uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št’ 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. »opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : ■ sprejemajo. : : : Naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avetro-Ogrsko in Bosno K 2l'60, polletna K i0'80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. : Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. - —— Reklamacije lista so poštnine proste. ........ Štev. 274. V Ljubljani, v soboto dne 4. majnika 1912 Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tene naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna................................K 2160 Polletna..................................„10 80 četrtletna................................ 5 40 mesečna..................................» 180 Za Nemčijo: celoletna................................K 26 40 Polletna....................................1320 četrtletna.................................,6 60 mesečna.....................................2 20 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron m sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji m tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Švarcenbergovci. Slovensko nacionalno časopisje je zopet navdušeno. To blago je pri nas izredno poceni, ničesar ni pri nas dobiti v takih množinah ka-Jtor navdušenja, in kdor nas hoče spraviti v teko razpoloženje in doseči pri Slovencih kaj j>laye, se mu ni treba prav preveč truditi; nekoliko dolgočasnih stavkov o važnosti Jugoslovanov. pa je že naš prijatelj in mecen. Tudi kneza Karla Švarcenberga so zdaj brez takse imenovali za velikega državnika ln Protektorja Jugoslovanov. V ustavni in demokratični Avstriji imajo veliki fevdalni ari-stokratje še vedno toliko veljave, da se vsaki njihovi besedi pripisuje važnost kar zaradi tega. ker je prišla iz fevdalnoaristokratičnih Ust. In Slovenci, ki nas niso nebesa nikdar obdarila s kakšnim »narodnim« plemstvom, se še bolj globoko priklanjamo takim velikašem, kakor drugi v komplimentih po vseh šolah izurjeni bizantinci. Knez Švarcenberg postane gotovo častni meščan v tolikih in tolikih slovenjih občinah, in v Ljubljani dobi gotovo prej Svojo ulico, kakor Grohar ali pa Kette. Kakšne velikanske zasluge pa si je pravzaprav pridobil previsokorodni knez za nas, da že vihti slovenska Klio svoje pisalo in išče z|ati list, kamor zagrebe njegovo ime? V delegaciji je govoril, pa se je dotaknil tudi razmer nj^ Hrvaškem, jugoslovanskega vprašanja, trializma in državne preuredbe v Avstriji. To so Vse zanimive točke. In za politiko, ki mora zasledovati vse pojave, je tudi Švarcenbergovo državniško fantaziranje zanimivo. Toda zanimivo in znamenito ni vseeno. In če kdo govori o nas, še ni gotovo, da se nam morajo od sarnega občudovanja takoj stresti kolena. Kar je govoril magnat iz gosposke zbornice, je — po pravici povedano — velika Konfuzija. v kateri se pa skriva hinavščina starega fevdalizma, ki naj ostane kar daleč od našega praga. Platonična ljubezen gospoda Kneza do trializma, o katerem sam ne ve prav, kaj da pomeni, res ni tako važna, da bi jo morali Jugoslovani mnogokratnemu graščaku dejansko vračati. Njegove ideje o obnovljenju Avstrije pa moramo brez vsakega olepšavama in brez vseh komplimentov odkloniti. Da je državna reorganizacija Avstrije potrebna — še več: Da je neizogibna, priznavajo pač vsi. ki vidijo, kako tava ta država od krize do krize in kako nazaduje sredi splošnega napredka drugih. Ali narodi v Avstriji Sl. niso priborili splošne in enake volilne pralce zato. da bi izročili reševanje najglavnejših vprašanj oni velearistokraciji. katero so z volilno reformo posadili pred vrata poslanske Zbornice. Avstrijski problem je naloga avstrijskih narodov, ne pa šport za avstrijske fevdalce. In rešitev tega problema bodo narodi Kotovo iskali v drugi smeri kakor fevdalni mnogonaslovniki. v _ Knezu Švarcenbergu ni avstrijsko vpra-J*nie aktualno. On govori o njem le akade-mično. ker je knez, pa misli, da posluša zategadelj ne le vsa Avstrija, temveč kar vsa Ev-°Pa. kaj prihaja iz njegovih ust. Švarcenber-^ova modrost daje dobre svete za bodočnost, adar pridejo »mirni« časi. da bo mogoče raz-ravljati o teh vprašanjih. Vsa prevzetna na-'Vn,°st. da ne pravimo nesposobnost »rojenega Roditelja narodov« se zrcali v teh s strogo esnostjo izgovorjenih, in vendar vseskozi nebnih besedah. , Avstrijsko vprašanje je aktualno. To domuje iz neštetih delnih kriz sestavljena večna , |Ošna kriza, ki peha celotno državo boljin-°lj navzdol, latentna kriza, ki ovira razvoj napredek narodov, ki zajezuje socialni raz-ki davi kulturo, pospešuje pa le sovraštvo, Ai0re' bedo, izseljevanje, jetiko, neznanje. Ktualnost tega vprašanja izpričuje večni ne-i,lr !la vseh koncih in krajih te države; in če bj r"el' Po Švarcenbergovem nasvetu čakati na m- -V tako dolgo, da nastanejo v državi n '[Hi .časi, tedaj ne bi bilo rešitve nikdar, am-p bi se morala ta monarhija razpasti kakor 'trohnelo telo. ki nima samo v sebi nobenih vez, več. na deset, in če ima človek dosti časa, še na več načinov. Ali če jo je izgovoril član fevdalnega veleposestva, tedaj ve vsakdo, kam pes taco moli in kakšen centralizem bi se imel kompromitirati s federalizmom, o katerem se tudi ve. kakšen da je. Gospodje gransenjori, ki so po zaslugi demokracije precej izgubili svoj pogubni vpliv v državi, bi pač radi zopet prišli do krmila in vodili državno barko tako, da bi bilo njim prav. Ali njihov federalizem je prav tako prišel ob kredit kakor centralizem nemških liberalcev in kakor dualizem. Danes zahtevajo narodi preuredbo države, in nova Avstrija se more zgraditi le na temelju demokracije, na temelju svobode in enakopravnosti vseh narodov. To je vse kaj druzega kakor starofevdalni cilji, in ljudstvo, ki si je znalo priboriti druge pravice, ne potrebuje tudi na tej poti naukov in vodstva nobenega Švareenberga. Ne ž njimi, ampak proti njim se mora reformirati ta država. ne za profit in glorijo velikašev. temveč za svobodo in napredek narodov. Mi namamo za gospode a la Švarcenberg nobenega poklona. .. I o fevdalnih nazorih kneza Švareenberga ,1 morala biti podlaga državne preuredbe otnpromis med centralizmom in federaliz-°m. Ta skrivnostna beseda se lahko razlaga Bilinski in Bosna. Skupni finančni minister Bilinski se je oglasil v delegacijah. Pri tej priliki je bilo slišati od njega nekoliko zanimivih izjav, po katerih je naposled vendar mogoče nekoliko presoditi, kaj namerava Burianov naslednik v Bosni in z Bosno. Madjarsko narodnjaško večino v ogrski delegaciji je Bilinski kar navdušil. drugih pa ni mogel razočarati, ker niso pričakovali od njega nič posebnega. Novi vrhovni upravnik Bosne je najprej govoril pred Madjari. Psihologično je razumljivo. da je hotel pri njih oddati svojo posetnico za bodočnost; ali objektivnim ljudem se ne bi posebno prikupil s tem, da se je skliceval Z največjo gorečnostjo na Kallaya in da ga je hvalil do nebes, pripovedujoč, kaj da je vse ta madjarski državnik napravil iz Bosne. Kdor pozna nekoliko natančeneje zgodovino bosanske okupacije, se bo čudil tem slavospevom, zakaj Kallayevo »kulturno« delo v zdaj anektiranih deželah ni bilo nič druzega kakor površno lakiranje. Streljanje golobov v Ilidžah je bilo vrhunec tega njegovega dela, medtem ko je šolstvo ostalo zanemarjeno, medtem ko ni bilo v deželi ne političnega ne socialnega razvoja, medtem ko so na gospodarskem polju protek-cije nekaterim posameznikom metala cela bogata premoženja v malho, ogromno večino prebivalstva pa pehale v bedo in revščino ter cele množice gonile v Ameriko. Neprevidno je bilo, da je Bilinski citiral Kallayevega duha. Ali tudi kar je napovedal o smeri svoje bodoče uprave in politike, ni primemo za velike upe. Splošne lepe fraze o ne-pi istranosti. o pospeševanju vsega dobrega in lepega itd., ne pomenijo nič. ter jih prevzema vsak novi minister ob svojem nastopu avtomatično iz besednega zakladnika svojega predhodnika. Stvarni del svojega govora, ki daje podlago presojanju, je Bilinski previdno zavil v meglene izraze, iz katerih je treba šele luščiti jedro. To pač ne dela posebnih težav; ali če se pride do njega, se jasno spozna, da je šel Bilinski le za tem. da si zasluži naklonjenost vladajoče madjarske klike. To se opaža v političnem in gospodarskem delu njegovega govora. Dočim bo o drugem treba še govoriti, se oziramo zadanes nekoliko na politične ekspek-toracije Bilinskega. Skupni finančni minister razume, da želi prebivalstvov Bosni in Hercegovini nekakšno stabiliziranje svojih bodočih državnopravnih razmer. Ali to po njegovem mnenju ne vpliva na izpremembe v strukturi monarhije. Ker Bilinski sam priznava, da rešitev tega vprašanja ni njegova naloga, si ne bi bilo treba s tem preveč beliti glave. Ali iz dolge izkušnje je znano, da ne znajo biti skupni ministri tako ravnodušni naprarn notranji politiki. da se ne bi vmešavali vanjo, kolikor jim je mogoče; in zlasti Bilinski je prestar in pre-strasten politik-, da ne bi porabil vsega svojega vpliva povsod, kjer ga le more porabiti, in da ne bi našel sredstev in potov za to. Zanimivo je zategadelj, kaj misli finančni minister o bosanskem, o jugoslovanskem in o skupnem avstro-ogrskem vprašanju. Slišal je nekaj o trializmu. Ali ekscelenca ne veruje v to reč. On je — take so njegove besede — po svoji politični vzgoji pristaš dualizma. Njegovo stremljenje pojde torej za tem, da se ohrani dualizem; kdor pozna vlogo, ki jo je Bilinski igral v poljskem kolu, se temu ne bo čudil. Du-alistični sistem izroča sicer v Avstriji velike privilegije Nemcem, na Ogrskem utemeljuje madjaronsko nadvlado, ali v Galiciji so so Poljaki gospodje in lahko izrabljajo svoj privilegirani položaj napram Rusinom. Bilinski je pač Slovan po rojstvu, in zato so ga naši meščanski političarji zelo simpatično pozdravljali, ko je bil imenovan. Praktično je to slovanstvo brez pomena; Bilinski je dualist. Finančni minister tudi ne verjame, da stremi prebivalstvo Bosne in Hercegovine po trializmu. temveč da misli samo na svoje gospodarske in kulturne interese; zato se bo Bilinski brigal le za te, in pri njegovem delu bo izključena vsaka tendenca, ki gre za izpre-membo strukture v monarhiji. Bilinski ni le nasprotnik trializma, temveč vsake državno-pravne izpremembe. Ogrska je doslej sistematično širila in krepčala svoj vpliv v Bosni in Hercegovini, katero je smatrala za svojo kolonijo. V tem stremljenju je Bilinski ne misli ovirati. To je dobro vedeti. Potop Titanica. Preiskava v Londonu. V Londonu se je pričela v četrtek razprava preiskovalne komisije o potopu »Titanica«. K razpravi so povabljeni pravni zastopniki vseh večjih paroplovnih družb severnega Atlantskega oceana, potem kapitani ladij, ki so bile v času nesreče v bližini »Titanica«, veliko število rešenih ter sorodnikov potopljenih. Razprava bo trajala več tednov. V dvorani, kjer se vrši obravnava, je prostora za 300 oseb. Razprava je javna. Lord Mersey, predsednik preiskovalne komisije, je otvoril obravnavo, ter je v začetku svojega govora izrazil so-čustvo s sorodniki potopljencev. Sir Rufus isaacs, zastopnik trgovinskega urada, je po-vdarjal, da se mora izvršiti obravnava skrbno in natančno. Pri razpravi zastopa 60 odvetnikov različne interese. Plače kapitanov. Kapitani, ki imajo tako veliko odgovornost za življenje potnikov in za blago, dobivajo pri White Star Line letnih 8400 do 24.000 kron. Kapitan »Titanica«, Smith, ki je bil pri družbi uslužben trideset let, je dobival izjemno visoko plačo, namreč 30.000 K na leto. Oficirji dobivajo največ po 500 K na mesec, navadna plača je 200 K. Potopljenci. Parnik .Mac Kay Bennett« poroča, da je našel precejšnje število trupel. Spoznati jih ni bilo mogoče, ker jih je morje premočno metalo ob ledene stene. — Pri potopu »Titanica« sta ponesrečila tudi Vaclav Linhard in Emil Brand-eis, oba iz Prage. Spomenik utopljenim možem. Američanke nameravajo postaviti v Wa-shingtonu slavolok v spomin onih mož, ki so ob potopu »'Iitaniea« tako pogumno pozabili na lastno osebo in so hiteli reševati najprej žene. Amenkanski časopisi poročajo, da žene ne puste, da bi prispevali tudi moški, ampak postaviti se mora slavolok zgolj z denarjem, ki ga nabero žene. NOVICE. * Konec »modrega diamanta«. S »Titani-com« se je potopil tudi slavni »modri diamant«, ki so ga imenovali tudi Hope-diamant, in ki je bil vreden poldrug miljon kron. Iz zgodovine tega kamena vidimo, da je prinesel nesrečo še vsakemu, ki ga je kedaj imel v lasti. »Modri diamant« je bil doma v Indiji, od kjer ga je prinesel neki mož z imenom Winighea v Benetke. Tu je postal lastnina doževe družine Morosini. Kamen je bil tako lep, da so ga opevali pesniki. Indijec, ki je prinesel kamen v Benetke, je pa zanesel v Benetke tudi kugo, ki je izbruhnila kmalu po njegovem prihodu v mesto. Morosini je bežal z diamantom v Florenco, a za njm je šla tudi kuga, ki je v najkrajšem času opustošila cvetoče mesto. Tudi Morosini je umrl vsled kuge. Kamen je dobil Florentinski vojskovodja Marsilio, katerega so v nekem pretepu umorili. Diamant je prišel v roke najrazličnejšim ljudem, a vsi so bili nesrečni, ki so ga imeli. V začetku pretečenega stoletja je bil med zakladi italijanskega samostana San Cosimo, kjer so ga ugrabili vojaki prve francoske republike. General Lasalle ga je kupil od enega izmed teh vojakov za prav nizko ceno. Nekaj dni za tern je padel general v boju pri Lodi. Čez nekaj let se je pojavil diamant na Španskem. Sedaj je bil last mladega diplomata. Nekoč je imel službeno opravilo v nemirni Kataloniji, kjer so ga vinjeni mornarji umorili in oropali. Razen enega so dobili vse morilce. Ta je pribežal na ladjo, ki je bila namenjena v Zahodno Indijo. Kapitan ladje je bil silno strog; vsled tega je na ladji nastal upor med mornarji, ki ga pa je kapitan premagal .Dal je voditelje upornikov obesiti. Na roki enega izmed obešencev je zapazil dragocen prstan, v katerem je bil vdelan modri diamant. Kapitan si je osvojil prstan, ali ni ga bil dolgo vesel. Ko se je izkrcal, je šel v igralnico, kjer ga je ustrelil desperado. Truplo ustreljen-čevo so našli v cestnem jarku, prstan je bil zginil iz roke. Diamant je postal potem last Ame-rikanca Stewarta, ki je ponesrečil pri neki javni uprizoritvi. Tribuna, na kateri je stal, se je udrla. Leta 1909 se je peljal s parnikom »Seyne« bogati Sennor Habib iz Španije, ki je bil predzadnji lastnik usodnega diamanta. Pri Singa-pore je hud tajfun uničil ladjo, Habib je utonil Ko se je ladja potopila, je imel diamant pri sebi. Diamant je bežal na dnu morja, a potapljači so ga prinesli na dan. Letos, meseca januarja, je kupil diamant Amerikanec Mac Lean iz Wa-shingtona, ki se je s »Titanicom« vračal v Ameriko. Seboj je nesel diamant. Mac Lean počiva v morju, z njim tudi modri diamant. * Rešena sleparja. Na parniku »Titanic« sta se nahajala tudi dva znana igralska sleparja. Obadva sleparja Owen in Homer sta igrala ravno pri neki partiji, ko se je kata- strofa prigodila. Podkupila sta nato nekega strežaja, ki jima je prinesel žensko obleko in tako oblečena sta skočila v rešilni čoln. Pozneje sta žensko obleko raztrgala iz sebe ter sta pomagala pri veslanju. Skromno vprašanje na pismouke vseh konfesij: Ali se more tudi tu govoriti o »božji roki«? * Straženjc lepih grešnic. Vesela dogodbica, i bi operetnim libretistom nudila zadostno snovi, se je odigrala v mestecu Seux na Francoskem. Tamkaj je mesto bilo sezidalo veličastno poboljševalnico, v kateri naj bi se lahkomiselne mlade dame s priprostostjo in skromnim življenjem dovedle zopet na pot pobolj-šanja in kesanja. Ta zdravilni zavod so pred nekaj leti svečanostno otvorili in prišlo je takoj osem grešnic se »zdravit«. Osem mladih grešnic, ki so bile seveda vse iz Pariza. Da bi te interesantne ujetnice stražili, so nastavili deset čuvajev, ki je bil vsak oborožen s sabljo in s šesterocevnim samokresom. Možakarji so greš-nice ostro in neizprosno stražili. Toda kaj pomaga vsa moška energija proti lokavosti in zvijačnosti ženskega spola. Tekom let je izginila ena grešnica za drugo in bilo jih je zmerom manj. Na zadnje ostala v velikem poslopju samo še ena lepotica, ki jo je pazno čuvalo deset možakarjev. Sedaj pa je tudi ta poslednja izginila in vseh deset stražarjev je ostalo samih. Ker so državno nastavljeni, jih zaenkrat seveda ne morejo odstraniti. Možakarji ostanejo torej sami in se v krasni spomladi lahko izprehajajo po senskih gozdovih. * Japonski običaj. Pred kratkim se je vračal japonski cesar iz vojaških vaj. Na neki postaji je moral čakati eno uro v čakalnici, ker je skočil vlak s tira. Uradnik, ki je bil odgovoren za vožnjo dvornega vlaka, je izvršil samomor na ta način, da se je vlegel pod vlak, ki ga je povozil. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvršeni samomor njegova dolžnost. ker je pripravil cesarja v neprijeten položaj. * Ponarejalec denarja. Včeraj je aretirala policija v Krakovu delavca Julija Kopycinka, ki se je pripeljal iz Peterburga. Policija je sumila, da je Kopycink vohun, ki dela za Rusijo. Ko so preiskavah njegovo stanovanje so našli popolno delavnico za ponarejanje 5rubeljskih novcev. Kopycink je imel tudi pomočnika, delavca Stanislava Biera. Policija je izročila oba sodišču. Ljubljana in Kranjsko. — Iz Šiške. Gotovi krogi prav nečedno obrekujejo konzumno društvo za Ljubljano in okolico. Med njimi sta zlasti pek Jakob Kavčič in njegova milostljiva ter vdova Artel, ki ima mlekarno in prodajo kruha v Kolodvorski ulici. Zlasti zadnja — kot zelo fina dama — uporablja fine metode obrekovanja. Prosimo vse somišljenike, naj zasledujejo vsa obrekovanja teh delavskih nasprotnikov ter naj podpričana žaljenja sporoče vodstvu »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, da bo proti obrekovalcem primerno postopalo. Delavstvo naj si jih pa ogleda ter se po tem ravna! — »Naša Moč« je nagromadila o meni cel kup laži. Pisca, ki jih je zagrešil, imenujem navadnega lažnjivca in obrekovalca. Kdor mi dokaže, kar se mi podtika, dobi takoj 50 kron. Sicer se pa laž »Naše Moči«obsoja po tem, da se pod njo nihče ni podpisal. Josip Ložar. — Prvi majnik v Metliki. Letos smo tudi v Metliki slovesno praznovali prvi maj. Obrtne delavnice so ta dan po večini počivale. Delavci smo hoteli pokazati, da spoštujemo svoj praznik, ki smo si ga po svoji prosti volji izvolili. Zvečer smo se sešli na prijateljskem sestanku v gostilni pri Pošti. Sodr. dr. Jelenec iz Novega mesta je govoril o pomenu prvega majnika za delavstvo. Poudarjal je pomen tega delavskega praznika in je potem na kratko pobijal ugovore nasprotnih strank proti socialni demokraciji. Razkrinkal je najprej laži klerikalne stranke glede na versko stališče stranke, nato je pojasnil narodnostni program socialne demokracije, narodno avtonomijo in varstvo narodnih manjšin, dalje je označil stališče socialnih demokratov do kmetskega vprašanja in je končno poudarjal pomen socialističnega tiska in našega dnevnika »Zarje«. K sklepu je govoril o pomenu organizacije, zlasti o važnosti delavske zveze »Vzajemnosti«. Navzoči sodrugi so izvajanja pazljivo poslušali, so sklenili ustanoviti podružryco »Vzajemnosti« v Metliki in so izvolili pripravljalni odbor. Socialistična ideja je torej našla pot že do najjuž-neje meje kranjske dežele, tja do meje nesrečne Hrvaške, kjer je sedaj odpravljeno ustavno življenje in udušena vsa svoboda. Naj bi navdušenost, ki se sedaj kaže med metliškimi sodrugi, ostala stalna in naj bi postala Metlika trdna postojanka jugoslovanske socialno demokratične stranke! — Prijateljem prirode. Vsem, ki se zanimajo za turistiko, naznanjamo, da bo ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice »Natur-freunde« v torek 7. maja ob 8. zvečer v gostilni »International« na Resljevi cesti. Doslej se je priglasilo že lepo število članov. Priglase sprejemata sodrug Petrič in sodrug Jaklič. — Samomor v rudniku. Obesil se je 30. aprila v Idriji 221etni rudar Ivan Rigavec iz Spodnje Idrije v jami. Opoldne se je ločil od tovarišev, češ* da so pozabili lopato. Popoldne so ga po daljšem iskanju našli za pas obešenega na neko lestvo. — Ogenj pri mrliču. Dne 30. aprila ob pol 12. uri se je vnela od sveč, ki so gorele pri mrliču na Bovbeku pri Zagradcu slama v zidanici. Zidanica je pogorela. Mrtvo truplo so komaj rešili, da ni zgorelo. Na zidanici je stal sin, ki bi postal tudi kmalu žrtev ognja. Zgorelo je nekaj denarja in obleke. — Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« priredi, kakor že naznanjeno, v nedeljo 5. t. m. izlet v Novo mesto. Zbirališče ob tri četrt na 5. zjutraj na Dolenjskem mostu. Odhod točno ob 5. in sicer skozi Grosuplje, Krko, Zužem-perk. Povratek iz Novega mesta ob 2. popoldne in sicer skozi Trebnje, Višnjo goro, Grosuplje. K temu izletu se vabi vsakdo, kdor ima veselje do kolesarskih izletov. V slučaju neugodnega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo. — Hotel »Tivoli*1 se otvori juiri v nedeljo 5. t m. (Glej inserat). — Koncert »Slovenske iirharmonije«. V nedeljo, 5. t. m., koncertira »Slovenska filharmonija« pod vodstvom g. kapelnika Teplega v veliki dvorani hotela »Union«. Spored tega zanimivega ljudskega koncerta je: 1. Blou: »Pod zmagonosno zastavo«, koračnica. 2. Auber: »Nema iz Portičev«, uvertura. 3. Parma: »Venera«, vatček iz operete »Hram Venere« (novo, prvo proizvajanje). 4. Verdi: Slike iz opere; »Ples v maskah«. 5. Wagner: Koračnica iz opere »Tannhauser«. 6. a) Griinfeld: »Serenada«, b) Dvorak: »Slovanski ples št. 4«. 7. Puccini: »Madame Butterfly«, fragm. 8. Zieli-rer: »Baržun in svila«, valček. 9. Lebar'- »Pesem o jezdecu« iz operete »Vesela vdova«. H). Strauss: »Cigan-baron«, potpourri. 11. Poncin: »Petit Tonkinois«. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 69 vin. — Izgubljeno in najdeno. Posestnica Marija Fležar je izgubila črno denarnico s srednjo svoto denarja. — Šolska učenka Evgenija Šubic je izgubila srebrno žensko uro. — Stroje-vodjeva žena Ivana Florjančič je izgubila bankovec za 20 K. — Strugarski mojster Franc Windiš je našel srebrno žensko uro, katera se dobi pri njem na Dunajski cesti št. 35. Kinematograf »Ideal« ima danes senzacijo nalni spored. Poleg sijajnih humorističnih točk in veseloiger sta dve najnovejši senzaciji in sicer »Težavno vjetje glavarja pariških apašev Bonnota« (ta slika se kaže samo zvečer) in »Potop Titanica«. Glavne točke te slike so: Kapitan Smith, teligrafist Bjun, ledene gore, ledene plošče na kraju potopa, »Carpatha« z re-šenci in junaki iste ladje. Na koncu je še senzacionalna Nordisk drama »Konec pesmi« ali Smrtna nevesta«. V torek »Neznanec« v treh dejanjih. Prvi avstrijski umetniški film. Šiška. — Socialno-detnokratična stranka v Sp. Šiški je postavila za nedeljske občinske volitve naslednje kandidate: Odborniki: Nežič Avgust, posestnik, št. 144 Miškot Anton, posestnik, št. 160. Jerin Albin, kotlar juž. žej, št 132 Tarman Florijan, posestnik, št. 118 Franzot Anton, stavec, št. 66, Kopitar Franc, delovodja južne želez nice, št. 118. Tarman Mihael, posestnik, št. 212. Namestniki: Muhar Josip, strojevodja državne žel., št. 268. Linhart Josip, stavec, št. 189. Sterle Franc, čevljar, št 47. Zalta Vekoslav, strojevodja drž. žel. št. 169. Naloga vseh somišljenikov je, da se v nedeljo udeleže volitev in da glasujejo za delavske kand date! — Gospodom liberalcem v Spodnji Šiški! Ugibal sem že, ali ste le bedasti ali le hudobni. Menda oboje — i bedasti i hudobni. V »Dnevu« očitate, da sem še! med kapitaliste ter da vlečem dividendo od Vodovodne zadruge. Tistega, ki je to zapisal, imenujem navadnega lažnjivca in obrekovalca. Podpiše se naj, da mu pljunem v obraz. — Obžalujem pa gg. Maverja in Burgerja, ki sta tudi liberalca iti v Vodovodni zadrugi, da nimata toliko možatosti, da bi pojasnila svojim ljudem, kako nesramno hudobni, oziroma kako neznansko bedasti da so. — Dolžnost zavednih ljudi j v Šiški je, da v nedeljo glasujejo proti takemu barabstvu, kakršno se pojavlja med tistimi, ki pišejo za liberalce v dnevnik »Dan«, oziroma ki so pisali popreje v »Jutro«. Fej! _ A. K. — Nocoj ob 8. vsi k Šternu! Gnusna agitacija nekaj fantičev, ki na račun liberalne stranke izza vogala blatijo delavstvo in njegovo stranko, ne sme ostati brez odgovora. Zavedno delavstvo se na predvečer volilne bitke še enkrat snide, da se razgovori o pomenu jutrišnjih volitev. Na shodu poroča sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Vsi, ki z zaničevanjem obsojate liberalno pobalinstvo, zvečer na shod! Nesramen pamflet. Klika profesionalnih obrekovalcev je izdala pamflet, v katerem kar mrgole ostudne laži in barabski napadi. Pohabljena duša, ki je zagrešila to svinjstvo, se seveda ni podpisala. Naravno je, da taka anonimna barabstva na pametnega človeka ne uplivajo in v tem pogledu bi .se s pamfletom ne bilo treba pečati. Ampak pamflet kaže vso podlost klikice, ki po časopisju greši na stroške liberalne stranke in stresa gnoj svojih lažnjivih duš na papir. Jutri mora ta nezaslišna podlost dobiti zasluženo plačilo in vse spodobno prebivalstvo se mora tej infanmi gonji postaviti po robu! Volite vsi kandidate, ki Vam jih priporoča socialno demokratična stranka. Največje zmagoslavje življenja je brez dvorna zdravje. Zdrav organizem, neopešane moči in veselje do življenja so dragoceni zakladi, ki jih vsekako rmoramo varovati. Nobena stvar pa temu velikemu smotru ne služi bolje nego Nutrigen, to idealno sestavljeno živilo, ki poživlja kri, kosti, odpornost. Tudi zdravemu je Nutrigen potreba, bolnik pa na- ravnost greši, ako pojemajoče energije, pešajočega veselja do življenja ne poživi z Nu-trigenom. Podjetje Nutrigen, Budapešta VIL, Llisabethring 16, odd. 172 pošlje vsakomur na željo zastonj poizkušajo in pouk o Nutrigenu. Štajersko. — Celje. Pri nas smo praznovali 1. majnik po sledečem sporedu: Popoldne izlet, zvečer javen ljudski shod pri »zelenem travniku«, na katerem sta poročala sodruga Cobal in Zann-leitner. Po shodu zabava. Pri izletu in zabavi je svirala železničarska godba. — Velenje. 1. maj smo praznovali jako slovesno. Na delu ni bil nihče. Zjutraj budnica z našo društveno godbo. Ob 10. javen ljudski shod, ki je bil po naših lokalnih razmerah jako dobro obiskan. Na shodu je poročal sodrug Čo-bal. Popoldan veselica, ki je trajala dolgo v noč. Na veselici je igrala naša društvena godba. —- Hrastnik. V soboto je bila v občinski pisarni seja ubožnega sveta. Podelila oziroma zvišala se je podpora sledečim revežem: Štraus Jera 4 K mesečno, Majnarda za mladoletnega fanta 4 K, Marija Jeran 4 K. Rudolf Stepišnik 3 K. Brinar Neža 4 K, Marija Pintar 8 K. Gotz Fran 8 K. Marija Saručnik 6 K. Antonija Miklaučič 5 K. Uršula Spitaler 6 K. Jožefa Ravnikar za enkrat 50 K. Oklonila se je Potrata Majira, ker ima svojo hiša in vrt in Alojzija Rezman. ker so njeni otroci pristojni v drugo občino in je sama sposobna za delo. Sekirnik Jakob 6 K, Oštir Matevž 6 K. Julija Vertačnik 8 K. Dečman Helena 6 K. Terezija Zupan 10 K in družina Stošitzky 10 K. Želeti bi bilo, da bi se odborniki tega sveta malo bolj brigali za stvar in prihajali polnoštevilno na seje. Koroško. — Dramatična predstava v Celovcu. Mariborsko dramatično društvo gostuje v nedeljo 12. majnika v Celovcu. Uprizori se zgodovinska slika »V znamenju križa«. Sodeluje orkester mariborskega »Glasbenega društva«. Začetek predstave ob 4. popoldne. Predprodaja vstopnic v uredništvu »Mira«, Celovec. Pavličeva ulica 7. — Kolesar smrtno ponesrečil. Iz Celovca poročajo: Kovaški pomočnik Jožef Rom iz Blatograda se je peljal v nedeljo dopoldne s kolesom skozi Saksenerjevo ulico, čez Heu-platz v smeri proti Wodleyjevi cesti. Tukaj je došel dva druga kolesarja, ki sta porivala svoji kolesi. Rom se je hote! umakniti na levo, a je pri tem zapeljal enemu izmed kolesarjev v hrbet in padel. To ga je tako zmedlo, da je zavozil proti progi cestne železnice. V istem trenutku je pridrdral električni voz cestne železnice. Rom je trčil ob voz in odletel na tlak pred hišo Wodleyjeve ceste št. 2. Obležal je nezavesten. njegovo kolo je pa prišlo med varnostno pripravo voza. Rom je iz rane na glavi močno krvavel. Prenesli so ga v hišo št. 17 na Heuplatzu. in od tukaj sa ga prepeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico, kjer je umrl ob eni uri. ne da bi se preje še kaj zavedel. Goriško, — Gorica. Praznovanje prvega majnika v Gorici se je vršilo letos povsem dostojno in veličastno. Točno ob 2. popoldne so prikorakali k južnemu kolodvoru z rdečo zastavo na čelu. sodrugi iz Št, Andreža in Sovodenj, kmalu potem so se jim pridružili sodrugi iz Podgore. Vrtojbe, Mirne; z vlakom so dospeli sodrugi iz Furlanije. Ob zvokih internacionale so se sodrugi uvrstili v vrsto ter odkorakali z dvema rdečima zastavama na čelu po mestnih ulicah na telovadni trg. kjer se je vršil shod. Na Verdijevem tekališču so se pridružili sprevodu sodrugi iz Solkana, ki so dospeli korporativno, v lepem številu. Ob 3. in pol po-pcldne je bila zbrana okolo tisoč oseb broječa množica. Zborovanje je otvoril sodrug Ko-ntauli v imenu slovenske in italijanske socialno demokratične stranke; za predsednika je bil soglasno izvoljen sodrug Komatih. Poročala sta ob viharnem odobravinju: sodrug dr. tl. Tuma v slovenskem in sodrug Callini v italijanskem jeziku — oba o pomenu prvega majnika. Po končanem shodu se je delavstvo spet uvrstilo v sprevod z godbo in številnimi kolesarji pod spretnim vodstvom sodr. Markiča na čelu in odkorakalo po Verdijevem in Fr. Jos. tekališču na veselični prostor »Alla bella re-duta« zraven južnega kolodvora. Kmalu so bili veselični prostori napolnjeni delavstva do zadnjega kotička. Nad tisoč oseb, delavcev in delavk, slovenske in italijanske narodnosti, se je udeležilo lepo uspelega praznovanja. — Okrajna bolniška blagajna v Gorici je imela svoj redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. v dvorani svojih prostorov ul. Morelli 16. pod predsedstvom sodr. Callini ja. Pisotnih je bilo: 34 zastopnikov delavcev in 5 zastopnikov delodajalcev. skupaj 39 zastopnikov. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil sprejet brez ugovora. Predsednik sodr. Callini je poročal in občni zbor je vzel na znanje nekatere spremembe pravil, odobrene od c. kr. namestništva v Trstu v preteklem letu, glede na pravice do bolniške podpore in oskrbovanja bolnikov v bolnišnicah, glede na volitev zastopnikov in glede volilnih sedežev, nakar je predsednik dal besedo voditelju sodr. Tuntarju, kateri je med splošnim zanimanjem zborovalcev poditi krasno poročilo o upravi bolniške blagajne (katero priobčimo) za leto 1911. Poročilo sodr. Tuntarja je bilo soglasno sprejeto. IM dopolnilnih volitvah 3 članov v načelstvo in po izvolitvi nadzorstva in razsodišča, se je sodr. Callini zahvalil delavskim zastopnikom za njih vztrajno in požrtvovalno delo v dobi zadnjih štirih let, med tem ko so se delodajalci posluževali vseh sredstev, da bi škodovali delavskemu vodstvu blagajne in njega ugledu. Končno je poročal, da je ta občni zbor zadnji in da v kratkem bodo poklicani člani, da sodijo o našem delovanju v dobi štirih let. Izrazil je upanje, da bo tudi nadalje izročena uprava tega za delavstvo prekoristnega za- voda delavskim zaupnikom, nakar zaključi zborovanje. — Planina pri Vipavi. Shodi, katere prireja sodr. dr. tl. Tuma po Vipavski dolini, silno begajo klerikalce. S kakimi sredstvi delajo, kaže najbolje okrožnica, ki se je razposlala v tisoč eksemplarih in se glasi: Socialni demokrat sklicuje shod v Vipavski dolini! Liberalizem je pri nas ubit, sedaj poskuša rdeči bratec srečo. Na Planino pride v nedeljo dne 21: t. m. govorit socialni demokrat dr. Tuma iz Gorice. V Rokavcu se mu njegovo govorjenje zadnjič ni posrečilo. Ali bo več sreče imel med nami kranjskimi Vipavci? Pokažite socialnemu demokratu, da ima pri nas še manj iskati! Mi ne maramo rdečega evangelija! Mi smo katoliški in narodni i 'tako hoče tudi vipavsko ljudstvo ostati. In to pokažimo v nedeljo na Planini. Doktor Tuma zbira množice svojih očitih in skritih pristašev v bližnjih krajih za ta prvi pohod na Vipavsko, in mi? Vsi katoliški možje in fantje pridite takoj po kosilu na Planino! Pridite številno! Kmečka zveza: Miro Perhavc. Kljubu temu finemu letaku g. deželnega poslanca Mira Perhavca ni bilo katoliških mož dovoij, da bi izkazali svojo moč in tisti, kateri so prišli, so se ah prav klavrno obnašali, ali pa so režali kakor poulična masa. Glavni zagovornik katoliških idej na shodu jurist Jež je najbolj čutil vso smešno vlogo, katero so katoliški možje in fantje igrali, zaraditega je tudi skušal previdno in vsaj z lepim obnašanjem popraviti konfu-zijo, katero je zblodil njegov predgovornik gospod župni upravitelj Pravst. »Novi Cas« pri-naše dolge članke o evangelistu sodr. dr. H. 1 uma. bog zna, če bodo pomagali, da vipavskemu ljudstvu vendar ne pade mrena raz oči! Upamo, da se ravno Vipavci prvi otresejo nepotrebnega vpliva duhovstva pri politiki in gospodarstvu. Živahno gibanje pri prvem nastopu socialne demokracije vsaj kaže na to. Delavci in poljedelci uvidevajo, da bode v njih slogi tudi konec nadvladju duhovne in posvetne gospode. Le s socialno demokratično stranko pride delavno ljudstvo res do avtonomije. — Ajdovščina. V nedeljo 28. aprila t. 1. je bil dobro obiskan shod s predavanjem sodruga dr. H. Tuma o predmetu: Delavec, meščan in socializem. Naprednjakov in narodnjakov na shod m bilo in prav so storili, ker bi ne imeli izkazovati druzega nego veliko duševno revščino. Gospodarskega programa nimajo, političen program pa m nič uruzega nego golo protifarštvo. Frazo o narodu in narodnosti sami ne razumejo, da bi poskusili učiti se, kaj je socializem, za to so pa preveč indolentni. Na shod pa je prišel precejšen roj krščanskih so-cialcev pod vodštvorn župnika Rejca. Ker je bil predmet predavanja delavec in meščan, je župnik Rejc moral priznavati polno upravičenost nastopanja socialno demokratične stranke in je konečno zborovalcem le klical: Družite se! Klerikalni kričači, drlo se jih je le troje, in še ti prav neslano, so utihnili, ko jim je lastni župnik potrdil, da je gospodarski program socialno demokratične stranke lep. Pokazal je pa tudi gospod župnik marsikatero debelo neznanje. Zamešal je sindikalizem s socialno demokratično stranko in ni znal ločiti revizionistov od marksistov. Kljub temu, da je hotel nekako znanstveno govoriti, je trdil nesmisel, da jiočejo socialni demokrati porušiti državo in na nje razvitimi šele poskusiti zidati kaj novega. Najizobraženejši pristaši krščansko socialne stranke še vedno premlevajo časnikarske fraze izza 50. let sem, brez vsacega kriterija. Kedar jih pa užeiieš, pa pridejo z življenjem na onem svetu in z Božjo vsegamogočnostjo. Celo jurist Jež ni imel druzega končnega ugovora. — Sv. Lucija. Preteklo nedeljo je bil tukaj dobro obiskan shod. sklican od krajne organizacije. Vkljub temu, da je bila ob tisti uri pri Sv. Luciji veselica »Narodne knjižnice«, se je pozivu naše krajne organizacije odzvalo lepo število delavcev. Shodu je predsedoval sodr. Simončič. Poročal je sodr. Štolfa iz Gorice, ki je v enournem govoru podal in razlagal zgodovino in razvoj socializma. Pokazal nam je pojave socializma že izza starih časov, v dobi Grkov in Rimljanov, kjer je igral socializem važno vlogo pri tedanjih uporih plebejcev proti izkoriščevalcem. Omenjal je gibanje in življenje prvotnih kristjanov, ki so jih tedanje oblasti smatrale za prave upornike, zato ker se niso hoteli podvreči njihovim postavam in predpisom in so hoteli preosnovati tedanji družabni red. V kratkih potezah nam je označil razvoj cerkve; kako se je obupno ljudstvo vdalo njenim obljubam, želeč si boljšo bodočnost. Ah ko je cerkev prišla na površje, je takoj izpremenila svoja prvotna načela, ter se postavila na stran fevdalizma in izkoriščevalca; edino kar ji je ostalo iz prvotnih načel, so obljube za boljšo bodočnost na drugem svetu. Danes v 20. stoletju, danes, ko si je človek osvojil toliko naravne moči; danes, ko je človeški um prodrl do najglobljih skrivnosti. nam te obljube ne morejo dati zadoščenja; ampak skrbeti moramo, da si to preskrbimo že na tem svetu, da bomo deležni tudi mi, ki se trudimo od ranega jutra do poznega večera. mirnega in srečnega življenja. Ko je Karl Marks zaklical v svet: »Proletarci vseh dežel in narodov, združite se«, kakor grom in strela je šel ta glas med delavstvo vseh narodov. Takoj se je začelo delavstvo združevati in pripravljati na boj za svoje pravice. Ustvarilo si je svoje bojne organizacije, potom katerih si je pridobilo že mnogo koristi. Ustvarilo si je svojo politično stranko; potom katere si izvaja svoje pravice tudi v tistih krogih, kamor so bila delavstvu vrata zaprta dolge dobe. Ko so buržvazijske stranke videle to naraščujočo moč delavstva, so pričele na vse načine begati delavstvo in kršiti njihovo solidarnost s tem. da ustanavljajo svoje krumirske organizacije in služijo izključno namenu kapitalizma. Tu nam je sodr. Štolfa narisal, kako si nasprotne stranke kujejo svoje programe ob volitvah; ako opazujemo te programe, vidimo, kako si zna pomagati ta gospoda s tem, da ukrade program delavski stranki, katerega rabi pa le toliko časa, dokler ne potečejo volitve. Kadar volitve minejo, pa je tem gospo- dom mnogo bolj pri srcu militaristično žrelo in kapitalistični izkoriščevalci nego vse koristi delavstva. Končno je poročevalec pozival prisotne. da se postavijo v bran proti izkoriščevalcem s tem. da pristopijo k svoji strokovni in politični organizaciji in da agitirajo med svojimi sodelavci, da se zdramijo in da posveti luč socializma tudi v te gorate kraje. Predsednik sodr. Simončič je v lepih besedah ponavljal potrebo in namen skupne organizacije in solidarnost delavstva, ker le potom svoje moči bo delavstvo prišlo do svojih pravic. Končno je sodr. Černe ožigosal početje nekaterih izkoriščevalcev; primerjal je jako slabe razmere nekaterih delavcev, ter priporočal, da mora delavstvo v prvi vrsti citati delavsko časopisje in naglašal potrebo jrodpiranja našega strankinega glasila »Zarje«. Nato se je otvo-rila debata glede na bolniško zavarovanje in se je odobrila tozadevna resolucija. - Sovodnje. V odgovor gospodu Luki, »Gorica« št. 35 z dne 30. aprila 1912. 1. Ni res, ua je bilo na shodu blizu 200 oseb, res pa ie> da jih je naštel sam poslanec Fon 116, in sicer je bila približno polovica naših, polovica pa nasprotnih. Od Fonovih ljudi je bilo 25 Vrhovcev, ki ne spadajo v občino Sovodnje, okolo 20 ji'1 je bilo iz Gabrije in Rubije ter nekoliko Piča-nov. Zaradi Sovodenjcev samih bi bil moral gospod Fon oditi, odkoder je prišel in z njiuj tudi g. Luka. 2. Ni res, da sem zahteval jaz ali sploh kak socialist, naj se naloži davek Italijanom, ki prihajajo v našo občino, res pa je, ua je to zahteval liberalec Tomšič. 3. Zahteval sem odgovor od poslanca Fona, zakaj je glasO' val proti predlogu socialnih demokratov, um se mali kmet oprosti davka; zahteval sem P°' jasnila, zakaj je glasoval proti socialno demokratičnemu predlogu, naj se plača dohodninsK} davek od 1000 kron dohodkov naprej. Zakaj ste, gospod Fon, glasovali proti, ko so social"1 demokratje zahtevali, naj odloča o vojni in Wjrl1 parlament? 4. Zakaj ste proti uvozu argentinskega mesa? Glede na argentinsko meso se )e ■gospod poslanec Fon izrazil, da dunajskim s°' cialistom ne ugaja, seveda te neresnične trditve ni dokazal. Tako je torej bila vsa stvar, ne Pa kakor jo opisuje »Gorica«. J. Cotič. — Neodgovoren za svoja dejanja. Ivu'1 Marega iz Fare je bil večkrat kaznovan, ker )e kradel kokoši, potem so ga prijeli zaradi Pre" greškov proti nravnosti. Nahajal se je v zaP°' rib; sedaj so ga peljali na dom, ker je psihiatrično izvestje pokazalo, da je Marega neodgovoren za svoja dejanja. _ Istra. — Iz Opatije. Praznovanje 1. majnika le tukaj najsijajneje uspelo. Impozantna manifestacija, ki se je vršila v najlepšem redu, je Prl' čala, da se tudi v tem zahajališču bogatašev in aristokratov naši principi zmagonosno sirijo med delavstvom. Ob 8. zjutraj so se sodrugi iz Opatije podali v Volosko, kjer so im čakali ondotni sodrugi in lepo število zidarje iz Matulj." Tukaj sta sodruga Golouh in Vorge^ s primernimi in navduševalnimi besedami pozdravila navzoče, oznanjujoč pomen tega delavskega praznika. Po končanih nagovorih J. množica skupno, z zastavo na čelu in z raznim1 napisi, odkorakala skozi Volosko in Opatijo* prepevajoč marzeljezo, rusko revolucionarno himno i11 druge delavske pesmi. Velik je m vtisk demonstracij?. Vedno večja je bila kolon« rnanifestantov, tako, da je bila dvorana P Runtiču, kjer se je imel vršiti shod, še vse Pr®' majhna. Tukaj je sodrug Jakovac ob 11. otvo-rii shod in predlagal za predsednika sodrug Vorgerja in za zapisnikarja sodruga PregarRj Predsednik je v kratkih in jedrnatih beseda označil pomen manifestacije in podal besed referentu. Sodrug Golouh iz Trsta je v V°¥ drugournem govoru, v slovenskem in v ital)' janskem jeziku, poročal o t. majniku in o spms' nem političnem položaju. Zanimanje, s kateri' so navzoči sledili izvajanjem govornika, Pr trjevanje in navdušeno ploskanje med in po r feratu, je pričalo, da so besede sodruga^ G°' louha segle zavednim delavcem v srce. Govorila sta še sodruga Vorger v nemškem in Zupan v hrvaškem jeziku. Končno je še sodrug Jakovac, zahvaljujoč tržaški politični odbor za sodelovanje pri agitaciji opatijskih sodrU' go v, poživljal navzoče na delovanje v proevi stranke. Ko je predsednik zaključil shod, je zadonela po vsej dvorani socialistična hinnR' Shod je bil za stranko neprecenljive vrednost1. Vladalo je veliko razpoloženje in navdušen)6-Prijavili so se novi člani in sodrugi, vsi so kužah, da hočejo vztrajati složno v boju. ‘ °.j poldne se je vršila veselica, ki je bila tu mnogobrojno obiskana in zelo animirana. SpD je vsa majnikova slavnost kazala politična zrelost in neustrašno delovanje opatijskih sO-drugov. Pomembna je bila manifestacija, 11 katero smejo biti sodrugi in stranka ponosim^ — Majniška veselica. Jutri popoldne vs na majniško veselico na VVildijcvo zemljišč Nihče naj ne manjka! ^ Trst - Narodne žaljivke. Pri nekaterih tržaški t in izven tržaških narodnih dnevnikih in tedn kih je zavladalo čudno razpoloženje. Kakor bi tekmovali se trudijo z objavljanjem dolg'*1 ^ dolgoveznih člankov in notic o tržaški en-de- ' ki leti baje od zmage do zmage kakor NaP leon, pa o proslavi prvega majnika takoz nega narodnega delavstva. Ti članki so nap sani tako otročje smešno, da ne spravijo v doljubno navdušenje niti najbolj vročega j -škega solzarja. Dotičnik, ali dotičniki, ki J*'1 1 z šejo, imajo dva namena, ki ju hočejo doseč-enim opravilom. Sebe in druge bi radi P'e.' čali, da gre dobro. S trdovratnostjo, , vredna olimpijskega darila, vam sede pri \ Q nih mizah pa pišejo bombastne pripoveidK velikanskem napredku, o velikanskih zm o fantastično velikih sprevodih narodneg lavstva. In pišejo tem več in s tem večjo ^ vratnostjo, čim manj se '1 rzacani zinei ) nje in za vse take fanfaronade. Radi bi pravili vtisk smešnosti, ki so ga naredili na vse s svojo narodno godbo na pihala in s svojimi sprevodi, ki so se zdeli vsem bolj gruče radovednežev. Pomislite: Na tisoče jih gre v sprevodu (tako piše »Edinost«) po ulici Madon-nina. Ulica je precej ozka. Tisoči se morajo v taki ulici precej stisniti. Gredo mimo novega »Delavskega doma«. Socalisti mečejo kamenje dol, pa ne zadenejo nobenega. Taka gneča, pa ti je kamen tako previden, da ti pade ravno med ljudi. In ker socialisti niso vrgli kamenčka, marveč so metali kamenje, so bili vsi kamni tako mojstrsko previdni. Kdor ne verjame, naj čita »Edinost«. IJo Korzu so šli z narodno godbo. Policija je godbo obkolila s policaji. Pa veste zakaj? Zato, ker se je policija bala, da ne bi godba naklestila Italijanov (italijanskih nacionalcev), ki so bili previdni kakor socialistično kamenje in se topot niso zmenili za zizibarnbulsko demonstracijo. Sedaj se »Edinost« norčuje iz italijanskih nacijonalcev pač zato, ker se ne more nanje jeziti. Skoro bi dejali, da so uprizorili demonstracijo nalašč, da bi italijanske nacionalce razjezili, in ker se tem ni zljubilo uganjati burk, se v »Narodnem domu« ljudje jeze. Padi bi bili velepomembni in ker jim drugi te velepomembnosti nočejo dovoliti, sj jo pa skušajo ustvariti s pisarjenjem po listih. Kako smo Slovenci z malim zadovoljni! Vestnik organizacij. Viško-glinški odsek „Vzajemnosti“ ima svoj mesečni sestanek danes dne 4. maja ob pol 8 zvečer v gostilni »Amerika" Redni občni zbor „Vzajemnosti“ v Mostah bode v Pondeijek dne 6 t m ob pol 8. zvečer v g st. .pri Dimu". Jesenice. Pevski zbor podružnice .Vzajemnost* bo rniel poslej svoje vaje vsako nedeljo, in sicer 5 maja ob 9. dopoldne, 12. in 19. maja pa ob 3. popoldne. Na binkoštno pedeljo vaja odpade, program za junij se pa pravočasno objavi. Kdor želi torej pristopiti, naj se priglasi v nedeljo dne t m., da ne bo pozneje zadržka z novinci. Mesečni sestanek je v nedeljo 12. t. m. ob 7. zvečer, ker je prej pevska vaja. Jesenice. V nedeljo 5. maja bo ob 3. popoldne v dvorani restavracije .pri Jelenu* na Savi javen ljudski shod z dnevnim redom: Prvi majnik in delavstvo . Poroča sodrug V- Mrak. Prosi se za številno ude ežbo „Družinski koledar** s slikami za leto 1913 izda ..Vzajemnost za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen Zarji , .. ie nijveč pripomogla, da se naša izobraževalna organizacija tako razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen, da bo lahko v ponos vsake knjižnice. Koledar spreiema tudi °glase in se zadruge po Slovenskem u’judno vabijo, da v pjem inserirajo Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi inieli glede na uredniško vsebino koledarja kako željo, so naprošeni, da jo čim prej sporoče. 1,000.000 vinarjev :: za tiskovni sklad „Zarje“ : : ----------13. izkaz: ________ Rijavec 20 vin., A. Ropret 20 vin., Krakovčani po so-«rugu Berdajsu, in sicer: Iv. Pogačar 20 vin., Jos. Grašič 20 vin., Iv. Stare 10 vin, A. Stare 4 vin., iv. Červin 10 v., A. Bradaška 18 vin, Jak Likozar 7 vin., Peter Verčič 10 v., A. Kerč 4 vin., gost Lipušček je naša dobra zvezda, a bolj e naša Zarja", ker vedri nam um in je naša prava zarja vtiajhna družba v Idriji) 110 vin., za 1. majnik darovali: I. Jankovič 20 vin, M. Germ 20 vin., 1. L. 20 vin., I. R. 10 v., I v6!arC vin'' ^ Balantič pri starem gospodarju 100 vin., jj, . °vc na veselici v Zagorju 226 vin., Trboveljci ob pri-> J. *2lcta v Zagorje po Kocmurju 300 vin , Čobal 90 vin , • Veliovc 12 vin , Vičič 2 vin., P. Balantič v Zagorju 100 "J., in še enkrat 100 vin. ?ato, ker so se na seji opozicio-10n sPore'<*'' zat° ker se je veselic« dobro obnesla Čobal Dri d 'n-’» ^'^er na veselici po Kocmurju 100 vin, Polonšek za . r*ču 13 vin., Košir v .Internacional 18 vin,, Kocmur ir £'2areto 19 vin., Koctmir mesto črne kave 30 vin., sodr. o r'ce s°drugu Štolfu: Štolfa za globo 20 vin., sodr. ® Sv. Lucije 160 vin., Pippa Iv. Zača 20 vin., Češka družba j-Pfi Levu po Škorpiku 280 vin , železničarski shod v Ra-Iteku po sodr. Kopaču 580 vin., vesela družba pri R Golobu V Siškj no sodrugu Komacu.* g. Simončič 100 vin, Josip Meršol 100 vin., Lud. Pust 40 vin, Iv. Zore 20 vin. in še s® vin. zaradi slane klobase, ker bo klerikalna stranka v fciški pomagala liberalni 44 vin., ker se je preds. profesioni-„črno peljal 20 vin, I. Štravs, Idrija 250 vin, vesela Služba v gostilni Lipušček v Idriji 105 vin , I. S Sapuine '0 vin., dr. Tomšič kot globo, ker ni mogel 1. maja pra-jn°vati 500 vin, neimenovan y Kamniku po sodr. Petriču ‘00 vin., Perič, ker ni mogel 1. maja praznovati 500 vin, Poplačila za znak 40 vin., gostilničarka na koncertu v areni »Narodnega doma 200 vin., Erbežnik 20 vin , globa za ,Vi“ vin,, Moščanska podružnica Vzajemnosti' po sodrugu {\0oiu 200 vin., Siegl nabral na Rožniku 467 vin., neimen, vin, Majski dar sodrugov na Javornik« po sodr. B. Kem-perle: L. 100 vin., V. U. 100 vin., K 100 vin., S 100 vin., 100 vin., S. 100 vin., N 100 vin., E. 60 vin, E 20 vin., >' ™ vin , K. 40 vin., K 40 vin, Z. 30 vin., M. 20 vin., M vin > z- 60 vin., T 40 vin, K. 20 vin, O. 20 v n., Dah V'n ’ 20 vin’> 20 vin > 40 vin > K- vin’’ pw r4"° na zgornjem Rožniku* 1000 vin, nabirai.nifc pri ncu 400 vin., Mihlerjeva III. zbirka 2543 vin. skupaj 40497 + 10580 = 51077 vinarjev. za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko nik0 °" ‘n izkazuje v ,,Zarji" sodrug Viktor Zore, taj- strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6, _-.M II. nadstropje. Delavsko gibanje. o . ^ Izpor tekstilnih delavcev v Bjelici. Or- jnn,^acija delodajalcev je zborovala v Bjelici členila Ob polnoštevilni udeležbi sledeče: sta i Y P°ndeljek 6. t. m. ne pridejo na delo j ^kujoči delavci tvrdk J. (1. Bathelts sinovi, ^ chanzer in Emil Piescli, se bo ustavilo delo v r?.1 ?• rn- v vsel1 obratih, ki so združeni 0rganizaciji delodajalcev.« Donri^. ,zpor l)llt*n,,Pešianskih pekov. Zadnji so budimpeštanski pekovski mojstri jj^t izprli svoje pomočnike, to pot je že tret-lavleneni letu- 1>rv> b°i se je pletel okolo deje i izkaza. Izpor je trajal 10 tednov in se nel^al s porazom delavstva. Ampak zdaj je teli S u“ illojstrom šele zrasel greben in ho-• si poražene pomočnike popolnoma 3e n.,,111 Pa so j'11 še enkrat izprli. Ali napuhu Dek,u, ,9, za Petami in tudi budimpeštanskih *°Stoi ? m°Jstrov PreSernost je doživela ža-^ifi ši oin; l°tedenski izpor ne le da ni prav Dač tQdoval izprtim pekovskim pomočnikom, sttov n!c npropastil lepo število malih moj-stavii- ll? enim mesecem so delavci vnovič Tedai zahteye. med temi deveturni delovnik. str0j!, Pa so Priskočile oblasti na pomoč moj-skih so razPUStile zvezo delavcev življen-koVsi,-otrebščin. kateri so pripadali tudi pe-IHU P°m°čniki. Ta brutalni atentat je zdra-Pom^° rnuponižnejše sužnje med pekovskimi dne ejnUi in gibanje je naraščalo od dne do ialskj if^ pa so zopet posegli vmes deloda-kovSL.-,^kači in so sklenili splošen izpor pe-*Q delavcev. Ali sreča jim ni bila inila, zakaj izprtih je komaj 30 odstotkov in mesto ni preskrbljeno le s kruhom, ampak tudi z malim pecivom. Bojevitost budimpeštanskih pekovskih mojstrov bo očividno končala s kla-vernim porazom. = Varstvo stavbnih delavcev na Pruskem. Pruski minister za trgovino, za javna dela in za notranje zadeve so skupno izdali naredbo. ki odreja za delavce večjo varnost njih zdravja pri stavbnih delih. Delavcem naj bo omogočeno, da na mestu stavbenega dela ogrejejo jedila in pijačo. Postaviti se mora prostorna. od vseli strani zagrajena baraka z zadostnim številom oken. kamor delavci lahko zahajajo med odmorom in hranijo svoje obleke; baraka mora biti zračna in primerno visoka. 1 la morajo biti pokrita z deskami. V baraki naj se v potrebi tudi kuri, v njej naj bodo sedeži in mize. Od 1. novembra do 1. aprila se smejo v novih stavbah opravljati pleskarska, snažilna in lončarska dela samo tedaj, ako so kraji dela zaprti z vratini in okni. Prepovedano je delati v prostorih, kjer gore odprte peči s koksom, brez odvajanja strupenih plinov. Posebna zdravstvena določila so tudi za stranišča in za zdravo pitno vodo. r: Stavke na Ruskem. Pred kratkim je izšla stavkovna statistika ruskega ministrstva za trgovino in industirjo, ki ima zelo poučne številke o stavkovnem gibanju v prvih devetih mesecih leta 1911. Stavke so bile: leta 1909 v ^55 obratih z 51.000 udeleženci, leta 1910 v 171 obratih s 32.000 udeleženci, leta 1911 v 295 obratiii s 87.000 udeleženci. Število stavkujo-čih v zadnjem letu je torej skoro tako veliko kakor v obeh prejšnjih letih skupaj. Pri tem je treba vpoštevati, da se nanašajo uradne številke samo na obrate, podrejene tovarniškemu nadzorstvu, ki pa obsegajo le del industrijskih obratov. Iver so se bojevali minulo leto posebno hudi boji v malih in srednjih obratih, v stavbni stroki itd., ki jih uradna statistika ne navaja, je število stavk v resnici mnogo večje od navedenega. Tudi z ozirom na uspehe stavk podajajo uradne številke povsem napačno sliko, t ako se je končalo po uradni statistiki samo 18 odstotkov stavk s popolno zmago delavstva, medtem ko se jih je končalo 18 odstotkov s kompromisom in 44 odstotkov s porazom. Ako bi se bile upoštevale zmage delavstva v obratih, ki jiiso podrejeni tovarniškemu nadzorstvu, tedaj bi nudila statistika za delavstvo mnogo ugodnejšo sliko. Toda tudi te popačene številke kažejo močan preobrat na. boljšo stran. Porazi pa oodo zbudili ruske delavce na nove boijše organizirane boje proti kapitalu. = Žensko gibanje »a severnem Češkem. Od 14. do 28. aprila je bilo na severnozahod-nem Češkem šestnajst javnih ženskih shodov, na katerih je poročala sodružica Berta Selin-ger iz Breslave o predmetu »Žena v današnji družbi.« Shodi so bili zelo dobro obiskani, navdušujoča izvajanja govornice so zbudila povsod najboljše razpoloženje za uspešno nadaljno organizacijsko delo. Na shodih se je prijavilo več novih članic. Državni zbor. Dunaj, 3. maja. V zbornici je bil danes dan poštnih uslužbencev. Vsi predlogi odseka za državne na-stavljence so bili v plenumu sprejeti. To pomeni dalekosežen konflikt, v katerem se bo moralo pokazati, koliko odločnosti imajo meščanske stranke. Vlada se postavlja na stališče, da dovoli za zboljšanje dohodkov uslužbencev tri miljone kron. v tem ko znašajo zahteve odseka okrog osem miljonov. Kakor se kaže. ima vlada namen, prezirati soglasni sklep državnega zbora in delati po svoji glavi. Ko je bilo zaključeno glasovanje o tem predmetu, je govoril ministrski predsednik grof Sttirgkh v razpravi o nujnih predlogih, tičočih se reforme hišnega davka. Seja se otvarja ob 11. dop. Predsednik kliče na red rusinskega posl. Markova, ker je v zadnji interpelaciji na predsednika zmerjal gali-škega namestnika, Nadalje naznanja predsednik, da ijti je ju-stični minister glede na interpelacijo sodr. Per-nerstorferja zaradi konfiskacije socialističnega lista v Dunajskem Novem Mestu obvestil, da je bila nezakonita, ker je bila konfiscirana neka interpelacija iz drž. zbora. Justično ministrstvo bo’ postopalo v tej zadevi. Na dnevnem redu je razprava o predlogih odseka glede na o ov zboljšanje dohodkov poštnih uslužbencev. V debati so govorili posl,- Burival, Iro, Cecli. Fresl, Stojan, (iostinčar in Pacher. Potem se je zaključila razprava in sta bila za generalna govornika izvoljena posl. Siengalewicz/ m Vacek. Zaključno besedo je imel poročevalec Voj ta. Pri glasovanju so soglasno bili sprejeti vsi odsekovi predlogi ter nekatere resolucije. Nato se nadaljuje razprava o nujnih predlogih glede na reformo hišnega davka . Ministrski predsednik grof Stiirgkh pravi, da smatra tudi vlada reformo davka na poslopja za potrebno. Rada bo podpirala vsako stremljenje, ki gre za tem, da se ublažijo nekatere krutosti zakona; ne bi pa mogla sprejeti odgovornosti za znižanje hišno-najemninskega davka, kakor ga zahtevajo hišni posestniki, ker ne more prevzeti novih izdatkov z ozirom na finančni položaj. Če se sprejmejo nove davčne predloge z dosedanjimi odsekovimi iz-premembami. prinese to državi samo 48 miljonov; več kakor polovico tega zneska je treba za zboljšanje državnih uslužbencev. Če bi zadnja vladna predloga o hišnem davku postala zakon, bi se porabil ves ostanek. Davčna reforma se ne more sklepati, da bi imeli od nje samo na eni strani uradniki, na drugi pa hišni posestniki korist. Vlada dvomi, da bi znižanje najemninskega davka znižalo najemnine. Tudi če bi se najemninski davek popolnoma odpravil; ne bi imeli hišni posestniki nobenega pri- tiska. da bi resnično znižali najemnine. Znižanje davka bi imelo le zvišanje zemljiške rente oziroma realitet za posledico. Orol btiirgkh se pri tem sklicuje na poročilo centrale za stanovanjsko reformo. Za nujno potrebno smatra vlada reformo hišno razrednega davka. To je zlasti potrebno v interesu ubožnejših slojev. Vlada predloži v tem oziru kmalu konkretne predloge. Med Stiirgkhovim govorom je bilo dosti hrupa. Nemški radikalci so mu klicali, da naj si išče večino pri socialnih demokratih. Konec seje ob tričetrt na 3. Prihodnja seja v torek ob 11. dopoldne. delegacije. Avstrijska delegacija. Dunaj, 3. maja. Danes je prišel v avstrijski delegaciji skupin nnaneni minister Bilmski do besede in je podal svoj ekspoze. Njegova izvajanja so se vjemaia s tem, kar je govoril v ogrski delegaciji, oziroma v njenem odseku. Seja se je otvorila ob en četrt na 4. popoldne. Del. Kloiač interpelira zaradi razmer pri upravi zelezince l miljonov. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Dardanele se odpro. Carigrad, 4. maja. Oblasti pripravljajo vse potrebno za odhod ladij, ki čakajo pred Bo-sperom. Trajalo bo več dni, preden odplovejo vse ladje. Inozemska ladjeplovna zbornica je določila, da odplovejo ladje po datumu dohoda, prednost imajo poštni parniki. Vlada bo poskrbela za večje število pilotnih parnikov, kapitanom se bo naročila največja paznost. Boje pa se. da se bo luka kmalu zopet napolnila z novimi parniki. Bombardirano pristanišče. Carigrad, 3. maja. Več italijanskih oklop-nic je bombardiralo pristanišče Kasri Ahmed pri Misrati v Tripolisu. Carinski urad in nekatere barake so poškodovane. Po bombardiranju so odplule ladje v smeri proti Sirti. Boji v Tripolisu. Rim. 4. maja. »Agenzia Stefani« poroča iz Homsa; Poveljnik homskih čet general Rajzoll je napadel predvčerajšnjem navsezgodaj Lebdo, ki so jo branile močne sovražne sile. Po trdovratnem skoro dveurnem boju smo zavzeli ob šestih zjutraj Lebdo. Sovražnik se je umaknil in pustil na bojišču 300 mrtvih. Na italijanski strani je padel častnik in sedem vojakov; trije častniki in 54 vojakov je bilo ranjenih. Italijani so Lebdo takoj utrdili. Prerezan kabel. Milan. 4. maja. Italijani so prerezali kabel med Kanejo in Rodom. S tem je prekinjena zadnja zveza med Carigradom in turškimi pokrajinami. STRINDBERG. Stockholm, 4. maja. Strindberga so včeraj zopet operirali. Operacija mu je olajšala bolečine, vendar smatrajo njegovo stanje za brezupno. VOLITEV PRFDSEDNIKA ZEDINJENIH DRŽAV. Novi Jork, 3. maja. Izid včerajšnih prvotnih volitev pomenja za Tafta težak in najbrže tudi odločilen poraz. Roosevelt je dobil pomotoma osem elektoralnih glasov, katere je odstopil Taftu. Z neznatno večino je prikril Taft svoj popolni poraz v državi Massachusett. Roosevelt stremi za tem, da bi preprečil Taf-tovo nominacijo. V senatu je bil stavljen predlog za izpremenitev ustave v tem smislu, da bi se volil predsednik na šest let. Odgovorni urednik Fran B a r t! Isiisja la salaga naložba Zarje. Tisk« Učiteljska tiskarna v LiubHam. w Pošlj te naročnino, v v 9 če je še niste! T 9 J. iz Novega mesta naznanja tem potom svojim ljubljanskim prijateljem in znancem, da pride danes, v soboto 4. maja t. 1. s popoldanskim vlakom v Ljubljano. To sporoča zlasti sodrugu V. C., kat?? riga je že parkrat iskal, pa ga nikoli doma ni dobi), Ren-dezvous .International” 5,—6, Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilikt! (300 kosov 8S8T Mmo K 4 70. Krasno pozlačena prec. anker-ura i vferižlco, natančno idoča s triletno garancijo, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 kosi ff. žepnih robcev, 1 lep prstan z emit. dragim ka-menom, 1 lepa eleg. garnitura ženskega nakitja, obstoji iz 1 krasnega koljeja iz orientalskih biserov, mod žensk, okraska š patent, jaklopko, 2 eleg ženskih zapestnic, 1 par uhanov s pateni. kaveiji, 1 krasno žepno toaletno ogledalce, 1 usnjata denafiiltfa, I par manš gumbov, trigradno zlato s patent, zaklopko, 1 zelo eleg album za razglednice^ najlepši razgledi sveta, 3 jour-predmeti, zelo zabavni ga, miadp in staro, 1 zelo praktičen seznam ljub pisem za gospe in gospode, 2 dopis, predmeta in še nad 500 uporabnih predmetov, v hiši prepotrebnih. — Vse skupaj z uro ki jev sama vredna tega denarja, velja samo K 4-70 Razpošilja po 1 povzetju ah proti predpošiljatvi zneska dunajska centralna ' razpošiljalnica P. Lust, Krakovo 521. NB. Pri naročilu na dva zavoja se priloži prima angleška britev. Za neugajajoče se vrne denar. Več dobro izurjenih čevljarskih pomočnikov se Sprejme takoj v'stalno delo pri Ivan u Kos u čevljarski mojster v Zagorju ob Savi. kleparska pomočnika sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jožef Hutter v Kočevju, Dolenjsko. Proda se čisto nova 1 • v = hisa = z ograjenim vrtom. Pripravna posebno za kakega železničarja. Pogoji zelo ugodni, več se poizve pri lastniku J. Oražem, Selo 30. p. Moste pri Ljubljani. ===== Ure* konkurence! ===== Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti na loko, na znakih pasje stekline. Psica je bila kake 2 leti stara, bele barve, srednje velikosti, dolgih dlak in repa, konastih, nekoliko rumenih ušes in konastega gobca ter podobna kraškim psom. Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 41 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. štev. 177 za mesto Ljubljano od današnjega dne naprej do preklica in zajtrkovalnica! Židovska steza štev. 1 od četrtka 25. aprila dalje odprta, priporoča svoja izborna vina, katera so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena, ter se točijo naravnost iz sodov. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josipina Košak. pasjo kontumacijo V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki po-padanje popolnoma zabranjuje. Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor v gostilno, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljnje odredbe varno zapreti. Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo. 317 2v£estr^I strest ljuLloljsr^sjs:! dne 29. aprila 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar, 1. r. Ceno posteljno perje! ■.■m—.. Najboljši češki nakupni vir. —— 1 kg sivega dobrega, pu-ljeneea '2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 IC K; velefinega snežnobeltga, puljenega 6 40 K, 8 K; puha 6ivega 6 K, belega, finega 10 K; naj- V inejši prsni puh 12 K. £/ Naročila od 5 kg naprej franko. iz gostonitnega rde-_ ____ .... iega, modrega, be- lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70.17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej Iranko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. 8. Benisch, DeSenice 758, Češko. Benisch Slavni ameriški iznajditelj Edison hoče živeti 150 let. in ko so ga vprašali, kako hoče doseči to neverjetno visoko starost, je odgovoril: .Samo s pravilno prehrano*. Brez dvoma je, da največ ljudi s slabo, nepravilno prehrano šiloma skrajša svoje življenje. Metuzalemovo starost dobimo samo še v pravljicah, vendar se prav mnogo lahko doseže z rednim načinom prehrane, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Prist-iey in Lavoisier. Po temeljitih principih teh učenjakov se je sestavilo živilo Nutrigen, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam primerne prehrane. Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki vpliva na trenotke, nego je živilo idealne sestave, čigar izbornost je dokazana z analizo poverjenja kemičnega preizkuševališča. Naj se torej vsakdo sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigena! Akoprav je spojeno s hudimi materijalnimi žrtvami, smo se vendar odločili, da pošljemo vsakomor Celo noč ^odprto Celo 4L noč odprto popolnoma zastonj Nutringen na poskušnjo in popol ::: noma zastonj poučno knjigo !: da pride tako vsak, tudi najrevnejši v položaj to živilo, ki se po pravici imenuje ► M kralj živil, spoznati zastonj in brez vsake obveznosti. Ta izredna ponudba velja samo za kratek čas, zatorej je v vsakogar in -teresu, da to brezplačno poizkušnjo takoj zahteva z dopisnico. Podjetje Nutrigen, Budapešta Vil, Elisabethring 16 abt. 172 Gramofoni - automati!! o s=3 a tovarniška zaloga a c=j □ Ljubljana, Rimska cesta II. Podružnica: Marije Terezije cesta 14 (Pri Novem svetu). Trgo ina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles. zunanjemu občinstvu Počaščujeva se slav. ljubljanskemu kakor tudi s tem vljudno naznanjati, da sva prevzela Parkhotel Tivoli Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajaln ur in šivalnih strojev. Imam Spscijcino samo gramofone, godbene uutomate In druge mehanične godbeno etroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite p# cenik. — Predno kje kupite, oglejte :s sl mojo zalogo. s: Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi. ki se nahaja v prelepi gozdni legi, ga obdajajo najkrasnejši nasadi in senčni drevortdi in ki je last sl. mestne občine ljubljanske ter ga Kavarna „Central“. Danes in vsak dan = koncert = dunajskega dam. elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. otvoriva dne 5. maja 1912 Vsi deli in prostori hotelskega podjetja so primerno opremljeni. Hotel ima 30 elegantnih in najudobneje urejenih sob za tujce, več restavracijskih prostorov, velik vrt s paviljonom itd. itd. Tudi ima veliko dvorano za bankete. Točiva znano najboljše dvojno marčno pivo iz pivovarne Union, kakor tudi priljubljeni Plzenski prazdroj iz pivovarne v Plznju. Dalje točiva izbrana najfineja naravna vina različnih vrst iz soda in tudi vina v steklenicah ter šampanjec različnih znamk. Topla in mrzla okusna jedila v veliki izberi kakortudi izvrstna kava in drugačne tople pijače so vedno na razpolago. Za prav obilen in blagohoten obisk prosiva in se priporočava z odličnim spoštovanjem Avgust in Antonija Eder. in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 5». "Potniki — v ssverno iti južno AMERIKO ko toz*Jo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst«Kcwyorljf Buenos Aires-Rio de Janciro