla 1. 1564. in čije edini izvod je v Dresdenu. Iz »ordninge« dobivamo živo sliko prosvetnega dela, kakor so ga hoteli protestantje uvesti v šestnajstem stoletju na naših tleh: pri vsaki župniji bodi poleg župnika tudi x učitelj, ki naj mladino vzgaja v slovenskem jeziku. Ta Trubarjev kulturni ideal se je izpolnil šele v devetnajstem stoletju, a še tedaj smo se morali marsikje boriti za pravico do slovenskega katekizma in slovenske učne knjige. Tako nam antologija naših protestantskih piscev odpira tudi s kulturno-zgo-dovinske strani globoko retrospektivo v naš razvoj. Šele ž njo v roki bomo poslej lažje in pravilnejše kakor kdaj prej gledali v mračna stoletja, ko je reformacija prižgala luč prve slovenske knjige in ž njo naše narodne književnosti sploh. Pavla Golie reseloigro »Kulturni dogodek v Črni mlaki« pripravlja za mesac april za-erebško Narodno gledališče. V operi pa se bliža premieri Antuna Dobroniča nova opera »Vdova Rošlinka« po znani veeeloizri Cvetka Golarja. Miroslava Krleže drama »U logom« h izšla v posebni knjigi kot osmi zvezek Krle-ževih Zbranih spisov. Natisnjena je obenem »Vučjakom«. Drama »U loeoru« se odigrava med vojno v Galiciji; v nji naelonajo avstrijski častniki, aristokracija in preprosti vojaki. Ta dramatski spis ie seotavni del cikla »Hrvatski bog Mars«. Značilno ie. da ie dialog na nekaterih straneh kar čez polovico nemški. »Kriteriium opasnosti izvršioea u savre-menom krivifnom pravu« ie naslov daljše razzrave profesorja ljubljanske univerze Aleks. Maklecova. ki je izšla v »Arhivu za pravne i društvene najke« (Beograd) in v ponatisu. Avtor primerja osnovna načela iu-eoslovanskega kazenskega prava s tozadevnimi kriteriji drugih držav Razprava ie teh ten donesek k jugoelovanafci knminolosk. znanosti. _ Lovričera drama »Kapitan Niko« ▼ Zagre bn. Kakor smo ž- zabeležili, je imela dra ma B^že Lovriča >Kanitan Nikoc. ki ie o nv r>r i občilo »Jutro« daljše poročilo, pri za grebškem občinstvu lep uspeh (mani pri ne- kem delu kritike). Uspeh je še bolj potrdila reipriza. Prisotnega avtorja je navdušeno občinstvo po drugem in tretjem dejanja ponovno poklicalo pred rampo. Kakor izvemo, se tjdi ljubljansko gledališče zanima za uprizoritev te drame. Dr. Emil Sobota. Jazykov6 pr4*o v evropskih statech. (Jezikovno pravo v evrotv skih državah.) V Pragi obstoji »Ceskoslo-vensfca spol&čnost pro studium narodnostnih otazsk« (Csl. društvo za proučevanje narodnostnih vprašanj), ki je pričelo izdajati v podjetni založbi »Orbisa« knjižnico z naslovom: »Narodnostni otazky«. Kot prvi zvezek je izšel spis prof. dr. Zd. Pe&ta »Kulturna samouprava narodnih manjšin«, kot drugi zvezek Josefa Chmelara študija >Ev-ropffce manjšine v svojih organizacijah«. Pravkar smo prejeli tretji zvezek, dr. Emila Sobote razpravo o jezikovnem pravj^ v raznih evropskih državah. Pisec podaia informativen pregled, kako so obravnavane države rešile kočljivo vprašanje večinskega in manjšinskih jezikov. Rešitve so zelo različne in kažeio silno zapletenost jezikovnega vzrašanja v Evropi. Kdor bo hotel dobiti o jezikovni politiki evropskih držav točnejše nodatke. bo s pridom segel po spisu dr. So bote. V knjigi se obravnavajo vse države, ki 'm»io manjšine, med njimi tudi Jug*»laviia Posebno zanimive so poleg švicarske reSitv« finska, sovjetsko - ruska in španska rešitev zanMenih jezikovnih problemov. Robert Saiidek. Zlo?in v pi«me. (Zločin v nisavi.) Praško založništvo »0>-bis« izdalo sni a odličnega grafologa Roberta Saudkn »Zločin v pismen, ki ie izšel ob času v Angliji, Zsdinjenih državah fai Holandiii, m-edlem ko se francoski prevod pripravlja. Saudek se bavi s kočljivim vprašanjem: Koliko more grafologija pomagati v krimim.-listiki? Prav na tem področju zahtevajo od nje popoln dokaz eksaktnoeti. Spis bo dobro rabil zlasti eksportom za pisavo, saj je njegov avtor ena največjih avtoritet na tem področju; v zgornji knjigi objavlja nove izsledke svojih raziskavam. Vsebina Saude-kove razprave je zadostno označena ie z naslovi poglavij: Zakaj lavno mnenje in uradi ne zaupajo strokovnjakom za pisavo. — Dreyfusov proces. — Podobna in n »podobna pisava. — O anonimnih dopisih. — Anonimni dopi6 oderuha. — Drjgo oderuško pismo. — Ponarejeni deli dokumentov. »Boj za petrolej« je naslov izredno zanimivega referata Bogdana Radice v »Novi Evropi« (februarski zvezek) o senzacionalni knjigi Antoina Zischka »La Guerre secržte pour le Petrole«. Pisec razglablja skrivnosU usodne peirol Hske borbe, ki se vrši v ozadju svetovne politike po vseh celinah in čije posledice utegnejo biti nedogledne. Zi«hkova knjiga sodi m->d tiste, ki eo lani izzvale raj-večjo pozornost v tako zganem visokem sve-tj in med širokim občinstvom Poročilo B Radice jo prikazuje dovoli izčrpno. Filozof grof H. Keyserling. čigar »Potopisni dnevnik filozofa« izide kmalu v srbsko-hrvaSkem prevodu pri beograjski založbi »Kozmos«. re izdal pri Stoeku v Parizu francoski spis »La Rčvolution mondia'e et la Responsabili»6 de 1* Esprit«. Predgovor je u&pieal Paud Valčry. V nedeljo 11. marca ulitik a o t • g a romana Krinka proti krinki Pripovedovana z najbolj prevejanlml sredstvi senzacljske tehnike, se odigrava pred bralcem skrivnostna drama, krčevito zgoSčena v nekaj dni vožnje s prekomorskim parnlkom. — PoSastne, pravljične tatvine na ladji so razburkale duhove potnikov ln posadke. O storilcu nI sledu. Neprijemljiv js, neviden . . . Drug sumi drugega, drug drugemu ne zaupa . . . Napetost, ki jo je dosegel pisec tega romana, je onkraj vseh primer. Berite »Jutro"? V nedeljo dne 11. t* mJ t— V bolnišnico so prepeljali včeraj 22-letnega posestnikovega sina Franca Šego iit Jurjevasi pri Slov. Bistrici, ki se je pri laganju drv hudo poškodoval levo roko. Iz Slov. Bistrice pa so rripeljali 221etnega delavca Franca Bučarja, ki si je pri padcu zlomil desno nogo, ter 23ietnega Franca Ceha iz Studencev, ki mu je padel hlod na )«vo nogo ter mu jo zdrobil. Iz Celja o— Društvo »Soča« v Celju je imelo občni »bor ob udeležbi nad 150 članov in članic. Predsedoval je g. dr. J. Bavdek, ki Je pozdravil vse udeležence, zlasitl pa poverjenike izven Celja. Zborovalci so počastili spomin nedavno umrlega člana g. Ivana Reteka, agiinemu članu g. Alojziju Luz-ni"U pa so iskreno čestitali k 70 letnici. Tajnik g. Janko Fili je poročal, da Ima društvo 302 člana ln da vse članstvo marljivo deluje v društvu, ki ima mnogo prijateljev Društveno delo je bilo razdeljeno v 6 odsekov Društvo je priredilo 37 sestankov na katerih je bilo 27 predavanj. Predavatelji so bili po večini Celjani, ena predavateljica pa je bila lz Ljubljane ln ©na iz Griž. Blagajniško poročilo ge. Štefana Feranta izkazuje 12.219 Din prometa. f526 Din dohodkov. 6693 Din izdatkov in 1409 Din gotovine. Gospodar ln arhivar g. Alfred čebular je skrbel za čitalnico, ki obsega 3 dnevnike, 4 tednike ln 4 mesečnike, Ln za red v društvenem lokalu. Knjižnica obsega 162 slovenskih, 37 hrvatskih ln 13 nemških leposlovnih ter nekaj znanstvenih del. Knjižničarka Je bila gdč. Marija Cigojeva Izmed odsekov je na prvem mestu mladiiski odsek pod vodstvom načelnika g. Jcžeta Daneva. Priredil Je 20 sestankov i 18 predavanji, več komemoracij In Miklavžev večer z obdarovanjem najrevnejših članov. Ta idealna mladina je duša vsega dela in gibanja. Dramski odsek je vodil g. Alfred čebular. Člani so nastopili na emigrantskem taboru v Črnomlju, :aa rapallskih dnevih v Trbovljah in Celju ter uprizorili v Celju jeseni burko »čitalnica pri branjevki« ln na Svečnico Funt-kov0 dramo »Tekma*, za predpu9tno prireditev pa so oskrbeli ves spored. Novi pev-flki odsek vodi učitelj g. Milko Gerlanc. Prireditveni odsek pod vodstvom g. Janka Cergola Je priredil mnogo izletov v Jeseni In pozimi, trgatev v korist poplavljencev ▼ mestu in okoliški občini, predpustno zabavo in več komemoracij. Socialni odsek pod vodstvom g. Jožeta Batištute je obdaril 28 najrevnejših rodbin in poslal nekaj Maga tudi v Dolnjo Lendavo. Od ustanovitve društva do danes je bilo razdeljenih nad 18.000 Din podpor Propagandni odsek pod vodstvom g dr. Fortunata Mikule-tiča se Je v začetku bavil i mislijo postavitve spomenika primorskim žrtvam, a ni prišlo do konkretnih sklepov Propagandni odsek Je z ostalimi odseki ln sodelavci dosegel, da Je »Soča« po agilnosti ln organiziranosti med prvimi društvi v Celja. Vršile so se mnoge javne manifestacije na praznik Vseh svetnikov, na rapallskl dan itd. Za ugled društva sta tudi skrbela glasilo »Istra« ln celjska »Nova doba« Odborniki so prejeli za obširno ln uspešno čelo absolutorij, tajnik in blagajnik pa še posebej zahvalo Odboru, ki je v glavnem neizpremenjen, predseduje nadalje gosp profesor Anton Gorup Pri slučajnostih Je zastopnik Kluba koroških Slovencev g. prof čuček poudarjal potrebo ln važnost skupnega delovanja Največjo pozornost je treba posvečati mladini, ki bo najbrž do-livela veliki dan, ko se bomo vsi Jugoslo-veni združili v svoji veliki, enotni državi Na predlog učitelja g. Gerlanca Je bila po-elana prošnja ljubljanskemu Pen klubu, ki naj zastavi na pristojnem mestu vse svoje »lle, da se reši ln vrne naši literaturi v Italiji po krivici konflnlranl pisatelj Franc Bevk. e— Uprizoritev »Desetega brata« preložena. Osmošolci celjske gimnazije so nameravali drevi v Mestnem gledališču uprizoriti Jurčičevega »Desetega brata« Uprl- Vremensko poročilo Številke sa osnačbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. S temperatura. 4 relativna riaga v I »mer in brzina vetra, 8 oblačnost l_10 7 padavine r mm, S vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo. 8. marca Ljubljana 7, 7S8.u, 5.2, 94, mirno, 10, 0.4, dež Ljubljana 13, 761.9, 4.2, 80, mirno 10, —, — Maribor 7, 758.8. 4.8, 85, S3, 10, prši. dež; Zagreb 7, 759 8, 5.0, 85, E2, 10, 4.0, dež; Beograd 7, 758.9. 4.0, 80, SW4, 10. 0.1, dež; Skoplje 7, 761.8, —1.0, 90. mirno, 10, —, —; Split 7, 758.8, 7.0, 80. ENE3, 10, 0.5, dež; Kumbor 7, 759.6, 9 0. SO, SE7, 10 —, dež Iz Sarajeva In Raba nI depeš. Temperatura: Ljubljana —, S 6; 5.4, — Maribor 10 8 5 0; Zagreb 12.0, 5 0; Beograd 12 0, 2 0; Skoplje 9.0, —2.0; Split 12.0. 6 0: KumboT —. 8.0. Solnce vzhaja ob 7.28, zahaja ob 17.55. zorlter pa Je zaradi smrtnega primera preložena na četrtek 15. t. m. ob 20. 2e kupljene vstopnice veljajo za četrtek. e— Davčna uprava poziva vse delodajalce, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkaH, a še niso predloiill knjižic uslužbenskega davka v kontrolo, da jih nemudoma predlože, ker se s tem izognejo posledicam čl. 138. zakona o neposrednih davkih. e— V eeljskl bolnišnici sta umrla r torek 63 letni delavec Franc Hribernlk v Gaberju pri Celju ln 37 letna natakarica Marija Velenškova iz celjske okoliške občine, včeraj pa Je umrl 70 letni občinski revež Jakob Stepišnik lz škofje vasi. e— Kino Union. Danes ob 16.15 In 20.30 zvočni velefilm »špijonka E3« (»Nevidna fronta«) in zvočni žurnal. Iz Škofje Loke 31— Somišljenikom JNS. Inkasant občinske organizacije JNS se bo zglasil te dneve pri somišljenikih JNS, d« zbere članarino za leto 1934. Ker je prispevek malenkosten, se naprošajo somišljeniki, da po svoji dobri volji prispevajo v strankin sklad kaj več. da bo delovanje škofjeloške organizacije še uspešnejše. šl— Naše KJS, ki je storilo ▼ teku desetletnega delovanja mnogo dobrega za ubožce in trpeče, si je sestavilo na zadnji seji naslednji odbor: predsednica Sinkova, I. podpredsednica Sovretova, II. podpredsednica Schneiterjeva, častna podpredsednica Homanovo, tajnica Juvančeva, nadomestna tajnic« Pagonova, blagajničarka Horvatov«, gospodarica Hafnerjeva, namestnica gospodarice Janežičeva. odborni-ce: Adamičeva, Jesenkov«, Lendovškova, Vraničarjeva in Zužkova. Predsednica nadzornega odbora je Potočnikova, tajnica Halladov« in odbornici Kašmanova in Debel iakova KJS, ki* šteje zdaj 397 članic, bo izkušalo število še dalje dvigniti, obenem pa pritegniti k sodelovanju tudi žen-stvo iz Selške in Poljanske doline v še izdatnejši meri. Iz Tržiča č— Vse člane občinske organizacije JNS v Tržiču ponovno opozarjamo na njen občni zbor, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. v dvorani hotela »Pošta« in ne v kavarni Lončar, kakor je bilo prvotno določeno. Na občni zbor so vljudno vabljeni tudi vsi volilci liste JNS pri zadnjih občinskih volitvah. č— Koncert junaškega tenorja g. Šimenca Marija bo gotovo tudi v Tržiču privabil v nedeljo zvečer številno občinstvo v telovadnico meščanske šole Na sporedu so biseri jugoslovenske in svetovne glasbe. Ob 16. bo koncertiral umetnik ▼ zdravilišču na Golniku. Vstopnice za večerni koncert se dobe v predprodaji v meščanski šoli. Iz Kamnika ka— Prosvetni odsek primorskega emigrantskega društva »Tabora« se prav živahno udejstvuje in nam je za nedeljo pripravil 2e drugo predstavo v letošnjem letu. Uprizoril bo v soboto zvečer ln v nedeljo popoldne v društvenem domu v Mekinjah burko »Raj potepuhov«. k»— ženska podružnica CMD Je imela te dni redni letni občni zbor. Iz poročila odbornic posnemamo, da je bilo delovanje tiho, toda živahno. Blagajniško poročilo Izkazuje 12.000 Din prebitka. Pri volitvah je bil ponovno Izvoljen dosedanji odbor s predsednico gospo Anico Karbovo. Društvo priredi Se pred veliko nočjo pravljični dan za našo deco. Iz Zagorja t— Razveljavljene volitve rudarskih zaupnikov. Proti volitvam rudarskih zaupnikov so se člani NSZ pritožili na rudarsko glavarstvo Doslej so se vedno in povsod volili zaupniki za vsak obrat posebej, le letos je bila za Zagorje izjema Tudi način ▼olitev ni bil javno razglašen in poleg tega niso bile žigosane glasovnice. Rudarsko glavarstvo je pritožbi ugodilo in o tem obvestilo rudniško ravnateljstvo v Zagorju in II. rudarsko skupino Kdaj bodo nove volitve, ie ni znano Pričakuje se z gotovostjo. da se bo pri razpisu točno določilo, da se volijo obratni zaupniki ločeno za vsak obrat posebej. Glasovnice morajo bi* ti žigosane od rudarske zadruge s podpisom obratnega vodstva, kaiti le tako je pričakovati, da se bodo volitve pravilno izvedle. z— Prispevki za organ ista razburjajo davkoplačevalce Doslej so vse tri občine dajale v proračun odmerjene zneske, ki jih je rw banska unrava zda i črtala Na kon kurenčni obravnavi je bilo sklenjeno, da nri«nevaio vv davkonlačeralci no davčn; odmeri pripada loče vsote za organista Ta odredba }e naletela na velik odpor Za rmiHnilcnm *e priporoča da re enkrat plačajo nrlsnevlre in se 'roonelo nenot<-ebnim strnSVnm Svnie pomMrke 'n nredloge za vzdrževan ie organlsta bodo lahko zagovarjali pozneje. s— Predavanje o trsmiStm la poljedelstvu bo imel ▼ nedeljo 18 t m. po prvi maSi ▼ zagorski »oli sreaki kmetijski referent g. Suštersič. z— Vzrok požara pri Klančišarju t Spodnjih Zavinah se ne da ugotoviti. Ljudje domnevajo različno, vendar je ugotovljeno, da ogenj ni nastal zaradi vnetja saj v dimniku. Zato dimnikarja ne zadene nobena krivda. Pri tej priliki bi opozorili kmečke posestnike, da ne zabranjujejo ometanja dimnikarjem, ker je le ▼ njihovo korist če so dimniki dobro očiščeni. Iz Novega mesta n— O Masaryku je imel ob priliki nje- fove 84 letnice predavanje v veliki dvorani okolskega dom« br. dr. Ivan Vašič, ki je živo orisal velikega državnika. Ob zaključku predavanja je pokazal prosvetar profesor dr. Jarc 52 diapozitivov iz bratske Češkoslovaške in kratek film o zlati Pragi. n— Kino »Dom« ▼ Sokolskem domu predvaja danes in jutri soboto ob 20.15 uri ter v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 zvočni velefilm »Kralj džungle«. Predigra: Pa-ramountov zvočni tednik. I* Ptv«a J— Iz poštne službe. Pri poŠti r Ptuju sta Dostavljena za dnevn;čarja Benčič Franc in llajš Josip. Premeščena p« je od pošte v Slatini Radencih k pošti v Ptuju uradnic« Kurinč:čeva Pavla. j— Nabavi ialna zadruga državnih nameščencev je imela pred dnevi občni zbor. Is poročil funkcionarjev izhaja, da Ima zadrug* ▼ Ptuju 215 članov. Bilanca Ukazuje. da j« imela zadruga ▼ preteklem poslovnem letu 45000 Din čistega dobička, kar je lep dokaz, da je upravni odbor dobro gospodaril. Od čistega dobička odpade 30 odst na rezervni sklad. 1 odst. ▼ pokojninski sklad, 5 odst čistega dobička se razdeli med zadružnike po velikosti njih kon" zuma in 5 odst. kot nagrada upravnemu odboru za vse leto. Pri volitvah j« bil po večini izvoljen stari odbor. j— Kino bo predvajal r soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. nemški film »■Pripovedke iz spalnice«. Dodatek Foxov tednik. SOKOL Sokol v Središču ob Dravi Je proslavil 100-letnlco rojstva dr. Josipa Vošnjaka 4. t m. z uprizoritvijo njegove drame »Lepe Vide«. Pred predstavo Je Vošnjakovo življenje in delo orisal br. Pajek. Lepa drama v režiji br. Vlttorija Je zadovoljila številno občinstvo. Vloge so bile vse dobro podane. Pri koncu drame je občutno manjkalo petje mornarjev, ki bi povzdignilo tragičnost Vidinega konca. S tem prijetnim večerom je bil dostojno proslavljen spomin dr. Vošnjaka. Želimo še več takšnih prijetnih večerov. — Za 19. t. m. pripravlja dramski odsek Golarjevo komedijo: »Dve nevesti«. GOSPODARSTVO Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo Kakor znano, zahteva avstrijska vlada, da bi se v kratkem pričela pogajanja za ponovno revizijo avstrijsko - jugoslovanske trgovinske pogodbe. Avstrija utemeljuj« svojo zahtevo 8 tem, da ie njena trgovinska bilanca z našo državo nadalje hudo pasivna. pri-liak avstrijskih agrarrev pa gre pmivsem v tej sm .m, da se zmanjša uvoini kontingent za naše svinje. Dunajska >Die Boree« poroča ▼ svoji najnovejši številki, da ie te dni prišlo in d Av strijo in Jugoslavijo do prvih razgovorov glede trgovinskih podajanj. Pri tem ie zanimivo, pravi danajski list. da sa bodo pogajanja, ki jih je foreirala Avstrija, vršila na bazi, ki bo dala avstrijsko - jugosioven-ski trgovini nov značaj. Za Avstrijo predstavlja to dejstvo neprijetno presenečenje, kajti predstavniki Jugoslavije so baje pri omenjenih razgovorih namignili, da bo Jugoslavija prešla v prometu z Avstrijo k čistemu kontingenfcnemu sistemu in da bo dopuščala uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov la še v količinah, ki bodo v teku pogajanj določene v obliki kontingentov. Doslej ;e bil trgovinski promet med Avstrijo in Jugoslavijo (razen za svinje, pšenico ia jajca) prost omejitev v obliki kontingentov. V Avstriji so baje tak korak Jugoslavije is pričakovali in so mnenja, da bo Jugoslavija pri določanju kontingentov za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov precej popustila. na eni strani zamdi tega. ker ima aktivno trgovinsko bilanco z Avstrijo, na drugi strani pa zaradi 'e«a, ker se bodo novi pogodbi z Italijo možnosti za izvoc jug.«lovenskega blaga v lta''jo poslabšali. K gorniint izvajanjem dunajt»kaga lista bi bilo pripomniti, da je aktivnost naše trgovine z Avstrijo že pričela močno popuščati lani v drugem polletju, ko ie naš izvoz v Avstrijo nazadoval na 391.5 miiiiona Din nasproti 432.3 v drugem poiletju 1932., dočim se je istočasno dvignil naš uvoz iz Avstrije na 258.6 milijona nasproti 209.5 mili jona Din v diugjm polletja 1932. V drugem polletju, ki je zaradi izvozne sezone pri nas vedno aktivno, je lani znašala aktivnost na še trgovine iz Avstrije le 132.9 miiiiona Din nasproti 222.8 milijona Din v drugem polletju predlanskega leta. S precejšnjo feri^t-nostjo je torej pričakovati, da bo l^tos glede na splošno izboljšanje konkurenčne zmožnosti avstrijskega blaga na zunanjih tržiščih, avstrijska trgovina z našo državo pas;vna le še v onim razmerju, kakor vsa avstrijska trgovina z inozemstvom, ki ie vedno pasivna Tudi ni pričakovati, da b: bila letošnia trgovinska bilanca Avstrije z na^o državo pri nespr-*menjeni pogodbi boli oasivna. kakor bilanca Avstrije s Madžarsko, kjer je dogovorjeno razmsrie 1:1-5 med izvozom in uvozom. ___ Beograjski industrije! k projektu Industrijske banke Uprava beograjske Industrijske zbornice je imela 6. t m. sejo, aa kateri je zavzela svoje stališče k vprašanju ustanovitve od-nosno glede načina organizacije bodoče Privilegirane industrijske banke. Po daljši debati, v kateri se je razrravljalo o vseh načelnih vprašanjih, ki so v zvezi z ustanovitvijo take banke, je prišlo do popolnega soglasja v vseh osnovnih točkah, ki se tičejo te nove kreditne ustanove za industrijo. Uprava zbornice je predvsem ugotovila, da je Privilegirana industrijska banka danes velika potreba za domačo industrijo. Osvojeno je bilo načelo, da mora biti vpis delnic za ta zavod obvezen za vsa industrijska podjetja v naši državi. Uprava Industrijske zbornice smatra, da mora ta novi zavod glede na svojo važno funkcijo uživati vse one ugodnosti, ki so bile dane Privilegirani agrarni banki ln Državni hipotekami banki. Osvojeno je bilo tudi načelo, da je treba v sodelovanju med industrijskimi organizacijami in trgovskim ministrstvom v statutu, poslovniku in pravilniku bodoče banke postaviti trajna načela za izvajanje zdrave kreditne politike pri kreditiranju domače industrije, tako da bodo ustvarjeni pogoji za sigurno naložbo sredstev v delnice in obveznice bodoče banke in industrijskih podjetij. V zvezi s prizadevanjem, da se uredi vprašanje industrijskega kredita, je bila že v finančnih zakonih za leto 1923., 1926. in 1928. dano vlad: pooblastilo, da to vprašanje uredi s posebno uredbo. Ta pooblastila r* so ostala neizkoriščena Nepovolj-ne razmere na denarnem in kreditnem trgu so v zadnjem časa znova ustvarile težnjo po ureditvi tega vprašanja in |e prišel oroiekt ustanovitve Privilegirane industrijske banke znova na dnevni red. Ta težnla je prišla do izraza tudi na zadnjem zbo- ru Centrale industrijskih korporacij lani v novembru. Prvotni oačrt zakona je bil spremenjen r toliko, da je bil postavljen princip po katerem naj bi vso glasnico vpisala industrijska podjetja sama, ker ni pričakovati, da bi mogla država kaj prispevati za glavnico. Zato je potrebno, da pri vrisovanju glavnice sodelujejo vsa industrijska podjetja v državi na ta način, da bi skozi 10 let vplačala vsako leto po 1 odstotek lastnega kapitala ia rezerv. Lastna sredstva industrijskih delniških družb znašajo v naši državi 5 milijard dinarjev, lastna sredstva ostalih industrijskih podjetij, ki niso delniške družbe, ra približno 1 milijardo. Pri vpisu 1% bi v prvem letu dobila banka 50 do 60 milijonov glavnice, po preteku 10 let pa bi ta glavnica narasna na 500 do 600 milijonov. Korist take banke po mnenju beograjske Industrijske zbornice ne bi bila samo ta, da se razbremeni industrija odvisnosti od privatnih denarnih zavodov in da se uredi vprašanje kreditiranja industrije, temveč bi bila taka banka tudi v stanju, da s svojo kreditno politiko v skladu z industrijsko politiko trgovinskega ministrstva in kraljevske vlade omogoči miren in postopen razvoj industrije v naši državi. Gospodarske vesti ^ Ljubljansko okoliško Združenje trgovcev je imelo v torek v dvorani Trgovskem doma evoi redni letni občni zbor. ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Josip Sporn. Predsednik je v svojem uvodnem poročilu naslikal veliko stisko, v kateri se nahaja podeželsko trgovstvo, ki rapidno propada. Težavni položaj podeželskega trgovca pa skušajo še izkoristiti na razme načine brezvestni denarni mogotci in razni špekulanti. Vrh tega vedno težje prenašajo podeželski trgovci rastoče brem e davkov in davščin pri naglo nazadujočem prometu. Nekater stroke eo postale docela pasivne, zlasti lesna. Na zborovanj j je govoril tudi predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelafin. ki ie navedel vzroke, ki so dovedli do zastoja vsega našega kreditnega amrala. Zlasti je omenil dejstvo, da je po ukinjenju deviznih omeiitev v zvozi s stabilizacijo dinarja leta 1931. šlo iz naše države okrog 2 miliiardi Din. Ko j* bil ta denar zunaj, šele tedaj so zaprli meie Omenil je tudi energičen boj narodnega poslanca g. Mohoriča proti novim davčnim obremenitvam in uspehe, ki so bili do6-ežo-ni. V imenu Zveze trgovskih združeni je zborovalee pozdravil tudi predsednik g. Josip Kavčič, ki je opisal prizadevanje zveze za ustanovitev TBedržavne stanovske organi-zaciie trgovcev, ki je toliko napredovalo, da bo 14. aprila v Skopliu ustanovni ob"ni zbor Centrale vseh trgovskih zdrjženj v Jugoslaviji. Ko bo trgovstvo krepko organizirano, notam bo tudi doseglo, da se uveljavi v državi stanovska politika. pote>m bo trgovstvo dobilo tikš^n gospodarski svet, kakršnega boče. Tajniško poročilo ie podal tajnik g. Smne. blagamiško poročilo oa e. Jelofnik. Z večino glasov je bila nato izvoliena nova uprava, ki io tvorijo gg.: Šoorn Josip. Jezica; Jeločnik Viktor. Rožna dolina; Šetinc Davorin. Vrhnika; Kre^rar Dora. Dravlje: Rant Ivan. D. M. v Polju; Javornik Fran. Vič; Majaron Joško, Borovnica; Logar Jernej. Hafner Lovro. Preska; Ogrin Ivan. Ln-verca; Novak Anton. Štepanja vas; Bartl Hinko. Rožna dolina; Mrcina Karol. Zg. Kapelj; Toni Anton. Šmarje - Sap. Pri slučajnostih je bil za častnega člana združenja izvoljen g. Fran Zebal. Železniške tarifne olajšave za izvor ju-goslovenskega lesa v Italijo. Iz Zagreba poročajo. da so jugosloveneki delegati pri nedavnih pogajanjih, ki sta iih vodili železniški upravi Italije in Jugoslavije, dosegli ispeh, in sicer v tem pravcu. da ie predvideno 2Cf 'o znižanje železniške tarife za prevoz jugosloveinskega lesa po italijanskih železnicah. To bi pomenilo, da Italija prizna tudi za jugosloveinski 1» nekako p referenčno tarifno olajšavo. = Trošarina na olja in tolšč« sa mazanje. Na razna vprašanja, ki ji dohajajo glede te trošarine, obvešča Zbornica za TOI evoje interesente. da po pojasnilu ministrstva za finance ricinovo olje (za lekarniške in druge namene), laneno olje za proizvodnjo firneia. rdeče olie za tekstilno In usniarSko stroko, mazila za obutev (pastp za čiščenje čevljev). tolŠČe za čiščenje pušk. tolšče za mazanje tal itd. niso trošarinski predmeti po zadnji tro-šarineki noveli, ki ie stopila t veljav« dne 20 pr. m. Izvzet ie primer če ee ricinovo olie porabi za mazanje strojev in motorjev n. pr. pri zrakoplovstvu ali ako ae laneno oHs porabi za mazanf? Krojev. Borze 8. marca. Na ljubljanski borzi sta se dane« v sklada z zunan imi notaeiiami nekoliko dvigni 11 dovizi Loudon io Berlin, dočim i« deviza dola J« Izvir znanja toda pogostoma tudi okuianja. Vaio deco aaičfttts pred okužo- njem najboljše s PANFLAVIN pa stila mL (jSanflavin *JPAST!LE wuova> te 4- Omrrt n. ot~ » pat i nn mi n. a m* Trat nadalje slaba. Avstrijski iilhurl ao «e ▼ piivatnem klinncu nekoliko ivigmli in » bili dan* zaključeni po 9.00 (v Zagrebu po 9.10, v Beogradu po 9.00)- orški borni so bili zaključen! v Beogradu to 34 50 Na zagrebškem efektnem Iiži^čj ie Vojna škoda najprei nekoliko popustila ns 810 zaključek, potem pa se re tečaj zope-t dvignil na 313 — 311 (v Beogradu zaključek); za marc je bil promc pi 314 ir. za april po 313. Nada!i? so bili lakljački v 8% Blairo-vem posojilu po 31 in v T. o Blainjvem posojilu po 50 in 50.50. Prom 't ie bil td v delnicah Narodne bauk-1 po 4300. Devize. LJubljana. Amsterdam 2308.18 _ 2319.54. Berlin 1359.30 — 1370.10. Bruselj 799-13 -803.07, Curih 1106.35 — 1113.85. Lonion 173.97 — 175.57. New>'ork 3105.50—3433.7G. Pariz 225.74 — 326.86. Praga 142.17 -143.03, Trst 293.24 — 295.64 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kMrlngu 9.-. Zagreb. Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Bt*rlin 1S59.30 - 1-S70.10, Bruselj 799-13 uo 803.07, London 173.07- 175 ž>7 Milan 293 24 do 296.64, Newycrk kabe« 3427.50—3455.76, Č<.k 3406.50 — 343*76. Piriz 225 74-226 «6, Praga 142 iT _ 143 03. 3urih 1108.35 do U8 S 85. Čarih. Pari* 20.37. London 15.76. New7ork 309.75, Bruselj 72.10. Milan 26.50, Madrid 42.15, Amsterdam 208.20. Berlin 122.7250, Dunaj 57.15. Stockholni 81 25. Oslo 79-20, Ko-benhavn 70 40. Prasa 12.84. Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05. Dunaj (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 11.48, London 27.53. Milan 46.22. Newvork 540.38. Pariz 35.59. Praea 21.74. Curih 174.S3. IOii S v zlatu 128 S nap. Efekti. Ljubljana. Vojna Skoda 310 den.. 7*1» investicijo 72 den., 80/. Blair 53 — 54, T'1* Blair 50 den., 4*/'» agrarne 36 den., 6beg-luške 52 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 313 — 314, za marc 312 — 315. z« april 312 do 314. za maj 310 den., 7*/o investicijsko 72 den.. Ti* Blair 50-25 — 50.75. 8°'<» Bla;r 53.50 do 55. 6C'« begluske 52 den; delnice: liarod-na banka 4100 — 4300. Priv. agrarna banka 254 — 256. Sečenana Osijek 155 — '60. Trbovlje 108 — 115. Beograd. Vojna škoda 315 zaklj., z« m i it 316 zaklj., za april 313 zaklj., 7•/• investicijsko 73 zakli.. 4°'o agrarne 36.50 - 37-50. 6 beglaške 54. 53.50 zaklj., S°Og« in >Ogg< 177.50 _ 197-50 >2« 157 50 — 177 50: »5« 18760 - 157 50 .R« 107 50 _ 11750 .7« 75 - 85: »8« 72.50 _ 75: eremska slavonska »Og« in »Ogg« 172 50 — 187.50; .2« 152.50 - 167.50 »5« 132 50 _ 147 50: UU 10250 - 1«?r,0 »7« 75 »8« 72.50 — 75 Otrobi: baški. er»mski 68—70; banataki 66 — 68. Fižol: baški. eremski 120 122 50 4- Bnriimpegtanska terminska borza (8 t m.) Tendenca priiazna Promet srednji. -Plenica: za mai 8.50 — ».51: koruza: za maj 10.06 — 10.10. za julij 10.23 — 10.25. »JUTRO« St 56 Človeštvo na tehtnici Zgodovina človeškega rod« je stara komaj pol minute 2 milijardi ljudi, ki obljudujejo zemljo, se nam vidi ogromno število in kaj radi pretiravamo njegov pomen Zato je vre"" no, da si to število ogledamo z različnih strani malo pobližje m pokažemo njegovo pravo, tako rekoč materialno vrednost v primeri s kakšnimi drugimi svetovnimi vrednostmi. Na daljici 1 milje ima dovolj prostora vrsta 12 000 ljudi, na kvadratno miljo bi torej lahko postavili 147 milijonov oseb in vse človeštvo na površino kakšnih 13 in pol kv. milj! Že dostikrat je bilo zapisano, da bi Človeštvo udobno stalo na površini Bodenskega iezera in kaj je to jezero proti površini Evrope, ki je sama neznatna proti površini vse zemlje? Naša materialna brezpomembnost nam postane še očitnejša če si zamislimo^ človeštvo zbrano v prostoru in ne na plosk; površini. Kako velik zaboj bi potrebovali, da bi spravili vanj vse. kar po dveh nogah hodi in se imenuje človek? Ta zaboj bi moral biti preogromen, kaj ne? Niti od daleč! Na vse tri razsežnosti bi meril komaj po 1* km ali približno trikratno višino Eiffelovega stolpa. Napravimo preprost račun: V kubičnem kilometru je milijarda kubičnih metrov. V prostoru dveh, drug nad dru-gega postavljenih kubičnih metrov se lahko udobno postavi četvorica ljudi, tudi če so zelo obilni in merijo po 2 m v višino. Z drugimi besedami pomeni, da bi v našem zaboju imeli 500 milijonov takšnih prostorov po 2 m' oziroma po 4 ljudi in v zaboju bi stalo 2000 milijonov individuov — vse človeštvo na zemlji. Vrzimo ta kubični kilometer človeštva v Bodensko jezero (kar bi ne bila tako slaba ideia) in se bo njegova gladina dvignila komaj za nekoliko — centimetrov. Tako ničev je prostor, ki ga izpolnjujemo ljudje ... A tudi. kar se teže tiče nimamo nobe- nega povoda, da bi se kaj posebno postavljali Vzemimo, da je povprečna človekova teža 60 kg, naša skupna teža znaša torej 120 milijard kilogramov. Je to dosti? Ce bi primerjali to težo s težo naše premič-nice, ki je vendar manj nego ničev prašek ▼ vesoljnem prostoru, bi dobili, da znašamo komaj 60 bilijonski del njene teže. To je dosti, dosti manj nego teža lešnika n« največjem prekomorniku ali naselbina bakterij na meloni... Tako smo se izmerili in pretehtali, p« smo se našli prelahke. Morda imamo kaj več upanja v našo vrednost, če se pogledamo s časovnega zrelišča? Naša zgodovina traja kvečjemu kakšen milijon let, zemlja pa je dobila svojo skorjo pred kakšnimi 2000 milijoni let. Predstaviiajmo »i, da je teh 2000 milijonov let toliko kakor 24 ur. en sam dan. V tem dnevu izpolnjuje celotna zgodovina človeškega rodu komaj pol minute Tako ničevi smo tudi s te strani. Znanost o dvojčkih Novi izsledki potrjujejo bitno enakost dvojčkov S problemom dvojčkov se znanost v naših dneh zelo temeljito bavi, ker nam podaja njegova rešitev zelo jasne vpoglede v vplive okolice in dedne snovi na človekov razvoj. Nemški učenjak prof. H. Schul te objavlja v neki strokovni reviji nove izsledke o tem problemu. " Kakor vemo, delimo dvojčke v dve skupini v istojajčne. oziroma raznojajcne. Fr- vi ki izvirajo, kakor pove že 'me samo. iz dveh semenskih stanic, ki sta se združili z en;m samim materinim jajcecem. kažejo silno medsebojno podobnost, docim si raz; nojajčni med seboj niso dosti bolj podobni nego normalni bratje in sestre med seboj. Podobnost med istojajčmmi dvojčki zadeva predvsem reakcijo na odločilne konflikte reakcijo na bolezni in socialni razvoj Imajo v nasprotju z razno jajčnimi dvojčki veliko sposobnost, da se medsebojno identificirajo, t. j. da se morejo brez napora uživeti drug v drugega, v miseln; m čutni svet drugega. A tudi pri takšnih dvojčki n ie eden lahko vodilen, drugi vodljiv tip To ne bazira na razlikah v inteligenci, temveč v majhnih razlikah temperamenta. Predstave, dojem- ljivost, spomin so si pri obeh malo d« n« enaki, način značaja, gonilne sile dejanj in koristi pa so si nekaj različne. Reakcija na vnanje dogodke se da z različno vzgojo izobličiti drugače, ne pa reakcija na notranje dogodke, ki so v tesni zvezi z identifikacijsko sposobnostjo. Produktivne zmogljivosti, ki ne zavisljo od sveta, so si predvsem enake. To gre tako daleč, da poznata dvojčka natančno čuvstva in počutke drugega, tako natančno, da jima ni treba niti nobenih medsebojnih razjasnil, ki se jih tudi izogibljeta. Rivaii-ziranje, ki je med raznojajčnimi dvojčki tako pogosto, se tu nikoli ne primeri. Za; radi močne identifikacije pa nastaja tudi velik čut odgovornosti za drugega, neko samo ob sebi umevno ščitenje drugega. Raznojajčni dvojčki kažejo pri ločenem in skupnem delu iste uspehe, pri istojajčnih dvojčkih pa je razlika v uspehih ločenega in skupnega dela zelo velika, ke rima skupno delo neki po naravi dani enaki ritem. Znan je pojav, da zagrabi istojaičnega dvojčka čuden nemir, če je ločen od drugega in doživi ta kakšno telesno ali duševno motnjo. Akropolo popravljajo Ostanke atenske Akropole so_ viharji v zadnjem času močno prizadejali! Na njeni severni strani se je utrgala več ton težka skala in zdrknila po hribu navzdol. Da bi Dojenčki kot darilo Vrtnar Jack Balle in bivša babica Stid-leyeva sta namenila bogatejšim družinam brez otrok v Detroitu čudna darila. Zbrala sta šest dojenčkov ubožnih staršev, ki zanie niso mogli skrbeti, jim dala sveže perilo in jih neopazno odložila v nekem parku. Vsakemu dojenčku sta pripela na prsi pismo, v katerem sta dodočeno bogato osebo v mestu prosila naj bi ga vzela za svojega otroka. Tako obdarjene družine so se teh darov spočetka branile ker so mislile, da se skriva za vsem kakšna temna zadeva. Pozvale so policijo na pomoč, a dokler bi ta zadeve ne razčistila, so se obvezale skrbeti za najdenčke. Preiskava je šele te dni imela uspeh. Balle in Stidleyeva sta izjavila, da sta svoje dejanje storila brez vsakega koristoljubja, iz samega sočutja. To pojasnilo je imelo za uspeh, da so štiri družine že adoptirale otroke, ki so jih dobile na tako čuden način, dve pa sta se obvezali skrbeti za svojega rejenčka do njiju štirinajstega leta in jima potem dobiti primerno delo. Samo ilustrirana slovenska revija »Življenje in svet" vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za t Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 preprečila nadaljnje rušenj«, p dala atenska občina preiskati teren, na katerem stoje znamenite razvaline. Pri tem so strokovnjaki ugotovili, da se kamen pod starodavno stavbo ruši zaradi tega, ker ga razjeda voda, ki curlja skozi po tenkih žilicah. Mestna uprava je Zelenila, da M bodo najnevarnejša mesta zacementtral« in se bo s tem preprečilo nadaljnje razdiralno delo vode. Slika kaže popravljanje znamenitega svetišča boginje Nike. Jezero brez rib 74 kvad. kilometrov obsegajoče fc M a globoko iezero Ostrovo v grški Makedoniji je izgubilo vse svoje ribe, ki so slovel« po izbornem okusu. Postale »o žrtev neznanega kužnega obolenja. Okoliško prebivalstvo, ki je »velo stoletja od teh rib. je poklicalo Vlado na pomoč in ta je sklenila, da zaredi v Ostrovu ribe iz drugih jezer. Da-11 pa se bodo te ribe v tujem jim vodovju obdržale, Je W vprašanje. Električna luč v tibetski prestolnici Iz Kalkute poročajo, da bo dobila prestolnica Tibeta Lhassa v kratkem električno razsvetljavo. Rezidenca Dalaj lame, ki se je še do nedavno sramežljivo skrivala pred tujci in je veljala za eno najbolj •»prepovedanih mest« svoje dežele, bo zableščala v »hudičevem sijaju«. Kabli, ki so potrebni za porazdelitev električnega toka, so že prispeli na končno postajo indske železnice, v Darjelinig. Zdaj bodo prenesli 2000 zabojev čez gorske prelaze v višini 4000 m in več. Na prvem delu pota bodo nosile tovore mule, pozneje jih bodo preložili na jake in zadnjo etapo jih bodo prenašala moška pleča. Zgodovinska izkopanina V predmestju Metza so odkopaJi človeško okostje In dragoceno posodje iz tretjega stoletja Bančni ravnatelj ustrelil izsiljevalko Tragično ljubavno razmerje s plesalko Kraljica vseh kraljic v Parizu Pred kratkim je ameriški državni predsednik Roosevelt pomilostil bivšega glavnega ravnatelja newyorške banke Everty. Mož je bil zaradi uboja obsojen na smrt, po Rooseveltovi milosti pa se mu je kaze« spremenila v dosmrtno ječo. Walt Gersham se je bil namreč pred časom seznanil v neki brooklynski beznici s 241etno plesalko Mabelo Camecyjevo. Zaljubil se je vanjo na vrat na nos. Z oziroma na svoj položaj v newyorškem finančnem »vetu in glede na dejstvo, da bi ga razmerje s plesalko lahko pripravilo ob službo, je najel za svojo ljubico razkošno vilo. Tako je postala Mabela Camecy velika dama svetskega formata. To vlogo j« igrala tem lažje, ker jo je ravnatelj podpiral s stalnim mesečnim prispevkom 3000 dolarjev. Toda sčasoma se je ljubezen med Ca-mecyjevo in Gershamom ohladila, baje po krivdi plesalke, ki je zahtevala od svojega vzdrževalca vedno večjih gmotnih žrtev. Gersham je nakazal Camecyjevi še 5000 dolarjev in izjavil, da je ta vsota mišljena kot odpravnina. Plesalka mu je nato zagrozila, da ga bo zatožila, ker ji je obljubil zakon in prelomil besedo. Takšna tožba, ki bi se bila izcimila v javen škandal, pa ni bila Gershamu nič kaj dobrodošla. Ne glede na to, da bi dala ameriška javnost v tem primeri prav tožiteljici, bi bil prišel Gersham ob svojo Službo, kajti v Ameriki ne trpi nobeno bančno podjetje na vodilnem mestu moža, ki je obtožen sličnih afer. Zato je Gersham stisnil zobe in je še nekaj časa dajal plesalki denar. Ker pa so postale zahteve Mabele Ca-mecyjeve sčasoma takšne, da iih Gersham ni mogel več zadovoliitt 1e sklenil prevarani ljubimec napraviti stvari konec. Odločil se je za samomor, toda preden bi položil roko nase, 1e sklenil, da mora pasti tudi ona. ki mu je zagrenila živlienje. Obvestil 1e Mabelo ČamecvVvo. da 11 np more «iati niti centa vpč. plesalka je vložila pro-M ravnatelju tožbo. Ko sta se nato sestala, da bi se zadnjič porazgovorila o zadevi. ki se je tikala obeh, je prinesel Gersham na sestanek s seboj nabit samokres in Je dvakrat ustrelil na Mabelo. Camecyjeva je podlegla poškodbam. Ko je Gersham še ležal v bolnišnici — krogla mu namreč ni prinesla smrti — so se narepenčale Američanke proti njemu ter zahtevale od državnega tožilca, naj ga obtoži zaradi uboja. Sodišče ga je prvotno obsodilo na smrt, Roosevelt pa ga je pomilostil in mu spremenil kazen v dosmrtno ječo. Samo Roose-veltu se ima Gersham zahvaliti, da ni končal na električnem stolu in da bo morda le še kdaj užival svobodo. Gospodična Breussault, ki je bila izbrana izmed vseh za letošnjo kralJJo* Nemška rasna politika Rričanski elementi so orientalskir krščanski nazori pa puščavski! Raziskovalec rasnih problemov, prof. dr. Gflnther iz Jene je te dni govoril v Berlinu o kultu rase pri Germanih. Pred uvedbo krščanstva v Nemčiji, je dejal, so Germani polagali največjo važnost na napredek rodu, na osebnost in na telesno lepoto. Bolno potomstvo so izpostavljali, zdrave otroke pa »o ščitili in jih negovali. Ljubezen in zakon sta bili pri starih Germanih najvišji in najbolj nravni vrednoti. Krščanstvo nima z germanstvom nobenega stiKa, kajti njegovi elementi so orientalski, njegovi nazori pa iz puščave. Zato išče nemška sedanjost povratek k starim časom, kar se tudi izraža v ukrepih in smernicah tedanjega režima V Monakovem p« je te dni sborrrttd Iežilo okrog 100 članov. Pre-deednik gosp. I^eopold Kopač je opravičil odeotnosl domačega poslanca eoep. dr. Vošnjaka, ki bil zadržan v Beogradu, in sporočil nato, da bo ob konca meseca večji shod, na katerega x>do poleg domaČega poslanca povabljeni tudi nekateri drugi slovenski poslanci. .Spomnil se je dalje lepega uspeha stranke pri občinskih volitvah, kar nai bo vsoodbu-■-}» ca nadaljnfe delo. Izčrpno tajniSko poroftlo Je podal uč*dl gosp. Slavko Mravlje. Članstvo Js naraslo «a 42 in Jteijd sedai 143 članov. Po blaga;uiikem poročilu je bil na predlo« goep. Kvaca dosedanjemu odboru soglasno izrečen abeo4u-torij. Član banovinskega sveta ln iupan gosp. dr. Al. Bratkovič je po občnem zboru obširno razpravljal o zadnjem zasedanju banovLn-ekega sveta in s» dotaknil zlasti vpražanja regulacije Mi6linje, nov« izolirnioe. Govoril je tudi o trošarini, pragmatiki občinskih tajnikov, učiteljski stanarini in o raanih dru jfih vprašanjih, ki zanimajo davkoplačevalce. V imeirj sreske organizaciji JNS j» ravnatelj meščanske šole goen. Ferdo Sentjure v temperamentnih besedah pozival zboroval-cj, nai podvoji svoje delo za procvit stranke in gospodarski napredek naroda Pri volitvah le bil soglasno iavolj«« do*®-dan ji odbor. Namesto v Maribor odha taioč*-ga blagajnika goep. Hmeline je bil iwwlK«i gosp. Kramer. Razmah JNS v mozirskl okolici Občni zbor krajevne organizacije JNS za Mozirje okolico, ki se je vrSil v navzočnosti narodnega poslanca g. R. Pj^slem-ška, člana banovinskega sveta g. Mat Oo-ričarja in predsednika sresk« organizacije g dr. Sbrizaja v gostilniških prostorih g. Kranjca v Ljubiji, je pokazal, da poganja jug. nacionalna stranka v gornjegrajskem »rezu vedno močnejše korenine. Skupščine se j« udeležilo nad 120 zvestih pristašev stranke, vodil pa jo je predsednik krajevne organizacij« g. A. Kranjc. Narodni poslanec g. R. PustoslemSek J« najprej obšimo poročal o agrarni reformi v oornjegrajskem srezu, kjer se bo z izro" čevanjem parcel škofijskega veleposestva pričelo že meseca aprila, nato pa s« je bavil z uspešnim delom slovenskih poslancev v Narodni skupščini. Pred vsem njim »e je zahvaliti, da ni bil sprejeta nameravana trošarina na les, ki bi ž« tako hirajočo domačo lesno industrijo še bolj upropastila. Slovenski poslanci so izposlovali tudi velike ugodnosti za slovenske obrtnike pri sklepanju novega davčnega zakona. Za g. poslancem je poročal g. Matija Goričar o zsedanju banovinkega sveta. Zavzel se je osebno za razširjenje ceste čez Cernivec in ceste Ljubno—logarska dolina, kakor tudi za regulacijo hudournikov Lju-bije in Ljubnice. Zborovale! so sprajeM poročili obeh govornikov z viharnim odobravanjem na znanje. Pri volitvah Je bil na pradlog Supana g. Znideršiča soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Avg. Kranjc, podpredsednik Ant. Vrabič iz Lepenjive, tajnik Bruno Goričar, blagajnik Ant Vajd iz Lok. Odborniki: Val. Lesjak iz Smihela. Jože Brinovšek lz Ljubije in Iv. Leskovšek iz Lepenjive. Delegati za sresko skupščino: župan 2nideršič in Jan. Atelšek iz Smihela, Ant. Podvratnik i« Lepenjive ju Jože Co" kan i« Lok. ŠPORT Ilirija: Concordia Nedeljska nogometna tekma med Ilirijo in Concordio bo aicer prijateljsko srečanje, ki se običajno sicer ne ceni tako visoko kot prvenstvene tekme, bo pa vendarle izredno interesantno zaradi primerjave med letošnjo kvaliteto ljubljanskega in zagrebškega nogometa. Ilirijanska enajstorica, v kolikor smo jo imeli priliko videti letos, je močno pridobila in se moremo s te strani nadejati le dobrega. Concordia ie z vso resnostjo pripravlja na državno prvenstvo in bo gotovo predvedla nogomet posebnega razreda, saj ima v svojih vrstah tudi igralce, ki so že čestokrat nosili državni dres. Ilirijani bodo morali pokazati vse svoje znanje in vložiti mnogo volje v dosego željenega uspeha, Tekma z zanimivo predtokmo bo m igrišču Ilirij« ob Celovški cesti. Vstopnice po znižanih cenah dobite v soboto in nedeljo dopoldne v kavami Evropi. Rovanov memoria! Letošnje največje skakalne prireditve bodo v nedeljo na bohinjski skakalnici. Vse, kar skače, bo v nedeljo v Bohinju. Na tej naši najidealnejši skakalnici bodo tekmovalci lahko pokazali, kaj so se letos naučili. Važno je, da omogočimo skakanje vsem, ne pa samo par rutiniranejšim. Na bohinjsko skakalnico upa vsakdo! Ne bodo padli rekordi, pač pa bodo skakači pokazali, koliko so stilno napredovali, kar je za bodočnost vsakega tekmovalca brez dvoma najvažnejše. Prireditev prične točno ob 13, Za najboljše 4 tekmovalce so pripravljena lepa simbolična darila. Razglasitev rezultatov bo ob 16. v gostilni Pristavec v Polju. Smučarsko vrvenje v Sorici Z-adnjo nedeljo se je vršil smučarski dvodnevni tečaj v Sorici, obmejnem naselju, tik državne meje v Selški dolini. Kakor drugod, je vodil tudi ta tečaj g. Janko Sicherl, ki je prispel v ta namen iz Škofje Loke. V soboto je bilo v tamošnji šoli predavanje, naslednjega dne pa so vežbali praktične vaje. Biio je sicer zelo hladno, a vreme jasno in solnčno, smuka izvrstna. Kraj sam, ki leži 816 m visoko, ima najlepše. zelo prostrane in popolnoma nepora-ščene terene, ki omogočajo neoviran smuk. Sorčani so vajeni smučati zavoljo tega v dolgem, lepem smuku, manj znana pa jim je sigurna vožnja v zvezi s plužnimi in drugimi zavorami. Kljub pičlo odmerjenemu času je dosegel tečaj, ki se ga je udeležilo okoli 50 ljudi, zelo lepe uspehe, tako da so h koncu pričeli celo s proučava-njem površinskega lica in srnuških značilnosti tamkajšnjega gorskega okoliša na podlagi zemljevidov Smučarji so prosili, naj bi jim omogočila oblast še alpinski tečaj, ki naj bi se vršil prihodnjo zimo. Mimogrede omenjamo, da je v sorski okolici posebno značilno imenoslovje gora Mnogo neslovenskih izrazov spominja na nemško kolonizacijo teh krajev v srednjem veku S tečajem v Sorici je bil zaključen letošnji smučarski šport po vaseh škofjeloškega območja. Table tenis turnir ljubljanskih moštev Sodelujejo Ilirija H, Hermes n, Reka, glavi Ja In Korotan Turnir razpisuje Ljubljanski table tenis podsavez. Vršil s« bo po točkah, t- j- vsak s vsakim. Moštvo tvorijo Štirje gospodje, ki tekmujejo samo v singlu. Zmaga ono moStvo, ki si prvo pribori 9 točk. Dvoboj je neodločen, ako možtvi dosežeta po 8 točk. Zmaga se zabeleži z dvema točkama, remi« pa z eno. Glede žog ae tekmujoči klubi medsebojno sporazumejo. Posamezne dvoboje vodijo določeni delegati, katerim se morajo igrači brezpogojno pokoravati. Pričet e-k vsakega dvoboja je ob delavnikih ob 19., ob nedeljah pa ob 9., ▼ kolikor *e kluba medsebojno ne dogovorita za drug čas. Prošnje za odgoditev dvobojev se bodo ugodile le v izjemnih primerih in jih morajo klubi poslati najkasneje dva dni preje na naslov podsaveznega kapeta-na Nagy Erast, Ljubljana, poštni predal 175. Zmagovalno moštvo al osvoji plaketo, ki Jo je podarila tvrdka »Spectnun«. Vsa spore rešuje LTTP. Termini ln delegatje posameznih dvobojev so: 9. marca Slavija : Reka, delegat Nemec; 10. marca Hermes n. : Korotan, delegat 2eJeznikar; 11. marca Reka :Xliri-Ja H, delegat Klauser; 18. marca Ilirija n : Korotan, delegat. Lojk; 16. marca Slavija : Hermes n, delegat Adamič; 17. marca Reka : Korotan, delegat Gogala; 21. marca Ilirija n : Hermes H, delegat Adamič; 23. marca Slavija : Korotan, delegat 2e-leznikar; 24. marca Ilirija II : Slavija. delegat Klauser; 25. marca Hermes II : Reka. delegat Grilnfeid. Dvoboji se Tretjo ▼ prostorih prvo imenovanih klubov. Damsko cross country prvenstvo Jugoslavije 1934 Ljubljanski podsavez JS2S priredi 8. aprila ob 11. dopoldne cross country tek za prvenstvo Jugoslavije na 2000 m pod Cekin o vim gradom s startom in ciljem pri drsaliSču Ilirije. Pravico nastopa Imajo družine s najmanj 6 (Sest) tekačicami, od katerih najboljša četvorica vpliva na placement družine in poedinke, verificirane članice klubov JS2S. Klasifikacija družine se vrši po pravilih JLAS. Zmagovalna družina dobi naslov »Prvak Jugoslavije v cross-country teku 1. 1934.«, najboljša po edinka pa naslov »Prvakinja Jugoslavije v cross-couu-tTy teku L 1934.« Nagrade: Zmagovalna družina si pribori prehodni pokal, istotako si pribori prehodni pokal tudi prvakinja po pogojih čl. 34. t p. p. JLAS. Prvih 6 (šest) prejme plakete. Ako bodo naknadno Se darovana častna darila, bo podsavez obvestil klube potom službenih objav. Prijave s prijavnlno 60 Din za družino, 10 Din sa po edinko, j« poslati najkasneje do 1. aprila opoldne na naslov: Ljubljanski podsavez JS2S, LJubljana, kavarna »Evropa«. Prijave brez prijavnine in zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. — Tekmuje s« po pravilih JLAS. V m« športne organizacij* M ponovno terjajo, da rokopisi, ki nt bodo do 18. ura v redakciji, ne bodo objavljeni v Hevllkl prihodnjega dne. Predsedstvo LNP. (Službeno.) Po nalogu JNS se poziva SK Ilirija na zaslišanje, katero se vrši danes ob 18. v prostorih pod-saveza t nebotičniku, IV. nadstropje. Pozivamo gg. predsednika ta tajnika SK Ilirij«, odnosno one g?, predstavnike SK ffi-rije, ki so po pravilih opolnomočenl, da zastopajo klub, da se javi*> oto določenem času v taj&»fcvu podsaveML — Predsedstvo LNP. Služben« objav« odbor* m delegiran}« sodnikov. Za tekme dne 11. t m, prijavljene OZ.DS, »e delegirajo: v Ljubljani, igrišče Ilirije ob 15.30 IHrija : Concordia (Zagreb) ss. g. Deržaj, stranska sodnika gg. Mrdjen in Galič; predtekma ob 14. ss. g. Dolinar. V Krnju ob 15. Korotan : Reka ss. g. Jordan. V Domžalah ob 15. Disk : Mars ps. g. Gottwald. Klubi LNPa in člani aokci}« ZJNS ter sodniški kandidati se opozarjajo vnovič na naslednje: Javn« tekme saveznih klubov smejo voditi samo sa vezni sodniki oziroma kandidati, ki jih delegirajo odbori za delegiranje sodnikov v Ljubljani odnosno pri O. O. v Mariboru, Celju aH Trbovljah Sodniki in kandidati se ne smejo odzvati delegiranju nobenega drugega odbora pod pretnjo takojšnjega suspenza oziroma črtanja iz seznama kandidatov. Za vsako javno tekmo so klubi dolžni pismeno 4 dni pred terminom, v izjemnih primerih vsaj dva dni pred terminom, zaprositi direktno pristojni odbor za delegiranje sodnikov za sodnika. Morebitni sporazum o osebi sodnika, pravilno podpisan po obeh klubih, se mora istočasno predložiti OZDS. Tajnik: Deržaj 1. r. Službeno h sekdje ZJNS. Se}« upravnega odbora sekcij« ZNS bo danes ob 18.30 v kavarni »Evropa« Tajnik. Službene objave Mariborskega okrožnega odbora LNP. Razpored tekem za nedeljo 11. t m.: V Mariboru na Igrišč« Maribora ob 14. t«am zelenih : teamu rdečih, ob 15.30 reprezentanca A : reprezentanca B. Službujoči odbornik g. prof. Degen. V Ptuju na Igrišču SK Drave ob 14.30 SK Ptuj : SK Drava. Službujoči odbornik g. Brumen. V Murski Soboti ob 15. SK Mura : SK Panooija. Službujoči odbornik g. Peterka. V Cakovcu na igrišču Cakovečkeg* SK ob 15. Cakovečki SK : SK Gradjanski. Službujoči odbornik g. dr. Franetovič. Koturaškl podsavez LJubljana. Seja upravnega odbora podsaveza bo danes ob 19.30 v posebni sobi gostilne prt »Ameri-kancu«, Karlovška cesta Vse klub« opozarjamo, da bo glavna Skupščina Kotura-skega saveza ▼ Zagrebu 15. marca ob 19. v gostilni »Tolovič«, Petrinjska 2, s običajnim dnevnim redom. Klubi, ki n« bodo poslali na to skupščino svojih zastopnikov, naj pošljejo poverilnice na naslov podsaveza. Poverilnlce morajo biti podpisane od predsednika ln tajnika ter opremljene a klubskim žigom. Ljubljanski zfcnAo-spoHid podunrec Ima danes ob 20. v damskl sobi kavarna Emone sejo upravnega odbora. Vai odborniki gotovo.' Smučarski klob Ljubljana. Dane« ot> M. važna a«}« tehničnega odbora v klubo-vera lokalu. _- K tekmi ▼ smotra ■i prrcn^To MZSP T nedefjo 11. t m., ki jo izvede Mariborski smučarski kbib lz Senjorjeveg* doma do Ribnice ter popoldanski tekmi odbornikov v Ribnici vozi v soboto ob 14, izpred kavarne »Jadran« poseben avtobus lz Maribora do Ribnice pod zeHo ugodnimi pogoji. Upoštevajo s« prijav«, ki Jih sprejema do petka g. Laanlčka Pepo, Mariborska tekstilna tvomlca, tel. 24-15. Tekma s« vrši za prvenstvo Mariborskega zlmsko-sport-nega podsaveza. Darila ae razdelijo v nedeljo popoldne v restavraciji Grttel v Brse-nem. Povratek avtobusa v nedeljo rvečer. Srednješolski slalom. SK Ilirija namerava pred vefiiSoo nočjo Izvesti tekmo v slalomu za moštva srednjih Sol. Naprošajo se zastopniki (kapetani) moštev, da s« v »vr-ho razgovora sigurno udeleže sestanka drevi ob 17.30 ▼ klubski sobi Ilirije (kavarna Evropa), vhod TyrSeva cesta, zadaj. SK Ilirija (lahkoatleWka sekcija). Drevi ob 18.30 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu glmnastičnl trening ta country tek.. Potooštevllno in točno! Vsi, ki imajo doma klubsko opremo, hlačk« ta maje«, naj p rineš o drevi s seboj ln oddajo gospodarju Gradtšarju. žSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20-seja »ekdjskega odbora prt Kočarju. Vabd se g. Košenlna. Jutri bo lsto-tam članski sestanek vseh igrač ev zaradi nedeljske tekme. Cetoohta, Kretič, gotovo. TSK Slovan. Danes ob 20. prt Krušiču, Moste, Ljubljanska cesta, taredno važna seja odbora. SK Svoboda, Ljubljana. Dravi db 20. sestanek nogometašev v Delavski zJbomid. Po sestanku seja odbora. Ljubljanski taJbto tenis potem. Danes ob 19. bo ▼ telovadnici na Ledini sestanek vseh delegatov, ki so določeni za turnir ljubljanskih moštev. Naslednji tekmovalci naj se udeležijo izbirnega turnirja za sestavo ljubljanske reprezentance: Nemec Janez, Nemec Lajoš, Horvath, Dro-venik, Kavčič (vsi Hermes), Weissbacher, žiža, Nagy, DJlnovski, Stopar, Geržanič (vsi Ilirija). Ilirija in Hermes naj izvršita dx> torka 13. t m. turnir po točkah best of five, med svojimi tekmovalci. Vremensko poročilo JZSS ln SPD od 8. marca: Bistrica-Boh. Jezero: +2, oblačno, 50 cm snega, sneg južen, smuka dobra posebno v višjdh legah. Bled-jezero: —1, mirno, 10 cm snega, sne? srež, led grapav 15 centimetrov. Kranjska gora - Rateče-Planica: —2, pooblačeno, mirno, 40 cm snega, sneg srenj, sankališče uporabno. Vršič ln Tamar 250 cm pršiča. Ruška koža: —6, 65 om pršiča, sneži, smuka ugodna. Klopni vrh: —4, 5 cm pršiča na podlagi 90 cm, sneži, smuka ugodna. Pesek: —6, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm, sneži, smuka ugodna. SenJorjev dom: —7, 10 centimetrov pršiča na podlagi 100 cm, sneži, smuka ugodna. Cinžat nad Falo: —5, 10 cm pršiča na podlagi 65 cm, sneži, smuka ugodna Sv. Lovrenc na Pohorju: —6, 10 cm pršiča na podlag* 50 cm, sneži, smuka ugodna. Ribnica n« Pohorju: —5, 50 do 60 cm snega, pršič, sneži, smuka ugodna. Rimski vrelec: —3, Jasno, 10 cm prSi-ča na podlagi 25 cm, smuka ugodna. — Od 7. marca: Smučarski dom SK Ilirije. Planica: —5, sončno, mirno. 180 cm snega, sneg srenj, smuka izvrstna. Dovje-Mojstrana: Jasno, smuka prav dobra V planinah smuka Idealna. Igledl za nedeljo lz-borni. Koča na Krmi vsako soboto in ne-I deljo oskrbovana. Skakatadca uporabna. Iz iivl)cn]a m deželf ZALOG. Proračun nais občin« izkazuje 378.133 Din dohodkov in 721.104 Din izdatkov. Za kritje primanjkljaja se je na seji sklenila pobirati 100 odst občinska doklada na vse neposredne davke, katerih predpis znaša 347.338 Din. Prošnji združenja trgovcev in skupine bojevnikov za rabo občinske aejne dvorane obč. odbor ni odklonil; priporočil je le glede na varčevanje • kurjavo in razsvetljavo uporabo Jolske zbornice, a č« j« U premajhna, pa šolsko dvorano, kar da krajoi šolski odbor drage volje na razpolago. Prodaja neobre-stujoče »e občinske njiv« t znano kulturno vrbo m razpiše v dnevnikih. Okrajno načelstvo v Ljubljani }e sporočilo: Lovska zakupnina za 1. 1933./34. v zne»ku 22.200 dinarjev je nakazana naslovu (občini). Naj se takoj poroča, zakaj prejem ni zabeležen. Občinska uprava je zavoljo tega imela 1. t. m. sejo in j« razvidno iz sejnega zapisnika da je bivfi župan Gartroža Ivan v nedeljo 18. februarja letos prinesel v kritje primanjkljaja hranilno knjižico Zadružne zveze v znesku 15.872 Din, 3350 Din v gotovini ln predložil troje neplačanih računov Gregorca Antona in enega svojega v skupnem znesku 3078 Din. L*prava je soglasno sklenila sprejeti le znesek omenjene gotovine 3250 Din, odklonila pa je hranilno knjižico in račune, ki se kot nepristojni vračajo ln mora Gartroža Ivan povrniti ostalo v denarju, ln sicer v roku 14 dni, počensi od 4. t. m. dalj«. Obenem mora plačati obresti po 8 odst, ki se računajo od 1. julija 1. 1933 do 31. januarja 1. 1934., to je za 7 mesecev. O tem »e bo v smislu sklepa poročalo tudi okrajnemu načelstvu v Ljubljani. Na seji se je dalje sklenila razpisati služb« pisarniške pomožne moči in jo istočasno nastaviti s službo občinskega sluge 1. aprila letos, da se bodo mogle plače regulirati po banski uredbi. Okraino načelstvo in davčna uprava ae naprošata, da bi se takse na biciklj« plačevale pri finančni kontroli v občini, ker ljudje a plačevanjem v Ljubljani Izgubi ia}o preveč Časa in imajo a tem nepotrebne izdatke — Direkcija državnih železnic v Ljubi ianl razglas«, da bo 10. t. m. ob 8 v čakalnici na zaloški postarl javna ustna licitad}« z« zakup košnje in zakup zemljiških delov, ležečih od km 417.6 do km 424.5 na levi h» desni strani proge med postajama Lazami in Zalogom. Repertoar DRAMA. Začetek ob SO. Petek. 9. ob 15.: Kulturna prireditev t ©ml mlaki. Izven. Dijaška predstava. Olo-boko znižane eene od 5 do 14 Din. Sobota. 10.: Raj potezibov. Izven. Znftan« eene od 6 do 20 Din. Nedelja. 11. ob 15.: Praznik svetoSTh Mn|. Izven. Znižane cene od • do 20 Dta. — Ob 20.. Vlsogka kronika favsn. ZnlSaw» OPRHA. EijJSetek ob P »tek. 9.: Zanrto. Soihota. 10.: Ples v Ss^ofo. 0. Ponovno opoaartatn« m razpisani poMnl abonma, ki nudi Izredn« ugodnost) glede cen. ki so tako nlzk«. da pa! vsakomur omogočalo §*alnl poset glodallSJa. Prva prodrta-va za now C abon mf j bo v soboto 10. t. m., in sleer »Ples v Savotu«- flrnno ob seM Is umevno, da hna-te ta hxfj eekricAnt abon»*Ttt1 reda C wvoV» predstave. Mariborsko gledalUče Petek. 9. ob 1B.: Deseti brat. Proslav« 90-fetnioe Jurčičevega rojeva. D i laika predstava. Globoko znižan« osa« (od 10 Din navzdol). Sobota. 10.: Vijolic«. B. Omlmaji lrt ke Druzovičsv«. Nedelja. U. ob 16.: Pastirček P*«r te fcralf Briljantin. Otrofta predstava prt najnižjih oenah. (Sedeži po 10. 8, «. 4: stojišča po 8 ta 2 Din). — Ob ».: Vijolica z Montmartna. Gostovanj« gdč Erika Druzovičev« C. Radio Petek. 9. marca. LJUBLJANA 11: Šoleka ura: Kaj se doseže z varčevanjem (dr. Murko). — 12.13: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Ca«, plošče. — 18: Stara Ljubljana (Doetal). — 18.25: O socialni skrbi (Jančigaj). — 18.35: Izleti m nedeljo: Dolenjska (Pirnat). — Sokotetvo. _ 19.30: Predavanje Narodne odbran«. — 20: Prenos konoerta k Zagreba — 22: Oas, poročila, plošče. Sobota. 10. m&rea. LJUBLJANA 12.15: Plošč«. — 12.45: Po ročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Marija An »ometu (ga. prof. Marija Borštnikova). — lt>.30: Zabavno predavanje (g. DaneS). — 19: Ljudski na Ji o dobrem in zlu (d*. V«- ber). _ 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Prenos akademije mestnj občin« ia Uniona. Vmes napoved časa in poročila. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni tria — 20.15: Orkestralen in pevski koncert _ 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Godba na pihala. — 20.06: Koncert. — 20.55: Opsrotna ura. — 22.90: Jazz in pesmi — BRNO 20.06: Godba na pihala. — 20.56: Procraim kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.02: Večer lahka glasbe. — 21.20: Chopinov« klavirski skladbe. — 23.06: Plesna muzika. - DUNAJ 11.30: Plofče. - 17.16: Lahka godba orkestra. — 20: Operedni večer. - 2.30: Godba za ples. — BERLIN 20.10: Popularni operetne melodij«. — Lahka in plesna glasba. _ MOHLACKER 20.16: Zabav» vo6er. _ 22.46: Plošče. — 28: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glaeba. — 10.80: Veseloigra. — 21.15: Koncert orkestra__22.30: Lahka in plesna glasba na ploščah. — RIM 17.10: Vokalen in instr amen talen koncert. — 21: Pranos (vere iz gledališča. Iiuertraft« v ,^JVTRV" pridobi ljubezen __ j«, d« M da___ ntl g aobko. b«lo, av«i« koto. Vaaka umor« to potrditi v svoj« v«hko aado-voMatvo ia pridobiti nov« oboicvatvlj«, »k« uporablja, kot ja*. nov« kramo Tokaloa b«l« barv« (n« maaftn«), Id »eatojt ia pr«p«-riraa« av«i« an«t«n« ia olivn«ga olja a p**" BMoi, ki koto oav«£nj« in jo dela bel«. Krema Tokaloo pronica n«pr««Un« v koto, oblažat« razdražen« kožn« tlee«, so-Soj« roztirjso« por«, odstranjuj« aojede«, oai ilih najbolj tmnno in ras k aro koto te m napravi b«lo- Krema Tokalon daj« koli v Irak dneh tako lepoto ta av«ioet kakrfM — M mogli doseči na nobon dr%£ aačta. Uporabit« na) a« vsako Mre! Javljamo tuinim srcem, da Je nala ljubljena mama, stara mama, tatta, sestra, teta itd., gospa dna ^epon *e>. (Hifaat zasebtdca, bhria gostUničarfca dne 8. marca v 70. letu starosti mirno t Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo ▼ soboto ob 10. url Is Wle žalosti na domače pokopališča. Horjul pri Vrhniki, dne 8. marca 1984. 2814 Žalujoči ostali. Zapustila nas je za vedno nafta nad vse ljubljena mama. stara mama, sestra, teta, svakinja ln tašča, gospa Terlca Magister zasebnica dne 8. t. m. po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažil! sv. vere. Pogreb nepozabne, blage pokojnice bo v soboto, dne 10. marca 1934., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška r^sta štev. 26, na pokopališče na Viču. LJubljana—Moravče, dne 8. marca 1984. žalujoče rodbine: Magister, Kopač, Belin. Lfcovlč Joža: Neme žrtve Pravijo mi pšenica, sladka pšenica! Blagrujejo me kot kraljico žit. Toda sedaj čemim v vlaiJii zemlji, vsa ponižana jn pozabljena. Hrepeneče čakam sonca in pomladanskega vetra. S svojo edino bilko sem se že prekljuvala skozi mrzlo grudo, da se odzovem klicu Stvarnika in postanem deležna blagoslova, ki bo rosil z njegovih dobrotnih dlani. Bela, snežena planjava, ki nas je blagodejno varovala kakor topel prt, je začela gi-niti in kopneti. V toplem popoldnevu je poledenela skorja nekoliko odstopila od zemlje, skozi razmočene razpoke so se začeli krasti prameni zlate svetlobe, ki je oživljaioče proniknila tudi k meni. Spočela sem se bila sredi neizmernega stvarstva kot neznaten, zrnat drobec v katerega ie dahnil Bog posebno življenje in dopadenje. Bila sem negovana od »onca, rose ;n mehkega vetra. Spočetka sem domovala visoko nad brazdami, rekli so mi pšenično zrno, zlato pšeniuno zrno. Svoje sreče sem se zavedla v varnem naročju, ko sem se poztbala skupai s sestricami, povita z njimi v lep klas in nerazdru/no tihožitje. Okoli nas so se pripogibali še drugi, nešteti klasi, svetli in dehteči, prevlečeni z zlatim bleskom, vsi za.eti v pesem vetrov in tajnega šepetanja. Sonce nas ie neprestano božalo, zorele smo ter postajale čiste in bele, vredne nebeškega kruha. Okoli nas se je odražalo življneje v tisočerih spreminkih in glasovih. Veter se ja poigraval t Jezusovimi srajčkami, požrešni slak se je poširil kraj njive in nas zavistno motril s sivimi očesci. Mak se je vsak dan bol razvnemal, prepelice so štele svoje pedi in se ljubko smukale med nami. Naša soseska je bila dolga njiva v valoviti rebri, od koder smo se lahko razgledovale širom Barja. In potem so se razgrnile nad nami julijske noči, bele in tople. Obzorja so dolgo žarela, večerna toč ni mogla ugasniti, srebrne meglice so se topile nad Bistro, zaljubljeni klici močvirskih ptic so se trgali iz moča v. Murni so se prijetno oglašali, družina za družino, z bregov v doline, vso noč, vso belo noč. Svetinie so letele iz naročja 2alostne na gori čez Pokojišče in še naprej do ajdovskega grobišča. Beli oblaki so pritiskali svoje ozke obraze k vrhovom Menišije, fantje so vriskali pri znamenju, v katerem se je sramežljivo skrivala sv. Marjeta, zajeta v rdečkasti soj večnega plamena in zveličan.a. Nekega jutra so rano pripela k nam razigrana dekleta; beli predpasniki so se nežno blesteli v jarkem soncu, nekaj prazničnega se ie razodevalo v kretnjah deklet. Nismo si znale razložiti zgodnjega obiska, ko so se komaj vrgli škr-iančki v naročje neba. čegar belina je neprestano migotala in se izpreminjala v lahno zelenino... Toda prekmalu je prišlo usodno spoznanje! Bridki srpi so se zabliskali in začeli neizprosno segati po žitiu. Komaj znaten zvenk je šinil mimo nas, klas se je zamajal, strepetal in žalosten omahnil. Vrsta za vrsto je legala, vedno bliže, vedno bridkefše. Vrtoglavost me je prevzcK ko Je tudi mene doletel ostri dotiklja. Cez čas sem se nekoliko zavedla; naš klas je ležal na tleh, naš lepi prijazni domek je bil vržen in zrušen! Komaj sem še mogla uzreti Žalostno goro in košček žive meje, kjer je žvrgolel kos in so oživljale nočne skrivnosti. 2itje je bilo kmalu požeto in povezano v snope. Naložili so ras na voze in pod večer odpeljali skozi vas. Kakor da bi na5 pokladali na žrtvenik, tako so obdevali snope v kozolec. Tu smo ostale do šmarnih maš; tedaj so nas pobrali z lat. Med vriskanjem in prepevanjem so razložili snope v polkrogu po podu. Samo zlato klasje! Ob-stopili so nas mlatiči, zavihteli cepce, ki so nas z neumsmil.ienimi udarci raztepli. Naši tihožitni domovi so bili pokončan5, klasje razcefrano. Ko so pospravili prazno slamo, so nas prevejali in ločili zdravo zrno od nerodovitne ljulike. Končno sem se znašla v tesnem, zatohlem prostoru, vsa trudna in preplašena. Tudi ostale sestrice so drhtele, dolgo se nismo mogle pomiriti. Vsak čas se je katera zdrznila in skotalila drugi v naročje. Nič več nas ni ogrevalo ljubo sonce, nič več nas ni oživljala kre-pilna rosa. Življenje v predalih je postalo puščobno, zrak dušljiv in mlačen. Cule smo edino strašljivo škrebljanje in tekanje sladkosnednih mišk. V čemernem jutru so vendar zacvilila razsušena vrata v naši kašči. Vse smo prisluhnile!. Rezen zrak nas je zajel, gospodinja je prinesla pehar in ga napolnila s semenskim žitom. Tudi jaz sem bila odbrana za novo žrtev! Žena nas je iz- ročila možu, Id »e je odpravil 1 nami na preorano polje, kjer nas je preoral. Ce-Smilj je rdel tedaj, pajčevine so se razpredale po drnuljkah, bogata jutranja rosa se je nagrudiia po leščevju. Vsak listič je imel čisto kapljico, podobno čarobnemu okencu, ki se ie zlatilo v ognjenih polivkrh jesenskega sonca. Črne brazde so se poželjivo odpirale pred nami; zdelo se nam je, da segajo v samo večnost. Sejalec je hodil od jamelča do nasprotnega konca in nas skrbno razsipal. Pre slehernem zamahu se je nekoliko priklonil, blažen usmev se mu je nabiral okoli ostarelih ustnic, ki so gotovo okusile marsikatero kapljo bridkosti. Ko je konča] z delom, je obstal koncem njive; ozrl se je v nebo. kakor da sledi med oblaki trohico blagoslova, ki je odbran tamkaj tudi za njegovo setev. Snel je klobuk, veter se je poigraval s sivimi lasmi m blažil kmetove skrbi. • Naslednje jutro so šli železni zobje preko nas ter nas zagrebli v grudo; nekaj dni sem mirovala in prisluškovala. Grobna tišina! Kamor bi se ganila, povsod bi naletela na tesnobo in temo. Hotela sem se prižeti k razrahljani grudi, toda njene prsi so bile za me tedaj še ako mrzle, skoraj strupene. Postalo mi je težko, vlaga me je začela razjedati, moje drobno, krhko telesce je bilo premalo zavarovano proti težavam. Kako bi mogla kljubovati! Začela sem hirati, spomini so ugašali, neopaženo in tiho, kakor se potajijo rdeče jesenske zarje in zgubi zlata sled med nevšečnimi oblaki, ki ne morejo skriti ostarelih lic, s katerimi »o pričakali rimo... Se »em trohnela in propadala, slednjič sem obnemogla in umrla, da obrodim tisočeri sad. . Dolgo sem ostala vklenjena v temačni košček stvarstva, da se popolnoma pre-rodim in doprinesem poslednjo žrtev. Bodrilen klic pa me je vnovič zdramil iz smrtnega sna in me navdal s krepko voljo, da moram preživeti temo in puščobo! Zares! Nisem bila zaman poklicana in obujena. Žalost je minila, potrtost me je zapustila. Prevzela me je skrivnostna moč, drhtenje se je polastilo mojega srca. iz katerega je začela poganjati nežna, zelena klica. Iskra upanja se je raznetila; veseli hihot oračev, ki je nepričakovano jeknil preko njiv m travn;-kov, me je potrdil v ponižni nadi. S slehernim korakom, ki se je oglasil vrh zemlje, se je prebujalo življenje, južni veter je zrahljal poslednje ledene grebene. zvrtinčil suho listje m se končno umaknil soncu, da zaceli rane... Tudi moje sestrice so se zdramile; vedno bolj čutim njihove kali. s katerimi nalahno odrivajo grudo in poganjajo svežo/fast. Podajamo si roke in se zapredapno v belo staničevje. Vse željno čakanj na zvonove, ki bodo oznanili pomlad tn vstajenje tudi nam. nemim žrtvam. Tedaj se bomo odele v svetlo zelenino, pomladni veter se bo igral z nami. sonce in rosa nas bosta pre rodila in nam vrnila novo življenje, polno lepših obetov zlatega klasja. 2 Din — Jurčičeva Številka ..ŽIVLJENJA IN SVETA" Trboveljski premo v zabojčkih S E N E MALIM OGLASOM Po 5# par sa besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo slulb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vel ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vaak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek aa enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oslas^oddelka Uutra. J, £„ J(. „ Inamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacija pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tižoča se roaflh oglasov, je naslavljati na t Oglasni eckteiek „Jistra", L]abl}ass, Beseda 1 Din. davek 2 Din. m Slfro aH dajanje na »lov« 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Cellsta prvovrstnega, e »iranskimi ■os-rum^ntom saksofonom, eventualno jazz kiovirista sprejmemo takoj. Ponudbe P4i ' upravo Dnbrovačkog Kurorhestra n Dubrovniku. Naj »9 javi čelist Pava« S ngler. "979-1 Kontorrstinlo dobro strojepisko in steno-g-afinjo iščemo. Prednost in;« prosilka z znanjem sr bohrvašč'tie. Of°rte je na-s'ovitf n« Društvo indu •trijfev in veletrgov-ev v L;ob'jan1. 7972-1 Natakarico rtta.ro d« 80 let, pridno, po steno, prikupi jivo in čedne zunanjosti, wm»Stw> tudi kuhe, sprejmem t boljšo gostilno na det©!4. — Po nudbe a sliko io navedbo dosedanje sulbe s«, naslov, ki g-a pove oglasni oddelek »Jutra«. 7872-1 Trg. pomočnica epecerijske stroke, a triletno prakso, zmo-žn« gospodinjstva. dobi službo. Ponudbe s sliko ca naslov, ki ga pove og?as!>i oddelek »Jutra«. 7917-1 Služkinjo vajeno vseh hiSnih del, kuhanja iti pospravljanja sob. pridno in p^teno. »prejme Angel« G r o s » k. Rožpoh St. ioS pri Mariboru. 7990-1 Ljuba Jurkovič: MAtA* * * * KRALJICA * (Ilustriral V. Mazi) 20. Da bi jo spravili v dobro voljo, so šarl-kovi prirejali domače zabave, na katerih je Ho zmerom obilo smeha in šal. Tudi stari Beli Miš, knez Liptavski, je prihajal nanje; ta je imel malo Lili posebno rad Mali Fič je skakal skozi obroč, ostali s ša-rikom vred Pa so kazali druge umetnije. Ob tem se Je Lili nekoliko razvedrila in pozabila svoie gorje. Jekmošo (Speieontr&ger) tudi nemščino zmožnega išče re«t«vrani j* hotela Štrukelj. 7960-1 Davčnega strokovnjaka iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Davčni sfcrokov-n.-ak«. 7976-1 Šiviljsko pomočnico »prejme takoj Julka Sedlar, Poljanska cesta ?t. 11 8005-1 beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na •od Šifro »Izurjena moč« 7964 2 Brivski pomočnik vojaJčtine prost, dober de-lavec in bubi 8tuc?r. i4če službo za takoj. — Ko^ar Avgust, brivski pomočnik, Ljutomer. 787?-2 Mlad kravar trezen in priden, želi službo za takoj. Naslo-v v ogl. oddeku »Jutra«. 7976-2 Prodam Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din Sadna drevesa visoko- i n ovzkod e bel n« jablane ter hručke. češplje, 6r«jfcnje, vi&nje. brtskve, marelie-e. ag'as mi ribez, zajamčena rodo"vi*nost. do bite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg 3. Zahtevajte cenik. 7866-6 Otroški voziček otroška posteljic-a in 24 gramofonskih pioM — vse zelo poceni naprodaj no Vodnikovi oesti 13/1. Šiška 7965-6 Prodam hladilno omaro, p in-sJci Štedilnik, kredenco, svatlobna teles«, hrastovo jedilnico, dameko eipolnioo. garderobne omare, preprogo 2X3 metre, velour preprogo 35 m*. H;e Maetere kovčeg gramofon s ploščami, podobe. slike in razen pribor Dnevno med 4. in 6. pop. M. 9., Gorupova 4fl levo. 7969-6 Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroško gajbico dobro ohranjen-o. kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7988-7 Trgovska hiša v f«,ri ob državni cepti. o« prometnem kraju, vpeljana, takoj ijaprodaj t zalogo ;n inventarjem. Za vse sku paj potrebno oca 100.000 Din. — Informacije daje Grim«, tng., St*ra cerkev pri Kočevju. 7817-20 Kapital Beseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajante na slova 3 Din Najmanjši •nesek 17 Din Bančne vloge kupujemo » prodajamo najku«antnej«. Naročil* I* provinc« iavriujsmo najza nesljiveje. Za odgovor prosimo pri4o4it» 3 Din v tnam k ah. Poslovni zavod d d Zagreb. Praška ulica Sostanovalko . fpo oskrbo, « dobro do-ma.y> hran-o sprejmem v centru mes'a. Naslov pove ofiasni oddelek »Jutra«. 7907-28 r/ Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D n. Parcela v Ka.r!ovekern predmestju poceni naprodaj. Naslon v oglasnem oddeik-u »Jutra« 7956-20 Manjšo vik) prodam pod ugodnimi po-g-.ji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod šifro »Solnčna in spha«. 797»2<' Dobro podjetje z lepim posestvom in tvor-nico, v Ljubljani prodam. Potreben kapitoi 300—500 tisoč Din. Ponudbe na ogl oddelek »Jutro« pod iif'-»17«. 79« 20 U Beseda 50 par. davek 2 Din za Stlro ali dajanje na slova 5 Din Na'manJSl znesek 12 Din. Dijaka išfet« i aprilom stanovanj«. C« mogoče klavir in hran« za enega. Ponudbe Š20EEE333 Beseda 50 par. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na *!ova 3 Din NatmanJSl roesek 13 Din Prazno sobo soinčno, oddam mirni ta rt>lidt>i oaebi po nizki ceni Naslov v og'«snem oddelku »Ji>tra«. 79ft5-23 V globoki žalosti naznanjamo vaem sorodnikom ln znancem žalostno vest, da je na3a dobra, od naa vseh iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, sestra m svakinja, gospa NEŽA KAMUŠIČ roj. Rijavec dne 7. marca po dolgi bolezni, v svojem 76. letu, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice bodo položeni dne 9. marca na mestnem pokopališču v Gorici k večnemu počitku. Gorica, Grahovo, Ljubljana, dne 8. marca 1934. 2813 žalujoče rodbine: D It. KAMUŠIČ. REJEC, TOROS, RIJAVEC in 8TURM Lepo sobo •eparirano, v L nadstropju ta pisarno a 1. aprilom odda drogerija »Hermea« ca Miklošičevi ceati štev. 30. 7986-23 Pri sv. Krištofu oddam 1 majhno in 1 veliko sobo t posebnim vhodom. Naslov v og!«*n«>m oddelku »Jutra«. 7964-23 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovec ki prihaja enkrat na teden z« en dan v Ljubljano — išče pri samostojni osebi čisto, majhno sobo s strogo separiranim vhodom — po možnosti v centru. Ponudbe na oglasni odde-lek Jutra« pod »Nazna,ka ci-jene«. 7950-23/a G tanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob stanovanje s pritiklinami oddam Cesta na Loko št. 23. 7896-21 Enosob. stanovanje manzardno. oddam • 1. ma ■e«. Ogledati med S. hi 6. na Bl«iwe»ovi ceeti 9 TI. 7974-21 Enosob. stanovanje s pritik inami oddam takoj «14 pozneje v centru ml»;-S;ma zakoncema br« otrok aH t 1 otrokom. Prijave i nasloro« In poklicem na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »ZeVo ugodno«. 8001-21 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši metek 17 Din. Lokal m slaščičarno in B^ekarrro v centru mesta w 600 Din oddam proti odkupu inven t«rja. Ponudbe na ogiasjii oddelek »Jutra« pod šifro ■Ugodno«. 7983-19 Stroji Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Turbino za padec 2.5 m m ?000 lit/se*, s stoječo ali l*4ečo osjo, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Turbina«. 7956-2© Živali Beseda lDln. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.si znesek 17 Din. Srnjaček 10 mesecev star, vzgojen na-prostem. ki prid* k človeku na klic »Hansi«, naprodaj po ugodni ceni. — Pojasnila daje Fovše Fri derik v Stari cerkvi št. 95 7948-27 Beseda 2Din davri 'zisi^i za Slfro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši roeeek 20 Din. Drž. nshižbenec rvaniftnik, bi porott pridno in »impetično dekle is Slovenije, i dežel*., staro 22—27 let, z nekaj dote. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p«d lifro »Sreča v hiii«. ' 7963-25 Dopisi Beeeda 2 Din. davek 2Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. MHena t* « • • • --84 V oglasnem oddelku »Jutra« )« dvigniti »ledtče Htre: A, Avvo, Brez«krbaa starost. Brea kuhe. Bodočnost, Brez konkurence. Čedna in postavna ima predn-ost. Cista soba. Čeri, Do 300.000 Din, Dobro ido-\a trgovina Dom sreče. Diskrecija. Dvn 300. Denar. Diskrecija ra-i«mčena. Dob-a bodočnost. Dobra moč. Dr. C.. Elektromotor. Ekonom. Eogro Ljubljana, Ekonom, Galvanizacija, Grad. Hiša z vrtom, Humor>»t. Hud pea. Idealna gospodinja. Ideal- no, InAsE.ec, KilkOO^enaK* mjno. Janko Komfortno. Lastn-i Mirna uradni««. Marec MoAko kolo, Merkantvl, M;-klo^ič^va e., Medarec. Nujno r«.bim Nyva«, Nujao, No^o iivijanje. Osamljena, Ob nedeljah odsoten. Organizacija, Pisa.ro*. Potreben, Popoinoen« rrrethar, Pošten 90. Pos«»tvo pri Kranja, Poleg »nHvsn^, Parni kotel. Posestro. Po-sojr'o 1991, 'Rad« Rabim takoj, R(*He«j treh ž'-vi jen j. Spretna. Sk'*-diščnik, Solnčno, Sta r«, s! uiba peka. Sladoled« rk a fS^SSL^ Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomatičen gramofon prodaj v gostilni oa TaJvrro® Cemu&e .Pod št. 4*. 7966:'« Beseda 1 Din. davek 2Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kostanjev tanhtski les v skorji in obeljen kupu.'» stalno ia r>'ač« prot! du-^likatn: Hadi, Novo mesto 92-15 Obrt Beseda lDln. davek 2Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Specijalna prikrojevalnica zdeloje rt* kroje flnitej po meri te iurnalu. izgo tavija prvovrstne oblek« kostume hi plašče ter po ičujs krojenje. —• Jol^ca Knmelj. irvelbsna v iuo zemstvu. Gl»d«lišk« nI. 7 prftliEJe. 7989 90 Preminul nam Je po dolgem trpljenju, v 59. letu starosti nafi Iskreno ljubljeni mož, oče ln brat, gospod šoštarič Aleš šolski upravitelj v pokoju Pogreb se Je vrgli T. t. m. ob 8. url 1» hlSe žalosti. Tu Je bil Šolski deci skrbni oče eelo desetletje. Trdkova v Prekmurju, dne 5. marca 1934. Žalujoči ostali. 2809 !3 SVOie gurje. _- _________—--. . | - u„,nw u.^ Ravu., te.«, » n^n?nrcn ...mr,. Ad... K.hnU,.,, a, Narod.« t„»an, d. * »o, »^r. Pr.n, Z. de. « Nov,„ V., Ujubljani