178. številka. Trst. v torek 6. avgusta 1901. Tečaj XXVI ..Zlicoat .. z ti-i ealrat a« ««■. ruun ;t p r *nik ;» -»n 4 ari rre^<>: inKis : c« edo Iew.........2i kror u pel irti ......... 12 ca ietrt leta................* _ u «t a«*f ........ ! krom ič- iro e plačevati iat»rej. Na »-a- Ifi*V» ;; - .i«-, '»T nui>r»rt 9 crtirt _ ; t > f.rar »h * Ir«u ae prodajajo po • številke po 4 atoank '3 n?č. Trst* r>» po 6 »t<»tin'r .f4 ■»»«*. Telefon it t. S7»». Oglasi te raćunaio oo »rstaii v petitu. X« *eč-Zratno naročilo * primernim popustom Poglana. osmrtnice in javne zahvale domari oeiani itd. «e rarunaio po ji020«ibe Vsi dopiai nai s»e potihajo uredništvu Nefrankovani dopiMi ae ne spre\en:ajO Rokopisi se ne vradaio. lasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije m oKi***: si>re--eua apravnlStT«. Naročnino in o«laa« e plačevali loco Trm. Urednlfitvu in tUkarna se uabajata v iliri Garintia *tv. 1*2. I praviilštve, In ajrojsm&uje iuserulov v ulici Moli« ■ iccolo št'.. 'A, II. nH«i-t». ;*da;atelj in c-jjovom: urednic Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Iz Mm zbora istrskem L PrfBfM-enJr dež. zhor». Zakonski uačr: za premeščenje ' lezel-4 netra k I m istrskega, kakor ga je predložil« ; vlada, se glasi : Člen I. Paragrafa 9. in 1*». ticželnega reda za Primor-k' priloga II. iz patenta i>d 2fi te-j bruvarja 1 >*»! L št. 'Ji) drž. zak.i, v kolikor ee tičeta mejne trntfije I-trske, se razveljavljata in -ropajo na njiju roeeto te-se loČbe: § 1- Drželni zl>or se *haja nt Najvišji poziv praviloma enkrat v letu in sicer, v kolikor war ne določi drugače, v Puiju. < -> s — • Pr-ednini deželnega odbora morajo bivati v Pulju. Oni dobivaj« letno odškodnino iz deželnih sredstev, katere zaesek določa deželni *bor. Člen II. Ta zak«tu -t^pi v veljavo z dnevom razglasitve. Izvršitev iet*a zakona nalaga se Mojemu ministru notranjih poslov. II. Za šolo \ Pla?ju. Poslane; K o m p a r e in tovariši s o predložil nastopno interpelacijo: Že meseca mar »a — kolikor seje mttglo doznati — če ne že prej, zaukazalo je e. k. okrajno glavarstvo župaestvu v Miijah, da ukrene vse potrebno, da *e bo mogla obdr-žavati na licu mesta komisija o konečni uravnavi šolskega vprašanja na Plavji. Ker te komisije Se ni bilo. in ker je utemeljena m sel, da županstvo v Miljah samovoljno zavlačuje to stvar, vprašajo pripisani : Ali je «*. k. vlada pripravna storiti vse potrebne korake, da se bo čim preje obdrže-vala omenjena komisija in se konečno uredi vprašanje o šoli na Plavji ? III. Kadi ..koii^riie-- kapelana na Plavju. Pm-I. Kompare in tovariši so stavili nastopno interpelacijo : Sedanji kapelan na Plavji (občina Milje) službuje tam že 13 let. Svojo letno kongruo v znesku 7«H> K je dobival do leta 1900 redovito od županstva v Miljah. Občinskim •kiepom v mesecu n-venbru 1899 pa mu je bila kc^pgrua ustavljena s 1. januvarjem 1900. Od tepa časa ni č. kapelan d o b i 1 ni no ve: č a zakonito mu zajame ene -»k o n gm e«. Pi>3ti Takemu ravnanju občinskega sveta v Miljah vložen je bil že pred 15 meseci na c. kr. vladi potom ordinarijata priziv, ki pa še danes ni rešen. — Obzirom na to, da je občinski zastop Miljski prevzrl skrb rednega izplačevanja kongrue kapelanu na Plavji se sklepom o regulaciji ka|>elanske kongrue v 1. 18??3, obzirom na to, da je sklep sistiranja j kongrue č. kapelanu na Plavji le čin podlega političnega maščevanja, obzirom na to, da leži o tej stvari utemeljeni priziv na e. kr. vladi, vprašajo podpisani: 1. Ali je e. kr. vlada pripravna, čina prej ukreniti vse potrebno, da bo č. kapelan na Plavji zakonom od 19. sept. 1S9S D. Z. ŠL 176 zajamčeno kongruo redno dobival? Ali h"če c. kr. vlada čim preje ugoditi vloženemu prizivu in .">. Ali hoče c. kr. vlada takoj suspendirati nezakoniti ukrep Miljskega občinskega zastopa ? IV. /a odpravo šolskih taks. Poslanec Spin." ć in tovariši so predložili nastopni predlog za odpravo zakona od 7. avgusta 1896. glede šolskih taks: V soglasju s hrvatako-slovenskimi občinami so i»>dp'sani v dež. zln»ru Istre in izven i-tega -1 orili vse mogoče koratce, najprej, ila bi se štJske takse ne uvele, |>otem [»a, začetkom leta ls9S., ko so bile iste že uvedene z zakon.>m od 7. avgusta da se izva- janje tega zakona začasno zaustavi in med tem ukrene potrebno, kako bi se ta zakon trajno ml pravil, ter našel način, da l>o malo po malo zadovoljeno vedno večim potrebam za ijudsko-šolske namene. Oni so bili. kakor so tudi sedaj tega prepričanja: da je šolski pouk obče dobro, za katero bi vsi davkoplačevalci imeli do-prinašati po svojih močeh; da šolske taktne v nasprotju z obveznostjo prvega pouka; da se z istimi odbija prebivalstvo od želje za snovanjem ljudskih šol. < ni vedo, da so se šolske takse v nekaterih drugih pokrajinah, v katerih so bile uvedene, pokazale neprimernimi. da-si so bile pravičneje odmerjene, nego-li pri nas v Istri. Oni so predvidjali, da bi bile šolske takse pretežke za veliko večino starišev šolskih otrok; tla bi iztirjevanje istih provzro-čalo preveč posla občinskim upravam, itak že preobremenjenim, in da bi, tudi ob najne-pristranejem postopanju, provzročalo neprestanih zadevic in nepriličnosti, ada bi dajalo posla tudi c. kr. okrajnim oblastim in deželnemu odboru. Zakon o šolskih taksah je bil vendar uveden — tako je hotela vladajoča stranka. Čas, in pa še precej kratek, pa je dal pod- J pisanim prav : do iztirjevanja šolskih taks ni niti prišlo nikjer, plašili so se to storiti ne le v hrvatskih in slovenskih občinah, ampak tudi in še posebno v italijanskih ter se je bilo prisiljeno razpisavati doklade j>o občinah. V koliki meri oblasti razpisujejo te doklade v pojedinih občinah, to podpisanim ni znano, dočira so jim poznani nekiteri slučaji, kjer se razpisuje več, nego bi se smelo po zakonu. Ako jih tudi povsodi razmerno jednako razpisuje na temelju zakona o šolskih taksah, potem se v ime šolskih taks iztirjava sedaj potom doklad nad 180.000 K na leto. Šolske takse so se uvele, da bi, z ozirom na vedno veče izdatke za ljudske šole dobili sredstev za vstvarjenje ljudskih šol in za pokrivauje dotičnih stroškov. Tem načinom sta bila deželni odbor in deželnozborska večina utemeljila zakonski načrt; iz tega razloga in v ta namen je mogel biti ta načrt od strani c. kr. vlade predložen v najvišo sankcijo in zadobiti isto. Poleg tega so šolske takse uvedene na temelju § 84 drž. šolskega zakona, ki govori le o troških za javne ljudske šole; v samem istrskem zakonu o šolskih taksah se govori o šolskih taksah za javne ljudske šole; po istem zakonu imajo krajne občine plačati šolske takse v deželni šolski zaklad, a ta deželni šolski zaklad je ustvarjen za pokrivanje troškov, ki jih ima nositi dežela za ljudske in meščanske šole. Po nekem odloku c. kr. deželnega šolskega sveta je vsako leto zasnovati v Istri tri šole. Ki imajo stati pokrajino kakih 2000 kron na leto. Ta odlok je v očitnem nasprotju z zakonom in istočasno je v najbolji dokaz, da se denar, iztirjan v ime šolskih taks, ne troši za snovanje javnih ljudskih šol. kakor bi se moral po vsem rečenem ter po jasnih določbah zakon-u P O l> L I S T t: K VJ Zalagarjev Johan. Izvirna slika. Spisal I>rejc m Krasa. Takega žrrdt-ga, nezasiuženega obrekovanja seje bal in zatega ielj je {mskroel, tla ,-e je iznebi č.m prej tem ln>lje. I>al bi jej bil raje tutii vso repo, aKo bi kaj silila vanj, nego bi ostal še dalje ž njo v ta«ci kritični priliki. Prav ml srca se je oddahnil — KaKor se oddahne človek, ko se mu je izginilo kaj, česa' je pričakoval kakor na trnju, ko se mu je posrečilo slednjič, da jo je se svo im. tiaro vi pregovoril, da je odš:a. Hvaia Bogu, da je odšla! — je vsklik-n:l gledaje za odhajajoč*), kateri so se vlažne cunje zapletale meti no^e. Hvala Bogu. da sem se je otresel. * ! Kepa na kolib, ki so pretili, da se vsaki hip, pregorjeni, pogreznejo na tjrmado oglja, ee je smodila in pekla, ne mene se za razgovor m?d Karlinco in Johan«»m. tako, da se je; je bila napravila na trebuhu in ob straneh pre»*ej de:>ela črna škorj , v kateri so se svetile posamične iskre tu pa tam. Kepiči so bili skoro do cela |>ogoreii, le neka pritlikava stvarica se svetlim ogork« m je štrlela še na njih prejšnjem mestu. Treba je bilo poravnati stvar! A vtem, ko se je pripravljal, tla stvar popravi, pregorela sta kolca na različnih mestih in nekaj rep -e je pogreznilo ž njima vred v žrjavico. Toda to n! nič motilo Joha na; prežgana kola in zajedno tudi nekaj tlruzih. ki so kazal;, tla tudi pregore, nadomestil je z novimi; repo pa je pribrbal iz žrjavice in položil zopet na nje in sicer tako. tla je bil matije pečeni tlel od zdelaj. Ogorke in glovnje pa je potisnil v ognjišče in sel zopet. Vidiš Johan, kam pridemo, akt« slabo vozimo — je začel svoj samogovor. Kdo bi si bil mislil pred dvajsetimi leti, da se bo ta deklina klatila po svetu ; kdo bi bil dejal, da bo hodila od praga do praga, da jo bodo tepla tuja vrata po hrbtu. Kaj je bila popred in kaj sedaj ? E. božja roka je dolga. Pa ni-em li tudi jaz pred 10 leti — o teh besedah je obmolknil, — ter skušal zopet raz-poditi hude misli, ki so se mu usiljevale. Bog, ti si pravičen! Nerazrešljivi so tvoji sklepi, volja tvoja je vsemogoča ! Ti veš, kaj delaš! Morda sem tudi zaslužil, morda maščuješ na meni greh mojih dedov, kakor je čitati v sv. pismu. Kaj pa je ona, Kailinca, naredila, da je na slabšem od mene ? Bog vedi ! Pač, naredila je, naredila, zgrešila je pot, po kateri mora pravi, verni kristijan, tla dospe do cilja, za katerega gz je Bog ustvaril. Zašla je, in zašla je daleč, da je skoro nemogoč vsaki povratek. Zrl je pred-se in mislil : sati ne pada daleč od drevesa, pravijo, in res je. Glej ono hišo, v kateri je (Bog mu tlaj dobro, saj je tudi on že tam !) krčmaril stari Jože —, ki je bila lastnina njenih siarišev. A kaj je bilo žnjima ? Dokler je bilo kaj, so jedli in pili in se veselili, ne zmene se za l>odot-nost svojo in svojih hčera, upaje vedno na boljše čase... A take stvari stanejo, in so najraje v zvezi z dolgovi, katerih navadno ni mogoče odraču-njevati tirjajočim upnikom. Tako je bilo tudi pri Martinkovih ; bilo ni konečno več, kje bi vzeli in si izposodili ; in zabobnal je beriški boben. Premoženje je šlo. O teh besedah je ošlatai repo in zdela se mu je precej mehka. Treba si je bilo pripraviti lesen nož za njo, ker se pipec z gor-koto baje spari in pokvari. Odlomil je čez koleno kos kola, potegnil svoj pipec izza pasa in žnjim obdeloval drvo z vso umetnostjo svoje nerodne roke. (Jecljal je in rezljal in govoril med tem. (Pride še.) Na podlagi vsega tega: ker je zakon o stilskih taksah nekime ne«1' in v preveliko breme; ker se je, odkar je uveden, moral uve- ^ riti vsakdo, da ga ni mogoče izvajati, kar je dokazano tu začetkom ; ker so doklade v pojedinih občinah v ime šoiskih taks kar hkratu grdo poskočile; in slednjič, ker se denar, 180.000 kron na leto, ki ima na temelju zakona stekati se ' v šolski zaklad, ne troši za ustvarjanje ljudskih šol, in ker tem načinom ne odgovarjajo takse ni razlogom, ni namenu, radi katerih so bile uvedene, in se Krši zakon, potrjen od Njegovega Veličanstva, stavljajo podpisani sledeč: predlog: Visoki zbor naj izvoli skleniti : 1) Deželni zakon za Istro od 7. avgusta 1896, štev. 25, tičoči se šolskih taks, se razveljavlja ; 2) Ta predlog se izroča v proučenje in poročanje finančnemu deželnozborskemu odseku z nalogom, da ob enem prouči in predloži, kako bi se, brez šolskih taks, sukcesivno zadoščalo rastočim potrebam za Ijudsko-šolske namene ? V. Da se ustanova žnpnika Fabrisa dovede svojema namenu !! Poslanci Josip Kompare in tovariši so predložili nastopno interpelacijo: Pred kakimi 80 leti je pokojni župnik v L/oki (občina Dekani) imenom Fabris, zapustil 2000 gld., tla se napravi, po tedanjih šolskih zakonih, redna »Pfarrschule*. Iz testa-mentarne razpiave je razvidno, da je bilo v testamentu, ki se je izgubil, natančno določeno, kdo ima upravljati to zapuščino, kako jo treba upravljati in kaj naj se godi z interesi ! Administracija te zapuščine je bila do pred malo časa tako slaba, tla bi se bila ustanova kmalu poizgubila. Namesto da bi zapuščina znašala danes kakih 100.000 kron, znaša v resnici le 31.500 kron, kar je dne 8. junija konstatoval krajni šolski svet v Dekanih, sednnji upravitelj te zapuščine imenovane ^pia causa di Lionehe«. Sveti nimen pokojnega župnika je bil, da vsem župljanom pri pomore do prosvete in napredka potom ljudske šole. Sedaj obstoji sicer v Lioki redna jedno-razrednica; ali ta ne zadostuje za preko 300 otrok,, ki so dolžni pohajati v šolo in ki se nahajajo v loški župniji raztreseni po 12 vaseh, oddaljenih jedna od druge od 10—15 kilometrov. Vse te spravljati v jedno šolsko okrožje, je nezakonito. Z ozirom torej, tla je kapital zapuščen v dobro vsem župljanom; z ozirom, da je kapital zadosten za zidanje najmanje dveh šol; z ozirom, da ljudje, ki so preoddaljeni prosijo že več let, tla se izvrši volja testatorja : z ozirom, tla je tudi c. kr. vlada dolžna spoštovati zadnjo voljo pokojnikovo, vprašajo podpisani : Je-li c. kr. vlada pri volji storili čim preje vse potrebne korake, tla se v loški župniji ustanoviti dve šolski okrožji z novima rednima jednorazrednicama, in sicer jedno za davčne občine: Podpeč, Za,.id in Zanigrad, drugo pa za davčne občine Črnikal, Rozorjol in Rižana. V TRSTU, 6. avgusta 1901. Deputacija pred biskupom Sfross-mayerjem. V Rogaški Slatini se je zbral pred Leitnerjevo gostilno lep venec gospej in gospodov : deputacija, ki se je imela — kakor vsako leto — pokloniti velikemu biskupu. To se je zgodilo točno ob 12. uri. Stali so pred starčkom 86 let, ali nikdo ne bi verjel tega, ako ne bi zatrjal tega Stross-maver sam. Obraz mu je rdeč, lice gladko čelo vedro, na licu se mu igra ljubezniv nasmešek, oko sijajno, stus pokončen, glas zvon k, u*la zgovorna. Voditelj deputacije, »lavni |»esiiik i" pisatelj 1» a b i «"• - (w j a I s k i, je slavil v sv.jeni nagovoru velikega biskupa, prvega sina in o ! Potem sta pozdravila biskupa neki deček in neka d*>kl;ea v imenu hrvatske mladin«-. A slednjič je še neka še manja goapK-a pozdravila velikega moža z željo, da bi Bog ohranil St rosama verja ne do 100, ampaK preko 1 let. Strommaver je bil ganjen do soiz in je rekel v svoji zahvali, da je iz (jul^zni do domovine storil, kar je ob danih okolnoatih mogel storiti za narod svoj. On želi videti svoj narod: prosvitlje-nega, u j e d i n j e n e g a , s 1 o h o d -n e jr a , m < enega in slavnega! To željo hoče — ako bo vreden gledati lice božje — najtopleje priporočati Unii pred prestolom boijirn. »P rol i ta kri našega naroda za krst častni in -»lobodo zlato, velike zasluge, ki so si jih v i tež k i predniki naši pridobili skozi veke. braneči vero, prestol in evropsko civilizacijo, so v zagotovilo boljše bodočnosti.« ('leni deputacije so odšli polni čutstva sreče in blaženstva, da so se mogli pokloniti takemu velikanu svetovnega glasa, s katerim se ne ponaša le narod naš, ampak ves kulturni svet kakor z naj sij ajnejo zvezdo na nel>esnem svodu. Potem je bil v Leitnerjevi gostilni banket, katerega je počastil tudi veliki biskup. Tudi tu je zatrdil biskup, da se nadeja od Boga, da mu da doživeti stoto leto; do zadnjega diha pa hoče delati za n a -r o d s v o j. a česar ne bo mogel storiti zanj za dol>o življenja svojega, pa hoče po smrti od Boga izprositi zanj ! Na banketu je napil veleč. gosp. župnik Korošec v imenu Slovencev: Bratje Hrvati, Slrossmaver ni samo vaš, on je tudi naš ! — Na to je bilo nazdravljeno solidarnosti med Hrvati in Slovenci, ki so si bratje po krvi in jeziku, iz česar mora priti prej ali slej pclitično jedinstvo. Slednjič je napil župnik Mi kiša iz I.-tre, priporočujć istrskega trpina naši bratski ljul^ezni, trpina, ki je 1 a Č e n p o u k a v materinem jeziku, a žejen pra v i c e v v s e h j e z i k i h !! Po tej zdra-vijei se je nabrala lepa svota za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. »Obror« — iz katerega smo p<»sneli te podatke — vzklika : Krepi Ga in čuvaj Ga močni Bog' A mi dostavljamo iz polne duše: Slava, večna dava — takim škofom I Politični pregled. V TRSTU. dne ♦>. avgusta 1W)1 Vae victis! Gorjč premaganim ! I)r. I^aginja je mož, ki imponira italijanski večini. Njega odlikujejo: mirnost in dostojanstvenost v nastopanju, njega nenavadna razsodnost v kritičnem presojanju stvari, jasnost njegova v razpravljanju najtežavnejih vprašanj, ki so v zvezi z javno blaginjo v pokrajini, njega splošno poznanje odnošajev v deželi in nje potreb, kakor se kaže to poznanje v vseh njegovih govorih, predlogih in nasvetih ; zlasti pa okolnost, da vs.*ki korak njegov in vsaka beseda, s katero poseza v javno življenje pokrajine, imajo na seb: znak poštenega globokega prepričanja in plemenitih namenov, kar ravno daje dra. I^aginji moč, da tudi v najhuji vihri ohranja tisto dostojanstvenost, mirnost in hladnost v nastopanju : to sili nasprotnike, da klanjajo tilnik pred Laginjo. Izbruhi kakega Bennatija naj nas ne motijo in tudi zasramovanja po listih na adreso La-ginje! Kdor če videti, kako Italijani sodijo o Laginji, mora priti v zbornico. V najhuji vihri, ko izključno le strast in sovražtvo nadvladujeta duhove na italijanski strani, se zganejo nekako, čim se je oglasil Laginja. Cel6 tedaj, ko govori hrvatski, se jim izraža radovednost na licu, kaj neki govori ? Ako j ta je začel govoriti italijanski, tedaj obmolknejo in poslušajo napeto, kakor nikdar ne nol»enega svojih govornikov ! Vtisu Lagi-njevega nastopa se jednostavno ne morejo odtezati. Se ve, da pozneje — ko je nehal delovati ta vtis — zopet strast premaguje bolje spoznanje in zamečajo konsekventno tudi vse to, kar je rekel in predlagal Laginja. Ali mi vemo, da — kadar so med seboj — govore naravnost : ko bi le mi imeli le jednega samega Laginjo! In tacega moža, ki — da-si je raal po postavi — po svojem duhu za zvonik nad-kriljuje vso italijansko večino, v katerem je nabrane več sposobnosti in poštene volje za pošteno delovanje za javni blagor v pokra-jini, nego bi jo imeli, ako seštejemo ti svojstvi, kolikor ja je v vsej laški večini, taeega ! moža. ki bi bil neprecenljiva moč na vsakem mestu, v vsaki enketi, v vsakem odseku, v j vsaki komisiji : tudi tega moža i z k 1 j u- j čaj o iz vseh odsekov in torej od pravega pailamentarnega delovanja!! To je kruto žaljenje parlamentarnega principa, je kruto žaljenje moža samega, je kruto žaljenje stranke, kateri pripadale krvavo žaljenje ti-te večine prebivalstva, katero zastopa ta stranka ! A je še nekaj hujega: je zločin na javni (»laginji v pokrajini, je zločin na interesu prebivalstva obeh na-rodnostij. Pa je tudi zločin na medsebojnih odnošajih: med obema narodoma in med strankama v zbornici. Mi hočemo v posebnem članku podkrepiti te svoje obdolžitve. Za danes hočemo zabeležiti tu še memento, ki gaje v seji minole sobote vzkliknil Laginja na adreso večine. V hipu, ko je barometer v deželnem zboru kazal najvišo temperaturo, je zaklical Laginja mirno in hladno : Vae victis! Gorjčpre-m a g a n i in ! In Laginja ni šovinist, niti optimist! On je — računar, ki tehta besedo, predno jo pošilja v svet ! Vae victis! O slavna večina deželnega zbora istrskega! Da vas ni zaslepila strast, pretresel bi vas bil ta vsklik Laginje do mozga. Knjiga vaših grehov je velika in debela. In pride dan, ko boste pozvani na obračune, dan, ko — ne boste več večina! Tedaj, ko bo knjiga vaših činov in grehov razložena javno na ogled in ne boste mogli več skrivati svojih zlih del : tedaj bo jasno vsem, in tudi vašemu lastnemu laškemu ljudstvu, kako ste ubijali javni blagor le iz ozirov na korist lastne stranke, tedaj bo za vas obračunjanje grozno in spominjali se boste vsklika Laginjevega : Vae victis! In ko bo ljudstvo obeh narodnosti moglo gledati, kaj se je počenjalo z njega vitalnimi interesi, ne bo zahtevalo obračuna le od vas, o slavna večina v deželnem zbora istrskem, ampak tudi od — vaših sokrivcev ! Vae victis! Nemeza, boginja maščevanja je še vsikdar storila svojo za vsako zlo delo. Včasih prej, včas h kasneje; ali — vsikdar! Vae victis ! Mlado- in St&ročehi. Včeraj so se začela v Pragi posvetovanja pododbora, imenovanega od mlado- in staročeške stranke v namen sporazumi jenja za prihodnje deželno-zborske volitve. iSe le potem, ko so se v tem pododboru sporazumeli za gotove propozicije, pridejo iste preti skupni zbor zaupnih mož obeh strank. »Neue Freie Presse« pravi, da v obeh taborih dobre dispozicije za spo-razumljenje. Tega bi bilo le želeti. Kajti ujedinjen, močan češki narod bo v zaslombo tudi ostalim slovanskim plemenom. Smrt cesarice Friderik. Cesarica i Friderik, mati nemškega cesarja Viljelma II., umrla je včeraj ob 6. uri 18 min. popoludne v gradu Friedrichshof pri Cronbergu. Viktorija Adelajda Marija Alojzija, cesarica Friderik, rojena je bila dne 21. nov. 1840 v Londonu, od kraljice Viktorije in princa Alberta ter je torej sestra sedanjega angležkega kralja. Dne 25. januvarja 1858. leta se je poročila s tedanjim nemškim prestolonaslednikom Friderikom, poznejšim cesarjem Friderikom III., očetom sedanjega nemškega cesarja Viljelma II., blagim elo- i vekom, ki je celo za one gigantske borbe med Francijo in Nemčijo užival simpatije Francozov. Saj se je bil razširil rek, da je i »Fritzc edini Nemec, katerega Francozi spoštujejo. Dne 15. junija 1888. I. umrl jej je I soprog cesar Friderik III., ki je le kratek j čas vladal nemško državo. Cesarica Frideriki !je zapustila še*t otrok, ki so: Viljelm II.,! nemški cesar; princesinja Karlota, soproga prestolonaslednika Saško-Maininskega ; princ Henrik, poročen s princesi njo Ireno Hesen-sko; princesinja Viljelmina Viktorija, soproga princa Šaumburg-Lipskega ; Zofija, soproga grškega prestolonaslednika in Mar-gerita, poročena s princem Friderikom He-senskim. Nemčija. Nemška ekspanzivna politika se kaže v vedno jasnejši luči. »Drang nach Oston«, nemški most do Adrije, nemška politika v Mali Aziji, ekspedicija na Kitajsko in še drugi znaki kažejo dovolj jasno, da si hoče Nemčija za vsako ceno priboriti svetovno gospodstvo. Sedaj snujejo na Nemškem novo sredstvo, ki naj bi jim pomagalo do cilja. Nemški listi poročajo, da misli Nemčija ustanoviti kolonijalno vojsko, ki bo imela braniti i in množiti nemške kolonije po raznih delih sveta. Osnovno skupino te kolonijalne vojske tvorile bodo čete, ki se povrnejo iz Kitaja. Pred nekaj meseci je Nemčija zaposedla otoke Pul, Sonsorol in Ngerlu, sedaj pa otoka Tobi in Helen Rift v Karolinah. Nemški državni tajnik za mornarico išče sedaj v Tihem oceanu primerne otoke i.a pridobivanje premoga. Izgredi v Ko loš varu. V pretepu, ki je bil na vstal v Kološvaru na Ogrskem pred nekoliko dnevi med redarji in meščaui, je bil neki meščan težko ranjen in je pozneje umrl vsled dobljenih ran. Radi tega dogodka je navstalo med prebivalstvom veliko ogorčenje nad redarji in jih iste napadajo, kjer se prikažejo. Predsinoči bi bilo to ljudstvo kmalu pobilo nekaj redarjev, da se isti niso pravočasno zatekli v mestno hišo in da ni prišlo potem vojaštvo na pomoč. Mestni svet je zahteval od ministra za notranje stvari, naj odpošlje takoj 100 orožnikov, ker se redarji ne upajo opravljati svoje službe. Zgodilo se je več aretiranj. Po noči se je množica zbrala pred zaporom, zahtevajoča, d» se radi izgredov zaprte osebe takoj izpuste. Za red skrbita vojaštvo in orožništvo. Volitve v srbsko skupščino. Glasom zadnjih brzojavnih sporočil je dosedaj 83 pristašev vlade definitivno izvoljenih. Za 38 mandatov je treba ožjo volitve. A kar je pomembno na tem : ožje velitev se bodo vršile večinoma me.i vladnimi pristaši in neodvisnimi radikalci, to je : med radikalci in radikalci. Do sedaj je bil oni, ki pozna deželo in ljudi, vajen videti v radikalni stranki — narod srbski. Ta stranka in narod sta bila malone eno in isto. To je skušal na svoji koži zlasti pokojni razkralj Milan. Čim je bil kralj Milan začel proganjati to stranko ter nad najboljšimi nje možmi vršiti kruto kabinetno justico in jih metati v okove — imel je narod proti sebi in — zgubljen je bil. — To utegne biti sedaj drugače. Misel, da je radikalna stranka sinonimna z narodom, danes ne more veljati več, ker prejšnje, zložne, jedinstvene kompaktne stranke danes ni več, amp-ik se je razcepila v dva tabora, ki si na volitvah stojita nasproti. Jeden tabor je prijazen vladi, drugi jej je nasproten. Ali pomembno je, da so neodvisni, kjer niso zmagali, imeli velike manjšine. Posebno pa pada na tehnico dejstvo, da je bilo v okrožju glavnega mesta, v Belemgtadu, oddanih več glasov za neodvisne, nego pa za vlado prijazne radikalce. (4127 prvih proti 3676 drugih). V mnogih krajih, kier se bodo vršile ožje volitve med neodvisnimi in vladi prijaznimi radikalci, bo odločala liberalna manjšina. No, večina v skupščini je že zagotovljena vladi prijaznim radikalcem. Teh je voljenih kakor rečen«), že dosedaj 76, vseh poslancev pa je 1§0. Nadaljne označenje teh volitev je tudi okolnost, da se je pokazala vsa obne-moglost takoimeuovane napredne stranke. Tistih par mandatov, ki so jej pripadli, je dobila s pomočjo radikalnih glasov. Precej narasli so liberalci v primeri s prejšnjimi volitvami. Dogodki na Kitajskem. Inozemske čete se odpravljajo iz Pekinga. Tujim poda-! nikom v Pekingu dela to velike skrbi. Ita-i lijanske čete so se že ukrcale na parnike,! ki jih popeljejo v domovino. Vseh italijanskih vojakov, kise povrnejo v domovino, je 1186 mož in 38 častnikov. Kralj italijanski jih bržkone vsprejme v Neapolju. Francozko-turški spor. Med fran-cozko vlado in turško Porto je navstal resen konfl>kt radi vprašanja nabrežij v Carigradu. Sultan meni, da prevelika pripravnost za ukrcevanje in izkreevauje potnikov onemo-goČuje kontrolo. Francozki poslanik je svetoval svoji vladi, naj ga odpozove. Tržaške vesti. Zasramovanje tržaških Slovencev t cerkvi- Notici, priobčeni včeraj poti tem naslovom, nadovezati nam je nekoliko pripomb. Dotični propovednik — nomina sunt odiosa, posebno pa še v tem slučaju — je zagrešil čin, katerega mu ne moremo opro-stiti. On in njegovi — somišljeniki se izgovarjajo baje, da se doli pri vratih cerkve dogaja marsikaka nerednost. Dobro. Ali mi vprašamo : kaj pa ostali verniki, ki na po-poludanski slovenski božji službi polnijo cerkev, ki daje prostora za tisoče ljudi?! So-li ti vsi zaslužili tako kruto žaljenje za svojo pobožnost?! Če je morda prišel v cerkev kakov nerodnež ali nerodniea : so-li mari radi tega vsi naši vojaki, sinovi našega pobožnega slovenskega naroda, same nesnage in naša dekleta, hčere tega našega naroda, same.....'.? In kje ima dotični propovedni.c jamstvo, da so bili dotični nerodneži ravno slovenski vojaki?! Zakaj je torej povdarjal slovensko popoludansko božjo službo in s tem žalil ves naš slovenski živelj ?! In mari prihajajo le »regiment vojakov« in »batalijon služkinj« na rečeno popoludansko službo božjo?! S kako pravico je žalil vse ostale vernike in pred vsem svetom kompromitiral institucijo slo-venske božje službe samo ?! In če že hoče, pa ga poživljamo na odgovor : je-li on prepričan, da vsi tisti go podiči in gospice — arijskoga in semitskega plemena —, ki prihajajo ob nedeljah k zadnji maši ob l/i na eno, res prihajajo iz po-božnosti in ne marveč iz nagibov, ki so jako sorodni onim resničnim ali namišljenim dogodkom, katere je hotel grajati on na popolu-danski slovenski službi božji? Z?.kaj ni ožigosal tudi tisto občinstvo ? ! Mari nespodobnost v cerkvi nehuje biti nespodobnost, če jo zagreša — laška gospoda ? ! In ali ni dotične m u gospodu nič znan slučaj, dogodivši se v istej cerkvi, ko je propovednik med nemško propovedjo na Veliki petek zbežal s propovednice, ker se je občinstvo vedlo nespodobno?! Ve naj torej, da so tudi drugi krvavi za nohtom ! Naj bi le bil grajal uedostatek ! To bi bilo hvale vredno. Ali storil naj bi bil to v obliki, ki bi bila zadela krivce in greh, ne pa tudi nedolžnih ki so v ogromni večini in, stvar samo! Zato mu očitamo glasno iu jasno, da je bil njegov nastop tendencijo-zen v zmislu j p o 1 i t i k e znanih reformatorjev — teh najhujih, naravnost strupenih sovražnikov slovenskega naroda. 311 zahtevamo svoje pravice. Od sv. Jakoba nam pišejo : Dne 28. -n. m. je pri takoimenovani slovenski maši ob 9. uri in pol gospod kapelan Vaselli pred blagoslovom vse molitvice, ki so se vsikdar pele v slovenskem jeziku, zapel latinaki, da-si vemo dobro iz kornpetetnega vira, da je iz Rima prišla odredb a, da je one molitvice peti s 1 o -v e n s k i, Gg. v zakristiji pri sv. Jakobu naj ne mislijo nikar, da je škof Sterk že umrl ! O ne, mi se nadejamo, da ga nam Bog ohrani še za več let! In vedo naj gg.: Jurizza ima svojo pot samo d o G o r i c e, mi pa poznamo pot v Križevce in v — Rim !! Xa znanje. Pišejo nam : Mnogokrat *re-čavam prijatelje, ki prav radovedno povprašujejo: je li dovoljen vstop na to ali ono veselico tudi onim, ki niso udje dotičnega društva ? Pri nas v Trstu nimamo veselic, na katere bi ne smel priti vsaki pošten človek. (Le zabave v Čitalnici so navadno namenjene le členom in gostom, uvedenim po istih.) Ne samo da je dovoljen vstop vsem Slovanom-ampak sme na naše veselice vsakdo brez raz, like stanu in narodnosti ! Osobito pri slavnostnem obhodu zastave »Delavskega podpornega društva«, ki bo letos prihodnjo nedeljo dne 11. t. in. ob 8. uri zjutraj, se ljudje običajno vprašujejo: je-li dovoljeno samo udom omenjenega društva, da gredo za zastavo v cerkev in nazaj, ali je dovoljeno tudi neudorn? Takim radovednežem naznaujamo, da sme vsakdo priti in se udeležiti, toliko obhoda, kolikor tudi po-poludanske veselice, ki je namenjena v pokritje stroškov, ki jih ima društvo s tem, da podpira šest revnih družin pokojnih svojih členov. Pridite torej vsi brez izjeme in ne bo vam žal časa in malih stroškov (20 novč. vstopnine) na popolu Andrej 40 st., Xe-l>erir"j Matija 40 st., Reinee 40 st4»t., Cadež 1 K 60 Ht.. Rehar Vek. »>0 st., Višnjan L. 1 K : gsr. «lr. Grejjorin. Muha .V., St-'pan5io Niče, prof. Maudie, Petran K., Kovač, Fahian, Bartol, Krcgar in J. Perušek. G. Bahič Anton 5 K, Vrahec Anton 20 stotink, Kranje Josip 00 stotink. Zahvaljujejo se slavnemu pevskemu društvu »Kolo« ra prijazno sodelovanje, slavnemu »IMalskemu podpornemu društvu« za prepuščenje odia in narodnih zastav; hlag. go»p. F. Hermanu v Roeolu za flavto, ki jo je daroval našim goslarjev. Zahvaljujejo se I 306 udeležnikom koncerta, ki so se svojo udeležbo pokazali, da imajo smisel za slovensko glasln). Ne morejo pa se ubraniti Vrazovega v »klika : Oje, oje in prejoj, Ni Slovenska čas še Tvoj ! Iz-pred naših sodišč*. Deželno sodišče je o t »sodilo Izidorja Jenka na 7-dnevni zapor, ker je bil prodal neke predmete, ki so bili zarobljeni za njegovega upnika Frana LotT-lerja, kateremu je dolgoval 160 K. Lovro Grisuneifh-Nini pa si je nakopal 14-dnevni za|M>r, ker je v neki gostilni, ker ga je imel preveč |>od kapo, nazdravljal anarhiji Interesantno je, ako je res, kar pravi list » Avanti«, to namreč, da ga je ovadil neki — socijalist! I>alje je sedel na zatožni klopi tudi 32-letni Izidor Cajnin, obdolžen, da je tvrdko Schnabl A' C. osleparil za 425 K. Kupil je bil namreč tam brez <1 e n a r j a nekaj vodovodnih cevi na ime nekega znanega kopališča, a jih jMitern prodal nekemu drugemti in obdržal denar za-se. Sodni dvor ga je spoznal krivim in obsodil na 4-mesečno ječo. Samomor. Vojaška straža, ki je včeraj f»»poludne korakala jk> miraraarski cesti v grad Miramar, da nadomesti tamošnje vojake v službi, našla je pri Cedasu neko v ža.ovalno obleko odeto mladenko, ki se je v .-mrtti h l»olečioah zvijala na tleh. Bila se je zastrnp la. Vojaki obvestili o stvari orožnika. katerega -»o kmalu na to srečali. Or ž-nik je ]>otein a {nimočjo drugih spravil umirajoče dekle v Barkovlje in je dal poklicati zdravnika. K«» je dosjtel zdravnik k bolnici, je ista že umirala in vsa njegova prizadevanja, da bi jo rešil, bila so zastonj. Dekle je umrlo kmalu na to. Sode po različnih znakih, i men ne e jezi radi prenizko prisojem* jej kazni ! Sista Bevilacijus, o kateri smo poročali nedavno, da je biia radi pijančevanja zaprta, prišla je včeraj zopet na svetlo. A komaj š._-!»t ur je uživala sveži zrak in že je zapadla v stari greh in \ roke pravice. Sinoči so jo pri jeli redarji, koje popoln »ma pijana grozno razgrajala na Barrieri, Ko jo priveli v zaftore v ulico Tigor, ob-s«>d i jo je prisotni uradnik takoj na l^urni za|M»r. To pa je ženico silno pogrelo in npila je, da se jej godi krivica, ker, ako bi bila ona kaka gospa, bi jo gotovo obsodili tudi na 4*-iirni zapor ! Marsikdo, komur niso znane »uzance« v zaporih, čudil se bo, zakaj da se je ženica jezila radi premajhne kazni. Ali nje jeza je imela jako praktično podlago. Povedano lw»di. da dobiva hrano v zaporu le oni, ki je zaprt najmanje 24 ur ; ženica pa jih je dobila le l* ur in radi tega ne dobi nič ričeta. kar je pa brumnc ženico seveda jtogr^Io Nfsrora v škedenjskem plavžu. Včeraj popoludne je imel 27-!etni Josip Metlika neko opravilo blizu neke cevi, jm» kateri se pretaka stopljena železna tekočina. V tem se je dotična cev razletela in razl>eljena tekočina je brizgnila revežu na glavo, v obraz in po druzih delih telesa ter mu ttovzročila grozne rane in opeki.ne. Ponesrečenca so prenesli v nosilnici v mestno bolnišnico; njegovo stanje je skrajno nevarno. Dražbe premičnin. V sredo, dne 7. avgusta oo 10. uri predpoludne se bodo vslerl nare sklenil« mtra-j j ti do skrajnosti in ne pojdejo na delo prej, nego delodajalci ugode vsem zahtevam njihovim. V vseh ki;menoloinih v Nabrežini in sv. Križu dela le nekoliko dečkov. Za danes zjutraj je bil zopet naznanjen shod vseh de- j lavcev, na katerem so imeli sklepati o nadaljnjih korakih. Ni pa nam znano, da-li se je shod v resnici vršil. )>< Vedno nedolžni! Pišejo nam : Naši »dobri« sosedje, ali bolje rečeno: ire-dentarji kaj radi tožijo, k*ko divji da smo mi Slovenci in kako mirni, olikani in nedolžni da so oui ! Da je temu tako, priča tudi nastopni slučaj : Predzadnjo nedeljo je bila v Povirju neka narodna slavnost. Tega dne je bilo tam, med drugimi, tudi precej gostov iz Trsta. V i neki gostilni — polni naroda — sta bila tudi dva Laha, ki sta — in to namenoma — sela vsaki k drugi mizi in sta tako oddaljena začela svoj razgovor ! Kden njiju je rekel (seveda v laškem je-j ziku): »Mi smo ljudje — kaj bodo tu ti neumneži ! Mi nismo divjaki, ampak kuliuro-nosci!!!« Ob teh besedah se je laški šarlatan bil na prsa, češ: kdo nas zmore!!! Naši »divjaki« so to, ne le slišali, ampak tudi u meli — in molčali ! Oprostite. To pa ni bilo prav, da je vse molčalo ! Jaz bi v takem slučaju prav gotovo »gromovito« — ploskal! Ako pa ni bilo nobenega blizu, ki bi bil poučil laška osla, da s tako kulturo naj ne hodita med Slovence, so morali pozvati vsaj orožništvo, ki naj bi ju — vsaj jMtgnalo iz slovenske vani s poukom, da kdor hodi na deželo, naj ne izzivlje! Lahi so pa le — »nedolžni«!! Vesti iz Kranjske. * Instalacija ljubljansga župa n a g. I v. H r i l>a r j a. Iz govora gosp. župana, katerega je imel po storjeni prisegi. Gosp. župan je rekel mej drugim : Vašo odlučbo (njegovo zopetno izvolitev županom) smatram za odobravanje načel, katera dosledno zastopam, odkar delujem v javnosti. In ta načela — danes slovesoo izjavljam — bom zastopal tudi nadalje. Zvest sin svojega naroda, bom delovai vedno in povsodi za njega blagor, za povzdigo njegove veljave in za pravice, ki po naravnem pravu in naši ustavi gredo milemu mojemu materinemu jeziku ; preživivši nekaj let med vzornim češkim narodom in prouči vsi, kaj ga je do-dovelo na sedanjo visoko stopinjo njegovo, prep«.tovavši dalje veliko sveta in prepričavši s1?, »la se je le ondi položil temelj splošnemu blagostanju, kjer se je u (»ošteva l napredek, deloval bom vsestransko v naprednem smislu. In potem dalje: Be!a Ljubljana, ki zamore že ponosna biti na to, da je stolno mesto prirodnih krasot in čudes bogate kranjske dežele, more se tem bolje ponašati z zavestjo, da je priznano duševno središče vsega slovenskega naroda. To dejstvo imel sem pred očmi doslej tudi kakor župan l>ele Ljubljane in bom je imel v l>odoče, slovesno Vam obečajoč, da hočem storiti vse, da Ljubljana kakor središče Slovencev zadobi čim večo in večo veljavo, ki končno mora privesti do tega, da se bo rojakom našim tudi najviša izobrazba delila iz nje<. Na banketu, ki se je vršil, kakor smo poročali včeraj, v hotelu »pri Slonu«, je gospod župan Hribar v vznesenih besedah napil mestu Ljubljani, tovarištvu v obč. svetu ter 'zastopnikom treh listov, »Slov. Nart»da«, »Edinosti« in »Laib. Ztg.«, ki so bili v svojih poročilih vedno objektivni in pravični. Gospod podžupan vitez dr. BIei\veis je kon-statiral, da je bil v času potresa tedanji obč. svetnik Iv. Hribar najpogumnejši ter se takoj lotil velikih del za prenovitev mesta. Kakor župan si je pridobil nevenljivih zaslug, in Če bi ne bil storil druzega : vodovod in električna centrala bosta neporušna spomenika Hribarjevega veleplodonosnega županovanja. Obč. svetovalci pa vedo, koliko zaslug ima že g. , župan, zato so ga iz hvaležnosti volili že trikrat in če treba, ga bodo še večkrat. Govorilo je potem še več govornikov in mej drugimi v imenu časopisja zastopnik našega lista, g. dr. O. R v b a r, kateri je, kakor čitaino v »Slov. Narodu«, reagiral na opazko vladnega zastopnika, dvornega svetnika grofa SchatFgotscha, ki je rekel, naj bo; g. župan pravičen tudi Nemcem, dasi v obč. i svetu niso zastopan;. Naj bi bila vlada ta , opomin dirigirala tudi na druge obe. zastope, v prvi vrsti na tržaškega! Tam se vladni zastopnik o inštalaciji župana za peto-i rico slovenskih obč. svetnikov niti zmenil ni ter ni izpregovoril slovenske besedice, dočim se je zdelo dvornemu svetniku Schaffgotschu potrebno, govoriti tudi nemški, da-si ni v Ljubljani v obč. svetu nobeneg » Nemca. Govornik je napil središču vse Slovenije, beli Ljubljani in njenemu vzornemu županu, ki ima odtlej, ko ga demonstrativno ni volil noben ljubljanski Nemec, še večje simpatije vseh Slovencev tudi.izven Kranjske. * O d p r t grob. Predsinoči je umrl g. M i h a e 1 K l e m e n č i č, župnik v Črnomlju. Pokojnik je bil še ie v 41. letu svoje dobe. * Velik požar je navstal v Podlipi pri Ajdovcu. Zgorelo je 49 hiš. Beda je velika. Znžgali so otroci. Tako posnemljemo iz »Slovenca«. * Gasilno društvo v Škofji Loki je slavilo v nedeljo svojo 25-letnieo. Tem povodom se je zbralo v Škofji Loki do 500 gasilcev z Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega. Mesto je bilo v zastavah. * Ne hodi v v o d o, k <1 o r j e pil! V Ljubljanici se je vtopil neki Ivan Sitar. Mož se ga je bil navlekel in potem je hotel preplav ati Ljubljanico pod vodo in splaval je v ouo drugo življenje. Razne vesti. Prastaro drevo se nahaja v Mehiki. Drevo spada v vrsto cipres in raste blizu znamenitih razvalin Mi tla, v državi Kaksaka. Obseg debla mer. 4i) metrov in sodijo, da je drevo staro 800 — 1000 let. Konj jih je izdal. Pred dnevi so finančni stražniki v Milanu zasačili nekega voznika, ki je vozil utihotipljen špirit v neki magazin. Voznik ni hotel nikakor izdati, «#d kje je pripeljal špirit, a finančni stražniki so vsejedno kmalu pogodili, od kje je prišel špirit. Iz-pregli so namreč konja ter ga pustili, da je šel sam po cesti, kakor se mu je zljubilo. In res, konj je mirno korakal naravnost proti kraju, od kjer je pripeljal voz. Stražniki so sledili konju in so našli v neki mali vasici blizu Milana tovarno, kjer so skrivoma pro izvajali špirit. Brzojavna poročila. Razprava radi izgredov stradajoči h v Lvovu. LVOV 6. (B.) Danes se je pričela pred sodečim senatom pod predsedni -štvom podpredsednika Puzvlnskega prva glavna razprava proti 26 osebam radi zločina javnega nasilstva. Isti s» povodom uličnih izgredov brezposelnih ljudij dne 29. aprila in 2. maja zakrivili zlobno poškodovanje tuje lasti. -r Cesarica Friderik. BEROLIN 6. (B.) Listi posvečajo pokojnici članke, v kater* slave nje značaj, energijo in velika duševna svojstva. Posebna izdaja »Nordd. Allgemeine Zeitung« pravi : Kneginja redke pomembnosti nam je odvzeta po smrti cesarice Friderik. Nje materinska skrb za vzgojo svojih otrok, nje neumorno delovanje na vseh poljih dobrotvorstva, nje živo zanimanje za umetnost in znanstvo spo-|>oljuuje;o sliko te žene. — V nenavadni veličini, s katero je prenašala svojo neozdravljivo bolezen, se je pokazala pravo tova riši co nemškega junaka, ki po svojem trpljenju in svojih delih ostane nemškemu narodu v vednem spominu. Nje ime bo dalje živelo med velikimi kneginjami, ki so dičile prestol Hohenzollerncev. Crispi. NEAPELJ G. (B) Glasom danes zjutraj izdanega bulletina je stauje Crispijevo nespremenjeno. Rusko lirodovje na Romunskem. BUKAREŠTA 0. (B) Poveljnik ruske eskadre, ki je priplula v Konstanco, viee-admiral Hildebrand, je izrizil željo, da bi se poklonil kralju in kraljici, zbok česar je bil danes v Sinaji vsprejet v avdijenci ter povabljen na svečanostni obed. O tej priliki je kralj izustil nastopno zdravijco : Prihod ruske eskadre v naše pristanišče Konstanca pozdravljam s tem večim veseljem, ker nje navzočnost spominja na pobratenje obeh vojsk, posvečeno na bolgarskih bojiščih. Jaz zahvaljujem Nj. Vel. carja, Vašega prevzvi-šenega vladarja na tem, da je Vasi eksce-leoci dovolil, da ste me v spremstvu svojega generalnega štaba v Siuaji obiskali. Ta ljubeznjivost me je iskreno dirnila in jaz vitli m v tem novo jamstvo za vzdržanje in ojačenje prijateljskih odnošajev med Rusijo in Romunijo, ki so bili zasnovani na jako razveseljiv način in katerim pripisujem veliko vrednost. Ko dajem izraza svojim vročim žaljarn za srečo Vašega prevzvišenega vladarja in vspevanje lepega brodovja, pijem na zdravje njunih veličanstev carja Nikolaja in carice Aleksandre Feodorovne. — Pod-admiral Hildebraud je odgovoril dvignivši svojo čašo na zdravje kralja in kraljice ter kraljeve rodbine. Iz ausrležke^a parlamenta. LONDON 6. (B.) Spodnja zbornica je vsprejela v včerajšnji seji v 3. Čitanju zakon za najem posojila in sicer s 118 proti o2 glasom. i Mladenič H> let, ki zna slovenski in italijanski, in je bil že 4 leta v neki prodajalnici manifaktur, želi stopiti v kak » trgovino v Trstu. Obrniti se je do Miha Križmančiča Lopar, pošta Marezige pri Kopru. MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. zaloo pMštva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. < u a des"i strani eerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lx prve roke. V ■elikauska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno wgo vsakdo jabi _I>urator~ ter žnjim '•> — 4 tedne maže svoje pod p h te. kateri trajajo "> krat vež in jih voda ne obrabi. Cena jedni -katljici z navodil« m vred 1 in '2 kroni. .. I>urator" se prodaja v mi-rodilnieah. špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se pa ne vdobi. naroči naj w pa z 1 K -M Mot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in I>almacijo: J. Mi-chapip v Trstu, ulica Hossetti st. 12. naj se zahteva povsod le: Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, j Konrad Jacopich Piazza Karricra priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijulij. navaenepa in najfinejšega olja. najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cet ah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na del elo in drobno. Ceniki franko. Salarini. Inroviiia z izgotovljcuimi oblekami. 1 i Fonte deli a Fabbra št. 2, vogal uL Torrente. Podružnica Piazza P o z z c del Mare štev. 1, druga podružnica „Alla citta di *I>ondrau z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove .'i Bruueijeva hi-ai. Zalog* izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl »>.50 do 24. za dečke od gl. 4."»0 do 12. suknene jope v velikem izl>oru o«l »lo 4. volnene goldinarjev 4..'»0 do 9- Velik izlmr povrsnil sukenj v modernih barvah od gld. H do !♦«. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2..">o do !♦. od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od mole-kina 1 na posebnost: črtane močne srajie za e v 24 urah. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam se sdeoo varstveno znanko »nuna« malil ali 6 velikih steklenici 4 krone franko. W A. Thierry-ja stolistno mazilo '2 lončka 15 kron ."»O stot franko, razpošilja proti predplačilu: ■■bs A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu" v Pregradi. RnsrMee Slatina r. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar 8. Miltelbach. Na drobno se vdobiva povsod. 3fi£2 Ivan Senjulič TRST-ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici \ajholja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščečl lak 4. 4. 4. 4. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako. se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v piehasti škatlji. kakor t«
  • ečavanjeni zakonito il^.oijeniti državnih papirjev iti srečk. Ponudbe j>od naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti. VIII Deutsbegasse, 8. Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 60 kron n:*prei. W 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pripadkov spadajo-čih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetjn Mehanična delavnica za popra vijanje strojev vseh vr-t. Velika zaloga koles Velika zaloga koles JAKOB BAMBIG trgovec z jedilnim hladom ViaGiulia št.7. — Podružnica: Via Torrente4' Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija lij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfiuejega. — Najfine«e testenine, j>o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — liazp«.š,lja naročeno oiago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Pri|>or»»ča se pri najsoiidnejsem delu in ^ zmernimi cenami. po najnižjih cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron Ti").— više, vže rabljene ko'esa od H5 krou više. Pneumatiki. dobre vrste K i).—. Cevi K ">.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. Krčmarja Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejsi šivalni stroj na roko „Tite juvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— Najnovejše, velika novost! Fotografični popolen stroj gld. 1.90 s kojim zamore napraviti vsak brez prej-šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj 3'j novč. IME. Rnndbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. " IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Oiovauni št. tf. — Trat Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izl>or pletenin i'» lesenega blaga .Lesene pij e iz najboljšega tiaovega lesa z gobo a! ^udi brez gol>e. Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po -40 nč. išče »Roj&Dsko posojilno in konsumno društvo« v Roj a n u pri Trstu. Isti mora biti vešč v tej stroki, uljuđen in mora znati slovensko in italjansko govoriti. Gospodinja mora biti dobra kuharica. Kavcije se zahteva <>00 K. Krčmar hode vdobival toliko od litra in bode imel stanovanje prosto. Natančne pogoje daje društvo. Nastop zlužbe 1. septembra 1901. Ponudile p< šiljati je do 15. avgusta pod šifro: > Krčmar« na upravo »Edinosti« v Trstu, lil. Molin pfccolo H. II. oooooooooooooooo o o Ugodna prilika. O V ulici Nuova, nasproti lekarni ^^ Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. KAVA DRUŽBE SV.C1RILAIN METODA V LJUBLJANI. novih ali v/.e rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. RUDOLF B O T T L Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. K 18. Nai%#PfMQ nnvnct' Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon Udjvcbja IlUVUoi. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. 2 registra, dvojnih glasov. '2 pridržavalea, '2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, cm velik krasen instrument, jamčeno brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jednaka '2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K I).— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Giulia št. 1 — TRST. | Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh. vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteJjkah in moko v velikem ziborn. Postrežba hitra in točna na dom. | Restaurant »SILESESGG Via Ghega št. 9 A. ) bs najugodnejša gostilna es I PLZENSKO PIVO SILBEREGG ' po 24 novč. liter. Namizna vina in v buteljkah /Ai j a ni če 11 o pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. ( Kosila iu večerje 20. novč. više. i Pivo v buteljkah I .iz zaloge ' SILBEREGG (G. E. V O H L Y), rjG- Via Zovenzoni št. 2. -^ae \ r _ ^ Tam ye nahajajo tudi nujpristuejša vina : opollo, istrsko črm> in belo. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobištra Rudolf Exner Trst. — Via Squero mtovo 7. — Trst. Telefon »47. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vr^te se izvrši na i najboljši način in po zmernih cenah. Nak'a-! danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vei kimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. t h u o v i > a -^m jestvin in kolonijulnega bhiga. delikates i u konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v nliei Bastione Štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Ja kob Kosm erl j. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. Kemeijui v velikem izboru, bukove de bal orehovina. jelovina, trti les vsake vrste, d< gice za parkeie, bukovina, jelovi |>odovi, držala za stopnjice. Jtf Cene zmerne '•t Viktor Miklavei v Trstu Via Fonderin št. 10. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelko ST. FERNOLENDT Zaloga : It raj, V Schulerstrasse št. 21 C&tanovljena 1832. Razpošilja se tudi po peštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila ne premoči j ive masti za usnje, patentovano nredstvo za ohranjevanje jMnlplatov „Vandol". Kovinska čistilno zme>. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega s%-eta najbolje leščilo (biks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto