SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 vid., za pol leta 8 vid., za četrt leta 4 fld., u jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 fld., za pol leta 6 vid., za četrt leta 3 vid., za jeden mesec 1 vid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 vid. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo (in ekspedlelja (v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 286.
V Ljubljani, v petek 14. decembra 1894.
Letnilc XXII.
Državni zbor.
D u n a j, 13. decembra. Trgovske razmere s Španijo.
V današnji seji je baron Sehwegel poročal o začasnem urejen ju trgovskih razmer s Španijo. Vladna predloga vsprejela se je nepremenjena v drugem in tretjem branju.
Potem je zbor vsprejel še neko predlogo, ki se tiče urejenja razmer pri rudarski bratovski skladnici v Pfibramu in nadaljevala se podrobna debata
o kazenskem zakona.
Pri § 63 je predlagal poslanec Nitsche, da naj bi se ne kaznoval tisti, ki pri tatvini, goljufiji, poneverjanju in prikrivanju tatov povrne škodo, predno je stvar naznanjena sodišču. Taka določba je v cesarja Franca zakoniku in je torej veljala 91 let, kar je gotovo dokaz, da je dobra. Kazenski zakon mora biti ne le pravičen, temveč tudi človekoljuben.
Dr. Slama in poročevalec dr. Kopp sta odločno proti temu dostavku, ker bi bil le v korist bogatinom, ki lahko škodo povrnejo in bi bili torej na boljem pred tistemu, ki iz potrebe kaj poneveri ali ukrade, pa zaradi svojega uboštva škode poravnati ne more. Nitschev dostavek se je odklonil s 117 proti 24 glasom.
Precej dolga debata se je vnela o paragrafih, ki govore o zastaranju. Poročevalec dr. Kopp je opozoril, da vlada predlaga, da bi kazen zastarela tudi za obsojene, ne pa le za tiste, ki še niso bili obsojeni, ako jih v določenem času ni bilo moči dobiti. Odsek je bil tega mnenja, da je za neobsojene zastaranje opravičeno le zaradi tega, ker čez dalje časa bi bilo težko najti dokaze za krivdo, pa tudi bi zatoženec večkrat več ne mogel dobiti dokazov
za nekrivdo. Zaradi tega pa za obsojence zastaranje veljati ne more.
Mladočeha dr. Pacak in dr. Slama sta za zastaranje pri obsojencih, ker so se lahko v teku časa poboljšali. Zbornica je pa vsprejela dotične predloge po odsekovem predlogu.
Nadaljni paragrafi do 83 so se nespremenjeni vsprejeli.
Interpelacija.
Ko je zbor še rešil predlogo o aktivnih plačah uradnikov za pregled zemljiškodavčnega katastra in potrdil volitev Peitlerjevo in Tscherniggovo je stavil neko interpelacijo Gessman ozirajoč se na novico v dunajskih listih, da prevzame neka nova delniška družba vodstvo dunajske tramvajske družbe. Ta družba bode izgradila vse tramvajske proge in vožnjo oskrbovala. Interpelant bi rad videl, da se odstranijo nerednosti pri tej družbi, ki se tičejo osebja in da vlada kaj stori v tej stvari. Zatorej je vprašal vlado, ko bi hotela osnovali neko državno instanco, ki bi razsojevala o razpofih izvirajočih iz službenega razmerja pri podjetjih zavezanih, javno predlagati račune.
„Res cariiithiacae".
Delovanje slovenskih društev na Koroškem, katere neustrašeno iu neumorno delajo na to, da bi s temeljitim in zdravim poukom izobrazili slovenskega kmeta, je našim narodnim in verskim nasprotnikom bod^č trn v peti. Skušajo zato to čvrsto delovanje in gibanje naših slovenskih društev čim bolj omejiti in onemogočiti. Ni še tako dolgo od tega, kar je hotelo slavno c. kr. okrajno glavarstvo beljaško čisto onemogočiti zborovanja Ciril-Metodovih podružnic. Sedaj spomnilo pa se je c. kr. okr. glavarstvo
celovško nakrat plakatov, s katerimi koroško katol.-polit. in gospodarsko društvo vabi Slovence na svoje javne shode. Izdalo je namreč ta-le v res klasični slovenščini pisani odlok: „26502/b.
Castitemu načelništvu katoliškega-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem
v Celovcu.
Dopis 23. listopada 1894 se z tem na znanje vsame, da zavolo dovolenja vabilnih plakat (sic I) tisti plakati se morajo prej priložiti na (sic!) okrajno glavarstvo (sic!) in se bodo smeli samo na istih krajih prilepiti kire (sic!) bodo izkazani in dovoljeni od občinskega predstojništva.
Celovec dne 27./11. 1894.
c. k. vladni svetovalec:
Frhr. Mac-Nevin 1. r."
Nasprotniki vedno trobijo, da koroški kmetje „noveu slovenščine ne razumejo. Res je! Zakaj te „nove" tlovenščine, kakeršno kuje celovško okrajno glavarstvo z nekaterimi drugimi uradi vred, naš kmet ne bo umel.
O stvari sami pripomni „Mir", da je opozorila uradna .Celovčanka" št. 176. od 4. velikega srpana 1894 na neko razsodbo najvišjega sodišča, vsled katere se smejo volilni plakati prilepati le z dovoljenjem oblastnije za javno varnost. Ce pa uaše kato-liško-politično društvo svoje shode s plakati naznanja, to vendar niso nobeni volilni plakati; če je torej „Celovčankau razsodbo prav umela in prav citirala, potem naši plakati niso navezani na tisto razsodbo, ker niso volilni plakati. Da bi pa bolj varno šlo, je politično društvo vendar začelo take plakate predlagati c. kr. okrajnim glavarstvom. Ali c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu s tem še ni zadovoljno ter je dostavilo društvenemu odboru navedeni odlok, ki
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXXXIV.
Trikrat prišli so z Dunaja veliki gospodje pregledovat naše ječe, da so se zagotovili, da se ne zlorabi disciplina. Prvi bil je baron Miinch. Smilili smo se mu, da imamo tako malo svitlobe; rekel je, da bo prosil, da se nam podaljšajo dnevi s tem, da se zvečer obesi za par ur svetilnica pred linico. Ta je nas obiskal 1. 1825. Leto dnij izpolnjevali so njegovo naredbo. In tako smo mogli videti pri tej grobnej svitlobi vsaj stene in ni nam bilo treba sprehajajočim se butati z glavami ob nje.
Drugi prišel je nas obiskat, baron Vogel. Našel me je zelo bolnega in ko je slišal, da se mi ni upal zdravnik zapisati kave, ker je kava »potrata«, ako je prav mislil, da bi mi dobro dela, govoril je za me besedo in kava je bila dovoljena.
Tretji nas je prišel obiskat ne vem vže kateri gospod z dvorr, mož 50—60 let, ki nam je kazal z vedenjem in besedami najsrčnejše sočutje. Storiti za nas ničesar ni mogel, a sladki izraz njegove dobrohotnosti bil je dobrota za nas in bili smo mu hvaležni.
Oh, kako si želi jetnik, videti bitja svoje vrste! krščanska vera, ki je tako bogata človekoljubja, ni pozabila našteti mej deli usmiljenja obiskovanja jetnikov. Pogled ljudij, koje boli tvoja nesreča, ako ti prav ne morejo pomagati vspešno, ima nekaj sladkega za te.
Mogoče je, da popolna osamljenost dobro vpliva na poboljšanje nekaterih src ; a jaz mislim, da bi koristila v obče mnogo več, ako bi se ne tirala do skrajnosti, ako bi se včasih malo prekinilo z dotiko z ljudmi. Jaz vsaj sem tak. Ako ne vidim ljudij, osredotočim na malo število njih in ne ljubim ostalih; ako pa jih vidim več, ako prav ne mnogih, pa vender nekoliko, ljubim z občutkom vesoljno človeštvo.
Stokrat in stokrat sem se našel, da je moje srce ljubilo prav malo ljudi in se srdilo na druge tako, da sem se tega prestrašil. Potem sem šel k oknu, želeč videti kak nov obraz in čutil sem se srečnega, ako ni straža hodila preveč ob zidu, ako je bila toliko proč, da sem jo mogel videti; ako je dvignila glavo, kadar sem zakašljal; ako je bila dobrega obraza. Kadar pa se mi je zdelo, da sem našel na njej znake sočutja, bilo mi je srce, kakor bi bil neznani oni vojak najboljši mi prijatelj. Ako se je oddalil, čakal sem z zaljubljen-čevo nestrpnostjo, kedaj se bo povrnil in ako je vračaje se me gledal, veselil sem se, kakor bi mi bil storil Bog vč kaj. Ako ni več hodil tako, da
bi ga bil mogel videti, bil sem potrt, kakor človek ki ljubi in spozna, da oni drugi ne mara zanj.
LXXXV.
V sosednji ječi, kjer je bil prej Oroboni, bila sta sedaj Marko Fortini in gospod Anton Villa. Poslednji prej močan kot llerkul, je prvo leto zelo stradal, ko pa je imel obilnejšo hrano, je ni mogel prebavati. Dolgo časa je hiral in še le potem, ko je bil skoro vže pri koncu, dosegel je venderle, da so ga deli v bolj zračno jeCo. Grozni zrak ozkega groba mu je brez dvoma jako Škodoval, kakor tudi vsem drugim. A zdravilo, katero je zahteval ni zadostovalo. V onej velikej sobi je še nekaj mesecev živel, večkrat bljuval kri, potem pa umrl.
Stregel mu je sojetnik Fortini in tudi opat Pavlovič, ki je hitro prišel z Dunaja, ko je zvedel da je bolan.
Ako prav nisem bil ž njim v tako tesnej zvezi kot z Orobonijem, me je vender njegova smrt. zelo žalostila. Vedel sem, kako srčno so ga ljubili stariši, kako nevesta! Njemu se je moralo bolj zavidati, nego ga obžalovati, a oni, ki so ga preživeli ? . . .
On mi je bil tudi sosed pod svinčenicami, Tremerello mi je bil prinesel nekaj stihov njegovih, njemu je bil nesel nekoliko mojih. Včasih vel je iz njegovih stihov globok občutek.

pravi, da so smejo plakati prilepati le ua tistih kra-jih, katere z§ to določi in odk»ie dotično občinsko predstojništvo. To je res čisto novo, in če nam ja dotično občinsko predstojništvo neprijazno, potem bo naše plakate sploh prepovedalo ali p« jim odražalo taka mesta, kjer svojeg* namena doseči ne morejo. — Najlepše pri vsi stvari pa je, da je okrajno glavarstvo beljaško izdalo povsem drugačen ukaz, ki ima veliko prednost pred celovškim odlokom tudi v tem, da je pisan v lepi in pravilni slovenščini. Glasi se: .St. 24204.
Gospodu podpredsedniku „katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem"
v Celovcu.
C. kr. okrajno glavarstvo dovoli vsled naznanila častitega društva od 8. t. m. in v smislu § 3. zakona z dne 15. uovembra 1857.1., št 135 drž. zak. o zbornem pravu, da se bode vršil javen shod dne 14. oktobra t. I. popoludne ob l/tL uri v prostorih gostilne »pri Rutarju" v Dolinčicah v slučaju ugodnega vremena tudi na prostem pod milim nebom.
C. kr. okr. glavarstvo tudi dovoli vsled prošnje častitega društva iu v smislu § 23 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. 1., št. 6. drž. zak. za 1. 1862 prilepenje vabilnih plakatov na javnih mestih v Rožeku, rožeški okolici, Dolinčicah in St. Jakobu.
V Beljaku, dne 10. oktobra 1894.
Za c. kr. okr. glavarja;
Dr. Klebl 1. r."
Mislili bi, da povsod veljajo jedne in iste postave, pa na Koroškem smo morali že toliko- in tolikokrat skusiti, da ni tako, da se v jednem okraju postopa proti nam tako, v drugem pa čisto nasprotno! Tudi ta najnovejši slučaj glede nedolžnih lepakov, ali po Mac Nevinovem .plakat", nam to z nova dokazuje. Upamo pa, da po pritožbi slavnega odbora katoliško političnega in gospodarskega društva vsa stvar kmalu pojasni!	—m—
Iz sabora hrvatskega. — Stranka prava.
Iz Zagreba, 9. decembra.
Hrvatski sabor nadaljuje svoje delovanje prav zložno. Sednice so redke, saj so pa tudi že skoraj nepotrebne, ker se vse, kar se razpravi v odborovih sednicsh, odobruje brez posebnih težav. Le včasih opozicija vladi kaj oponese, ali to se vse tako mirno opravi, kakor da se takšni predlogi današuje vlade uiti ne tičejo. Tako je tudi interpelacija dr. Franka, katero je 20. novembra v saboru stavil, brez vsakih posledic vsprejeta, pa bode pozabljena tako, kakor vse druge, na katere vlada niti ne odgovarja. Dr. Frank je interpeliral namreč vlado radi porabe mažarskega in nemškega jezika pri zajedniških uradih na Hrvatskem, kar po jasnih postavah ne bi smelo biti. Lepo je razjasnil svojo interpelacijo ter slednjič zahteval, da sklene sabor, da se vsi činovniki pri železnicah prisilijo, da se nauče v enem letu hrvatskega jezika,
Zdelo se mi je, da sem ga po smrti ljubil bolj, kot v življenju, ker so mi pravili stražniki, kako silno da je trpel. Revež se ni mogel udati
v smrt, ako je bil prav zelo veren. V polnej meri občutil je grozo silnega tega koraka, zahvaljeval je Boga in v solzah vpil k njemu: »Ne morem vravnati svoje volje po tvojej in vender bi jo tako rad vravnal; stori v meni ta čudež!«
On ni imel poguma Orobonijevega, a posnemal ga je, zatrjevaje, da odpušča svojim sovražnikom.
Koncem onega leta (1826.) slišali smo nekega večera na hodniku hojo koja se pa je zadušiti hotela. Naša ušesa bila so se privadila, razločevati sto in sto vrst ropotov. Odprle so se neke duri, spoznala sva, da so bile one, kjer je bil odvetnik Solera. Odpro se druge: te so Fortinijeve. Mej nekaterimi glasovi spoznali smo oni policijskega vodje. Kaj bo? Preiskava o tako poznej uri? Zakaj pa?
A kmalu bili so zopet na hodniku. Čuj mili glas drazega mi Fortinija: »Oh, revež! oprostite, pozabil sem zvezek brevirja«.
In hitro je tekel nazaj po oni zvezek, potem pa je zopet hitel za onimi. Vrata na stopnjicah so se odprla slišali smo njihove stopin do tla; umela sva, da sta ona dva srečna zadobila po-miloščenje in ako je nama prav bilo žal, da nisva mogla iti za njima, sva se vender le veselila njunega pomiloščenja.	(Dalje sl6di.)
oni pri poštah p» v tr?h njeseeib, drugače tjaj se odstranijo in z dragimi nadomestijo, ki znajo hrvatski. Kaj mislite, da je sabor p tej interpelaciji kaj razmišljal ? Kaj Je, tak pravičen in zakonit' zahtev se sdi dana&nji saborski večine nepotreben, ker po njih mnenja se tako širi le nesporazumljenje z brati Mažari. Celo glasne izjave so se slišale proti tej interpelaciji in sicer iz ust vseačiliščuega profesorja pravoslovca. Kakšne pojme imajo take vrste ljudje o pravu ip pravici, more si vsakdo misliti, ali žalostno pa je vsekakor, če vseučiliščni profesor hrvatskega vseučilišča javno z^niče pravice svojega naroda. Od takih zastopnikov naroda ni pričakovati odločnosti v vprašanjih, ki se tičejo obstanka narodnega. Je li čudno, da današnja vlada na take interpelacije nič več ne odgovarja? Saj jo na to nobeden ne sili, a ona najbolje izhaja, Če molči, kajti na noben način ne bi mogla opravdati krivice, ki se gode na ta način narodu \*a vsled molčanja ostane vse pri starem, sovražnik naš pa sporazumen z današnjimi našimi mogotci napreduje proti jasnej postavi na hrvatskej zemlji. Žalostno ali resnično!
V sednici od 4. decembra sta stavljeni dve zakonski osnovi na dnevni red, namreč o varstvu nasadov z ameriško trto in pa o organizaciji gradi-teljske^službe. Obe osnovi ste bili seveda brez velikih tfgijforov sprejeti. Osnovo o varstvu nasadov z ameriškimi trtami je branil izvestitelj Jagic, ki se je mnogo trudil, da dokaže, kako potreben je tak zakon, ki varuje lastnino viuogradarja. Dobro mu je odvrnil opozicijonalni poslanec Jakčin, da so zato postave že poprej izdane, kar se tiče varstva posestva; bolje bi bilo, ko bi vlada poskrbela, da kmet dobi nasade po ceni in da se siromašnim pomore tudi z državno podporo, da si preporode svoje vinograde; to bi pomagalo več, nego vse take postave o varstvu nasadov. Našemu osiromašenemu narodu je treba v prvem redu gmotno pomoči, kar se do zdaj ni zgodilo v zdatnej meri, če tudi se mora priznati, da naša vlada primerno troši v tem pogledu, ali toliko vendar ne, kolikor bi se moglo iu moralo.
Potem so bili izvoljeni v odbor , kateremu je izročena v pretres nova osnova zakona o mestnem štatutu, sledeči poslanci: Amruš, M. Kršnjavi, Ni-količ, Rotter, dr. Spevec i veliki župan Kukuljevič. Stranka prava se je izjavila,- da se ona noče udeležiti volitve, ker je v principu proti novemu štatutu, ki ga hoče vlada le zato uvesti, da dobi povsodi svojo večino. 7. decembra je bila v saboru volitev podpredsednika saborskega, 5 biležnikov in kvestorja. Tudi pri tej volitvi stranka prava ni sodelovala ter so bili od večine izvoljeni za prvega podpredsednika dosedanji dragi podpredsednik, mesto katerega se ima izbrati v treh tednih drugi. Pravijo, da je za to mesto že opredeljen poslanec dr. Spevec. Za bi-ležnike so izvoljeni: Miljan, Majstorovič, Ljbmayer, Popovic in Tomašid.
Stranka prava je imela 5. iu 6. svoje konfe-rencije, h katerim je prišlo mnogo privržencev od vseh stranij posebno iz Dalmacije in Istre. Bilo je treba stranki sami poravnati nekoliko nesporazumljenj, ki so se v zadnjem času pokazala, posebno od onega časa, odkar ima v stranki prvo besedo dr. Frank. Neki člani niso bili z njegovim vodstvom zadovoljni ter so se izjavili proti dr. Franku javno v »Pensiero Slavo". Med drugimi privrženci stranke prava sta dr. Franku odločna protivnika poslanca dr. Bakaršič in Erazmo Barčič. Da se vzdrži v stranki sami sloga sklenilo se je, da se omenjena poslanca ne smatrata nič več za člane stranke prava , da se vodstvo pripusti še nadalje dr. Starčeviču, a dr. Franku pa, da se izreče za njegovo rodoljubno delovanje priznanje. Vsak pokret proti stranki samej, kakor tudi proti pojedinim članovom se najstrože obsojuje. Po našem mnenju je za stranko izstop Barčiča veči udarec, nego da zgubi vodstvo dr. Frank, in to radi tega, ker je omenjeni poslanec od vseh v tem klubu naj-intelegentneji in najbolj simpatičen ter ni bil nike-dar tako ozkosrčen privrženec svoje stranke kakor večina njih, nego je imel bister pogled v vse do-godjaje ter jih ni presojeval po enem ter istem kalupu stranke prava. Z Barčičem izgubi strauka svojega najodličnejega člana, a ne boda si ga mogla nadomestiti tako lahko s katerim drugim.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Sankcija cerkvenopolitičnih zakonov. »Linzer Volksblatt" priznava, da bode sankcija cer-kvenopolitičnih zakonov vplivala tudi na našo državno
polovic«, Prva znamenj« se U čutijo. S tem morajo ntftnnati vsi katoliški politiki v Avstriji. — Mi smo popolnoma istega mnenja z linškim listom. Treba je na to se ozirati že pr| volilni reformi ifl nikakor ue dopustiti, da bi se osnovala posebna delavska kurija, i« katere bi prišli sami socijalni demokratje v zbor. Novi volilci naj volijo v dosedanjih kurijah Ce se pomnoži število veri nasprotnih poslance^, je vsekako nevarnost, da se tudi v Avstriji za civilni zakon dobi večina, posebno če pride kaka bolj liberalna vlada. Zjedinjena levica, Koroninijevci, Mladočehi, nekaj nemških nacijonalcev, pa tudi še morda nekaj Poljakov bi se dalo pridobiti za proticerkveno politiko.
Giolittijevi dokumenti. Stvar se je priti-rala tako daleč, da je bivši ministerski predsednik Giolitti izročil predsedstvu zbornice dokumente, kateri so bili na vladno povelje izmakneni pri rimski banki. Kdo pa je li Giolitti izročil vse papirje, iz katerih bi se dala izvedeti resnica. Najbrž ne! Ko so se hoteli ti papirji prečitati v zbornici, se je odločno uprl Crispi, češ, da ue grd stvari čitati, o katerih se ne ve, kakšue so. Menda se Crispi boji, da bi tudi sam ne bil kaj prizadet. Sedaj je posebna parlamentarna komisija izbrala te papirje in odločila, kateri se smejo prečitati. Najbrž se je skrbelo, da se resnica prikrije.
Armensko vprašanje. Anglija se jako zanima za armensko vprašanje. Obrnila se je v tem oziru do evropskih vlad s posebno noto. Prosila je baje Rusijo, naj bi se ruski konzul v Erzerumu udeležil preiskave. Rusija je pa to odklonila. Kakor kaže, se Rusiia ne mara mešati v to zadevo. Pač pa Italija z vso odločnostjo podpira angleške korake. Rusija tukaj najbrž čaka, če se bode gibanje nadaljevalo. V tem slučaju se bode pač vmešala, kar že to kaže, da je pomnožila vojno na armenski meji. Ce se ne posreči Turčiji stvari kako hitro vravnati, zua to armensko vprašanje zanjo postati nevarno.
Glasba.
»Glasbena Matica je izdala in podarila svojim udom letos dva zvezka pesem. V prvem zvezku je Sedem moških zborov, uglasbil P. Hugolin Sat-tner. Cena: partitura s štirimi glasovi & 1 gld. 20 kr., posamezni glasovi a 10 kr. V drugem zvezku je »Ljubica", mešan zbor. Besede spisal Josip Pa-gliaruzzi-Krilan, uglasbil Anton Foerster, op. 44. Cena: partitura s štirimi glasovi a 80 kr., posamezni glasovi a 10 kr.
P. Hug. Sattner je znan kot razboren kritik. Njegove btvarne, tehtne ocene koncertnih toček »Glasb. Mat." so marsikaterega prijatelja lepe glasbe iz dežele privabile v Ljubljano iu ni mu bilo žal. kdor je prišel, kajti poplačan je bil obilno z dušnim vžitkom, katerega mu podaja »Glasb. M.", stoječa ua višku prave umetnosti. — G. Sattner pa se je skazal tudi vrlega skladatelja. Splošen značaj omenjenih sedem zborov je, da so ljubeznjivi, lahki, sem ter tje priprosti, pa povsod melodijozni. Harmonija je čista, jasna, stavek pravilen, vse teče gladko in jih bo mladina z veseljem popevala. — 1. zbor »Zjasni zvezde mi temne!" (Besede S. Gregorčičeve) izraža ponavljaje isti motiv v vsej pesmi željo in prošnjo za dom nesrečni. — »Kakor nekdaj", čveterospev, (besede spisal Josephus), je ljubka, daljša, idilična skladba za 4 nežne glasove. 3. »Pogled v nedolžno oko", čveterospev, (besede S. Gregorčičeve), je bolj melanholična skladba z nekaterimi imitacijami, in spominja poslušalca na mlada, nedolžna, zlata leta! 4. »Za dom med boj ni grom" (Besede S. Gregorčiča) je krepka koračnica, ki se je med pevci že udomačila. Naj tudi nam unema ljubav do domovine! 5. »Zdravi ca" (besede Ant. Dolinarjeve) bo prav prišla pri slovenskih napitnicah. 6. „V e-seli zbor" (besede Fr. Konean-ove) je primeren dijakom in telovadcem. 6. »Na planine" (besede Fr. Cimperman ove) naredi lep vtis: I. stavek je jasen kot zrak na planinah, II. stavek s solo baritonom (naj bi se pel nekoliko bolj po času) kaže srčno hrepenenje po planinah.
O Foersterjevi »Ljubici", klasični, daljši skladbi ni treba veliko govoriti, ker je bila že ocenjena v »Slov." Omenimo le, da besede nimajo nič trivijalnega v sebi. Skladba mojstersko in živo-pla-stično kaže prizor, kako leži mlad mož na mrtvaškem odru (slišijo se v začetku počasni cerkveni akordi), kako ga hodijo ljudje kropit, kako potem jezične ženske (v kratkih notah „Saj sem rekla") sodijo in obsodijo mlado, ranjkemu zaročeno, ljubo
in djtago nevesto, zato, k«r ni prišla raujkegvkropit — na zadnje pa strmč zaslišijo, in ponavljajo žalostno veet: »Počilo jej je src4.!v Kakor sem čul, je g. Foerster le par ur |otr*bov*l> za dolgo skladbo, katera iqaa stalno vrednost.	B.
Maja pesem. Zložil dr. Iv. Ev. Krek. Slovensko katoliško delavsko, društvo je prineslo v svojem »Glasniku" na prvi strani pesem delavskega društva. Prijatelji društva so jej oskrbeli tudi melodijo. Pesem se bode živahno pela in želimo, da bi se zaradi lepe vsebine^ pa tudi dostojne, živahne melodije razširila med naše delavce, ter bi jim postala prava »i^ijodjja" pesem- Odbor delavskega društva je v ta n%p«U dal \ kamen vtisniti besede in napev. Prvo stg&n pa je okrasil društveni odbornik V. Pele z rajnim i orodji delavskega stanu med katere je prišla tu4i t^mburica. Kdor bi hotel prisvojiti si omenjeno »Našo pesem," izvoli se obrniti d.p slov. kat. delavskega društva, katero mu bode rado doposlalo svojo skladbo, ki zasloii, da se razširi med narodom. — Ctmaj partituri 20 kr., posameznim glasovom 5 kr. .ii i , 1 11 ''
Električna razsvetljava v Ljubljani.
Najvažnejši predmett o katerem je v zadnji seji razpravljal mestni zbor, je gotovo električna razsvetljava.
Poročevalec g. ravnatelj Audr. Senekovič pravi v svojem poročila, da je občinski svet (mestni zbor) sklenil due 16. julija 1889, odpovedati tukajšnji plinarni družbi pogodbo glede oskrbovanja mesta s svetilnim plinom, katera pogodba je bila sklenjena due 31. marca 1860. leta za dobo 35 let. Na podlagi tega sklepa je mestni magistrat z dopisom z dne 22. julija 1889. leta, št. 12.552, plinovi družbi poslal pravoveljavno odpoved, katero je plinova družba s svojim dopisom mestnemu magistratu z dne 12. oktobra leta 1889, ekshib. št. 17.7-04, vzela na znanje.
Po § 1. te pogodbe je plinova družba zavezana, razsvetljevati mesto s plinom za dobo 35 let, počenši z dnevom, ko je začela plinarna delovati. Ker je bilo mesto prvikrat s plinom razsvetljeno due 19. novembra 1861. leta, poteče torej omenjena 35-letna doba dne 19. novembra 1896. leta. Do tega časa mora si mesto preskrbeti drugo razsvetljavo ali pa s plinovo družb" ponoviti pogodbo za drugo dobo. Ze tedaj, ko se je razgovarjalo o nameravani odpovedi omenjene pogodbe, se je poudarjalo, da bi utegnilo za mesto biti koristno, ko bi se zameuila plinova razsvetljava z električno. V seji občinskega sveta dne 27. novembra 1889. leta se je izvolil poseben odsek petih članov, da električno vprašanje proučava in svoječasno stavi primerne nasvete. Ta odsek se je resno lotil dela proti koncu 1892., oziroma v začetku 1893. leta. Z dopisi z dne 24. januvarija 1893 se je mestni magistrat obruil do nastopnih tvrdk:
1.	Siemens in Halske, Etablissement fiir elek-trische Beleuchtung, na Dunaju;
2.	Berliner Accumulatorenfabrik na Dunaju;
3.	AllgemeiuH Electričitiitgesellscbaft v Bjroliuu ;
4.	Gani & Comp., tovarna za stroje v Budimpešti ;
5 Fr. Fischer. inžener na Dunaju ;
6.	Malignoni & Comp, inženerji v Vidmu;
7.	Plinova družba v Ljubljau., s pozivom, da se izreko, bi li hotele lotiti se projektov in proračunov za splošno električno razsvetljavo v Ljubljaui ter je temu pozivu pridejal potrebne podatke in si-tuacijske načrte.
Plinovo družbo pozvati, da se udeleži konkurence za električno razsvetljavo, je bilo treba vsled določila § 129. pogodbe, kjer se izrečno poudarja, da ima v slučaju, da pogodba neba iu uastcpi za daljše razsvetljevanje prosta konkurenca, plinova družba prednost pred drugimi konkurenti pri sicer jednakih pogojih. Pozivu so blagovoljno ustregli ter so v prvem četrtletju 1893 doposlali generalne projekte: 1. Siemens iu Halske na Dunaju; 2. Ganz in Comp. v Budimpešti, in 3. Fr. Fischer. Plinova družba je v svojem dopisu z due 28. februvarija leta 1893 mestnemu magistratu sicer tudi nazuanila, da hoče natančneje proučiti vprašanje o električni razsvetljavi v Ljubljani, ako bi se jej informacije zdele ugodne, udeležiti se ožje konkurence ter potem vložiti svoj načrt do 1. dne julija 1893. Ker pa mestni magistrat do dne 1. julija leta 1893 in tudi pozneje od plinove družbe ni prejel nobenega projekta in sploh nobenega dopisa, jasno je, da se plinova družba ne meni več za konkurenco pri
nv^dbi električne r,az3Tetlj»yt;» da se torej nanjo ni treba več qwraU, vjlic poprej omenjenega določila v § 129. pogodbe.
To vari) a Ganz & Com,pk je meseca marcija 1893. leta vlomila kar štiri projekte, tri za uporabo vodne in deloma tudi parne sile iu jednega samo za uporabo parne sile. O prvem projektu nasveiuje vodno silo Save pri Prašah, v drugem pri Medvodah, T tretjem pri Vikrčah, v četrtem projektu za parno napravo je pa projektovala centralo sredi mesta, Ako bi se za proizvajanje električne eneržijo potrebovalo le 400 konjskih sil, računa ta tvrdka splošne stroške projektu pr,i Prašah na 530.000, pri Medvodah na 450 000 in pri Vikrčah na 845.000 in pri parnem projektu na 310.000 gld. Gospod inžener Fischer, ki je zastopa), kakor se je pozneje pokazalo svetov.no-znano tvrdkp Schukert & Comp. v Norimberku, poslal je,julija meseca 1893, I. svoj projekt, po katerem bi dobivali električne toke z vodno silo. G. Fischer je v tem projektu nasvetoval, da bi sklenila občina z delniško družbo Leykam • Josephsthal posebno pogodbo, po kateri bi jej ta prepuščala po noči in deloma tudi po dnevu vodne sile v svojih tovarnah v Medvodah in Verjih. Ta proiekt je bil bolj ali manj površno izdelan in električni odsek je takoj prišel do prepričanja, da bi nikakor ne mogel ugajati ta projekt, po katerem bi mestna občina niti lastnica ne bila one sile, katera proizvaja elektriko in bi bila gled^ na čas in obsežnost uporabe popolnoma odvisna od imenovane deluiške družbe. Tvrdka Halske & Gomp. na Dunaju je poslala dva splošna projekta, jednega za parno napravo meseca junija 1893. 1. in druzega za uporabo vodne sile pri Jami blizu Kranja pa meseca avgusta istega leta.
Ta tvrdka je tudi razsmotrivala vprašanje o uporabi vodne sile naše Ljubljanice pri Fužinah , pri čemer je pa prišla prav do negativnega rezultata. Oba projekta sta izdelana za električno razsvetljavo, ki bi zadostovala za 5500 instaliranih ali 3500 istočasno svetečih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalentu. Stroški so bili proračunjeni v projektu za parno silo okroglo na 300.000 gld., v projektu za vodno napravo pa brez vodnih stavb, torej samo v električnem delu na 255.000 gid., v vsem vkup pa površno cenjeno na 490.000 gld. (Dalie slždi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. decembra.
(f Župmk Matija Lavrič.) Iz Leskovca se nam poroča: Due 13. decembra ob 11. uri dopoludne je umrl č g. Matija Lavrič, župnik na Studencu. Rajni je bil rojen leta 1847, posvečen leta 1871 ter bil mnogo let župnik na Studencu. B1 je vnet duhovnik, razumen gospodar, vzlasti vinogradnik, vnet za vsestranski napredek svojega naroda; tudi našemu listu je bil zvest naročnik in dopisnik. Preran je grob, kamor bodo preblagega pokojnika položili jutri ob 10. uri dopoludne. Naj v miru počiva!
(Goriški lahoni capljajo za tržaškimi v kri-vičnosti proti Slovencem.) Iz Gorice se nam poroča: Župan goriški dr. Venutti hoče lovorov venec deliti s tržaškim svojim tovarišem. Podal se je namreč tudi naš župan k prevzv. knezu nadškofu ter se mu pritožil, da v laškem mestu kakor je Gorica oo. kapuci ni vedno slovensko propovedujejo v cerkvi; namignil je v svojem nagovoru, da mu to ni všeč, ter da bo njegova dolžnost proti temu odločno postopati v ime mestnega odbora. Prevzv. kuez nadškof pa so usiljenca župana na kratko, a z vso odločnostjo zavrnili, rekoč, da se, dokler bodo oni nadškof goriški, ne bode nihče vmešaval v njihovo duhovno pastirsko poslovanje. S tem je bil razgovor dovršen in župan je od nadškofa odšel z dolgim nosom in namesto lovorovega venca, o katerem je sanjal, dobil je šop — kopriv, katere uaj si dene doma v okvir ter naj jih razstavi kot »ku-rijozum" v mestni dvorani ad perpetuam memoriam svojega predrznega usil.jevanja v cerkvene stvari.
(Kako se godi pomočnim učiteljem na tukaj-šnein c kr. učiteljišču) Akoravno se je naš g. fin. minister pobahal, da ima do 200 milijonov gold. po državnih blagajnicah na razpolago, morajo vendar le pomočni učitelji ua c. kr. ljubljanskem učiteljišču še sedaj ob koncu I. 1894 potrpežljivo čakati na par stotakov, katere so si z dne 15 julija v preteklem šolskem letom trdo prislužili. — Kdo je temu kriv? — Slavno c. kr. uaučno ministerstvo prosimo, naj dotičnega gospoda pri deželni vladi kranjski malo podreza, da vsaj gg. pomočni učitelji
poprej dobe svojo remuneraeijo, preden se c. kr. uradnikom sploh plača zviša, sicer se lahko na nje pozabi.
(V deželni šolski svet) je izvolil mestni zbor ljubljanski za bodočih šest let zopet gospoda viteza Bleiweisa Trste,niškega.
(Osebne vesti.) Davkar L. P e t s c h e v Velikih Lašičah premeščen je v Cerknico, davkarski kontrolor D. D e r e a n i kot tak v Metliko.
(Slovensko gledišče.) Sinoči se je ponavljala gluma »Velikomestni zrak". Kakor navadno pri dramah je bilo tudi včeraj gledališče prazno. In ker torej v auditoriju ni bilo veliko šuma, smo tembolj lahko opazovali, kako še vedno naše dame kramljajo blaženo uemščino. — Pri takem posetu tudi mi veselja nimamo, da bi obširneje poročali o predstavi sami, toliko samo rečemo, da slov. občinstvo ne zasluži taeega izbornega igranja, dokler ne bode odškodovalo igralcev s primernim posetom predstav. In zraven tega ni še pač želeli, da bi govorilo tudi občinstvo slovenski. Mislimo, da ne zahtevamo preveč!
(Porotne sodbe) se bodo vršile v 1. 1895 in sicer v Ljubljani, prve 25. februvarja, druge 27. maja, tretje 26 avgusta in četrta 25. novembra; v Novem mestu: prve 18. februvarja, druge 13. maja, tretje 5 avgusta in četrte 18. novembra.
(Iz Budanj,) 13. decembra: Prvi adventni teden obhajali smo tukaj pod spretnim vodstvom misijonarjev sv. Vincencija Pavlanskega, čč. gg. Karola Heidrich, Alojzija Pogorele in Mihe Klančnik sveti misijon, katerega so se v vzornem redu in z veliko vnetosfjo udeleževali ne le vsi farani brez izjeme, ampak tudi sosedni duhovnjani v tolikem številu, da je bilo do tisoč obhajancev v domači cerkvi. Kakor pa je bila udeležba in vnetost vsesplošna, tako je tudi vsesplošna zahvalnost, ki plamti v srcu vseh udeležencev do duhovuih dobrotnikov, požrtvovalnih gg. misijonarjev, katerim se usojata podpisana ta čut v imenu vseh faranov in občanov javno in slovesno izraziti, želeč in proseč jim stotero božje plačilo za njihov tukajšnji trud in napor. — Janko S k v a r č a, župnik. — Josip Ferjančič, župan.
(Iz tržaške škofije.) Za župnika stolne cerkve sv. Justa v Trstu je imenovan preč. gosp. kanonik Peter Martelanec. — Novomašnik gosp. Val. KI in ar gre kot kapelan v Moščenice, g. Anton Petelin je prestavljen iz Tomaja kot kapelan v Klanec, g. Jos. Stržinar v Lokve, ker je ondotni kapelan g. A. Martinič vpokojen.
(Iz poreške škofije.) Č. g. Emanuel Pahovič, župnik v Karoibi je imenovan prosinodalnim izpra-ševateljem za župnijske izpite. — Razpisani sta po dolgem prestanku župniji Piomin in Ližnjan. — Župni upravitelj v Premanturi poleg Pulja napravil je nedavno župnijski izpit.
(Za slovensko-nemško gimnazijo v Celju.) Občinski odbor Ljubnica-Stenice pri VitaBju je v seji 11. decembra t. I. soglasno sklenil prošnjo na državni zbor za slovensko-nemški gimnazij v Celju. Prošnja se je izročila g. Mihi Vošnjaku.
(Ljudska šola v Vitanju) je morala prenehati, ker premnogo otrok boleha za ošpički.
(Novo poštno in brzojavno poslopje.) Tekom tega meseca prične se podiranje nekdaj Luckma-nove hiše v Slonovi ulici, na pomlad pa s polaganjem temelja ter zidanjem tega novega uradnega poslopja, ki bode mestu v olepšavo in korist.
(Daviea) pojavila se je zadnje dni mej šolsko mladino v vaseh Ziberše in Rovte, v logaškem okraji. Da se bolezen ne razširi se je v sanitarnem oziru vse potrebno ukrenilo.
(Iz Prage), 9. decembra: V češki akademiji cesarja Franca Jožefa so odkrili v nedeljo podobo svojega zaščitnika. Ctsar jo je daroval sam, in izdelal jo je prav krasno g. Ženišek. Vladar tu stoji v plašču, z desnico kaže na ustavno listino, poleg katere se nahaja češka krona. — Za kandidata v deželni zbor so si izvolili volilci skupine Klatove-Doinažlice gosp. dvornega svčtnika in profesorja dr. Rando. ter ga vprašali, ali sprejme kandidaturo ali ne. Poprej je bil poslancem pokojni dr. Sedl&ček. — Prelata dr. Klemena Borovy-ja je zadel mrtvud. Poprej je še govoril v akademiji o hrvaškem duhovniku dr. Račkem, na potu domov je že čutil začetek bolezni. Morda i-kreva še bojevnik za sveto stvar. — Posebna nesreča se je prigodila v Ilole-šovicah. Kjer se križate Rudolfska in Zatiška ulica padli so ua istem kraju trije ljudje iu se zelo pobili. Se-le tretja nesreča, zdravnika dr. Fiihnrich-a, je pripomogla, da so posuli gladko ulico s peskom.
To je ie več kot zanikrnost. — Praga ima tudi avoj starodaven primatorski voz, ki je pa poftival v občinski shrambi za vozove. Sedaj ga bodo popravili in v narodopisni razstavi izpostavili. Vprašanje je, bode !i se v njem vozil praški župan.
(Glas izmej občinstva.) Piše se nam: Mestni voznik, ki pobira po hišah pepel, ima razvado pobirati ga opoludne mesto zjutraj zgodaj. Ker to ravnanje občinstvo pri pasaži močno moti in prouzroča nesnago na životu in obleki, naj bi mestni komi-sarijat ta nedostatek odpravil.
(Na smrt obsojena) je bila 10. t. m. pri porotnem sodišču v Celju 33letna delavka Marija Kaiser iz Pobrež zaradi detomora.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vrhniki.) Vabilo k veselici, prirejeni po ženski in moški podružnici sv. Cirila in Metoda (ia Vrhniki v korist družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem gospodične Emilije Golobove in slavnega kvarteta .Ilirija" iz Ljubljane v nedeljo dne 16. decembra t. 1. v dvorani vrhniške čitalnice. — Vspored: 1. Dr. Ipavic: »Ilirija oživljena", poje »Ilirija". 2. Slavnostni govor vč. g. Luke Smolnikarja. 3. Nedvčd: »Kožica", poje .Ilirija". 4. Schu-bert: »Es-dur Impromptu", igra na klavirju gospodična E. Golobova. 5. Klaic: »Svračanje", poje »Ilirija". 6. S. Gregorčič: .Naš čolnič otmimo!", deklamuje g. Josip Miselj. 7. Abt: »Stanovička", poje »Ilirija". 8. .V Ljubljano jo dajmo!" Veseloigra v treh dejanjih. 9. Zabavni del. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina udom družbe sv. Cirila in Metoda 30 kr, neudom 50 kr.
Telegrami.
Dunaj, 14. decembra. Zbornico poslancev razpravlja obudgetnem provizoriju. Mladočeh Kramar govori napadajoč ministra notranjih stvarij in češkega namestnika o izjemnem stanju, ki se še vedno ni odpravilo. Govornik kritikuje dosedanjo akcijo glede volilne reforme in graja odsek , da v pod-odsek ni izvolil nikogar izmej opozicije. On v imenu stranke odklanja budget. Vahnjanin pa izjavlja v imenu Rusinov. da bodo še nadalje podpirali vladni gospodarski program.
Dunaj, 14. decembra. Finančni minister je odredil, da se še nadalje počaka z izter-jenjem državnega brezobrestnega posojila, dovoljenega raznim krajem na Češkem v letih 1871, 1872, 1873 in i883.
Belgrad, 14. decembra. Zatoženec Rajko Tajšič pravi, da nobenega Karadjordjeviča ne pozna. S Oebincem je občeval v trgovskih zadevah. Na kak prevrat še nikdar mislil ni.
Berolin, 14. decembra. Komisija za dr-žavnozborski poslovni red je odklonila kazensko postopanje proti Liebknechtu z 9 proti 4 glasom.
Rim, 14. decembra. Poročevalec Cibrario je prečital poročilo komisije petih članov. Dotični dokumenti so razvrščeni v šestih mapah. Komisija priporoča, da se pisma, ki so popolno zasebnega značaja, in tista, ki nimajo nobene zveze s politiko, vrnejo interesentom. Drugi papirji naj se objavijo, iz-imši pisma že umrlih senatorjev in politikov. Zbornica je pritrdila predlogu komisije.
Pariz, 14. decembra. Zbornica je dovolila 20.000 frankov za pogreb umrlega svojega predsednika.
Bern, 14. decembra. Zvezni zbor je izvolil za leto 1895 Zempa iz Luzerna za zveznega predsednika, Lechenala iz Genfa pa za podpredsednika. Prvi pripada katoliški, drugi radikalni stranki. Zemp je prvi zvezni predsednik iz katoliške stranke.
London, 14. decembra. Anglija, Nemčija in Italija so se bajč izrekle, da se poprej ne more storiti noben korak zaradi grozo vi tosti j v Armeniji, da se Anglija in Rusija o tem sporazumeta. Imenovane države jo bodo rade podpirale.
Shanghai, 18. decembra. 25.000 Japoncev se je izkrcalo v Shan-Hajk-Vanu in bodo prodirali proti Pekingu. Na Koreji so Japonci otepli upornike in dva njiju vodje ubili.
Listnica vredništva:
Gosp. pu.šč. pod B.: Lepa hvala za poslane zanimive podatke. Pridejo kmalu na vrsto.
Umrli so:
12.	deoembra. Rajko Brinskele, sluge sin, 3 mesece, Stre-liške uliue 11, jetika.
13.	deoembra. Marija Bambie, gostija, 47 let, Strari trg it. 20, enteriti«.
V bolnišnici:
10. deoembra. Janez Leban, kramarjev sin, 1 dan, oslabljenje.
Tujci.
12. decembra.
Pri Slonu: VVeislein, Jebinger z Dunaja. — Salom in Candolini iz Trsta. — dr. Srebre iz Brežic. — Wakonig iz Litije. — dr. Schmidinger iz Kamnika. — Maly, dr. Jagodič iz Tržiča. -- Scheidegger iz Burgdorf-a.
Pri Maliiut Netzel, Konigstein, Orozlany, Eisler, Feil-huber, Griinhut, Holzer z Dunaja. — Fiirst iz Budimpešte,— Kohn iz Prage. — Radi iz Trsta.
Pri .Južnem kolodvoru: Podbevšek z Reke. — Orto-lani iz Trsta. — Werner z Dunaja. — dr. Pfefferer iz Mokronoga.
Pri avstrijskem caru: Krzyzanowsky iz Pulja. — Zavodnik iz Žužemberka.
Vremensko sporočilo.
a m a	Cas	Stanje		Veter	Vrem e	1 Mokrine 1 na 24 ur v ! »si
opazovanja		utkomera » mm	toplomera po Celzijn			
13	7. n. zjut. i u. pop. S. g. zve«	744-6 743 9 743 3	—no —40 -7-6	si. sever si. svzh.	megla jasno jasno	000
Srednja temperatura —7-9°, za 6-6° pod normalom.
MT" Samo 33 kr. stane
1 liter izvrstnega vina. in
samo 24 kr. stane Hiter dobrega močnega vina,
belega ali ornega, potem speeijalne vrste kakor dolenjski cvet. zelenika, t-ranee, prosekar itd. prav po eeni, samo v
Kranjski vinarni v Ljubjljani
Slouove uliee St. 52.
Za pristnost se jamči s lOOO gld.
Podrobni ceniki na razpolago. 635 3—1


Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica BO kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 7
Ubaldupl. Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto.
I.ekarna Trnk6ozy v Oradon.
OlBDšave za božično drevesce.
Franc Karol BISSNIUS
na Dunaju,!., Singerstras&e II, Mezzanin.
Telefon 4929.	615 3—3
Najnižje tovarniške oene na debelo.
Briljantni mah za božična dre-1 vesoa, patentovan, karion po 30 kr.
Velečastno se lesketajoči an-. j geljski zvončki po 10 kr. \\ Velikanska novost! Žareče
in kristalne krogle in jajca
po 12 kr. in dražje. Ljubeznjivi Jezuščki po 22 kr. Čudovito se sukajoče krogle po 3 kr., plodovi po 10 kr., orehi po 6 kr., jajca po 10 kr. in dražje, popolnoma obviti s srebrnimi nitkami. Mični fantazijski obeski v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejeni so tako, da jih otroci ne poškodujejo.
STovovrstne odsvitajoče olepšave kakorangeljiin zvezde za vrh drevesca komad po 8 kr. in dražje Plastični plavajoči
božični angelji po 15 kr. in dražje. Ceniki tisočerih lepih in najnovejših olepšav za božična drevesca zastonj. jR3T" Nilijer nimam podružnice. "2t23£
•■E3-E3-E3-E3-C3-G-E3-«
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je mej
-ms
dobrimi stvarmi najboljša
kemično čisti higijenični
ikranjiki liker
iz planinskih zelišč •J. K lauer-ja,
trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste,
,je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo.	A
Dobiva se pri i/.delovatelju J. Klauerj-u, trgovcu „pri voglu", T
v vseh bo'jših špecerijskih in trgovinah z jestvinaini (delikatesami), y kakor tudi v kavarnah.	616 2i—8 A
- ♦ ♦♦♦S
♦ f ♦ ♦
-HH Dunajska b o r x a,
Dno 14. deoembra.
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . . .
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
Dne 13. deoembra.
100 gld.	- kr.	4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld.	—	kr.
100 ,		b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	163 „	—	n
124 „	20 „	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	196 „	—	n
99 .,	80 „	4% zadolžnice Rudolfovo želez, po 200 kron	98 „	50	„
123 „	65 „	Tišine srečke 4%, 100 gld.......	142 „	70	1»
98 „	05 „	Dunavske vravnavne srečke b% ... .	13« „	75	
1043 „		Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	100 „	50	n
396 „	80 „	Posojilo goriškega mesta.......	IU n	25	n
124 „	30 „	4% kranjsko deželno posojilo.....	67 „	—	»
60 „	92'/,,.	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98 „	60	n
12 „	18 n	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223 .,	—	n
9 .	88 „	„ „ južne železnice 3% .	165 „	90	„
46 „	50 „	„ ,, južne železnice 5% .	130 „	—	„
5 „	87 „	„ „ dolenjskih železnic 4%	98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke. 10 gld......
Salmove srečke. 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st/ Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan . . . Trboveljska premogarska dražba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
199 gld. 25 kr.
147 „ - „
17
80
. 23	„ 50 „
. 70	n 50 „
	
	
. 25	„ 75 „
. 179	„ 50 ,
r. 3462	„ 50 „
. 528	
	„ 25 „
. 100	" 50 "
. 164	
	„ 37 V
jgJT Nakup in prodaja
i vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšega dobitka. K u lan t na izvršitev naročil na borzi.
mvmm wmmmmmmmmmmmammmmm
Menjarnična delniška družba
„M 13 II C U R"
VHolizeile št. 10 Dunaj, fflariahilferstrasse 74 B.
iSJT Pojasnila vvseh gospodarskih in Dnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti na dose«o kolikor je mogoče visooega obrestovania pri popolni varnosti S9T n n 1 <> enih tr 1 av 11 i o. Hi