145. številka Ljubljana, v torek 27. junija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MRI Uhaja vsak dan izimfii nedelje in praznike, ter velja po poBtl prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po BO kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. U p r a v n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. IVa Dima J I, 26. junija. 2 Vlada Taittf-'ova ae nahaja zopet jedenkrat na razpotju in se pripravlja za pomemben korak. Bolehujuč že od nekdaj za pomanjkanjem principov in sestavljeno iz raznih, naravnost nasprotnih si elementov, je to ministerntvo prebilo že toliko kriz, da bi bilo preoptimistično sojeno, ako bi rekel, da se bo na jeaen odločila njega usoda. Tako daleč še nismo in tudi Se dolgo ne bomo. Vrzi mačka kakor hočeš, vedno ti pade na noge. Tako tudi Taafle. Jeden poraz več ali menj — kaj za to, sosebno kadar gre samo za načela. Na jesen misli vlada storiti za rešitev reškega vprašanja važen korak. Da ustreže ustanovitev sodišča v Trutnovu tirjajočim in z opozicijo grozečim Nemcem-leviČarjem in da omogoči pravosodnemu ministru grofu Sebonbornu nadalnje bivanje v vladi, namerava grof Taaffe preme niti zakon n ustanovitvi Bodišč. Sedaj je treba, da izreče prizadeti deželni zbor svoje mnenje o ustanovitvi novega sodišča, po tej zakonski noveli pa bi imela vlada pravico ustanavljati taka sodišča administrativnim potem, ako bi ne izrekel dotični deželni zbor svojega mnenja. VažnoBt tega zakona je jasna in nedvoumna. Dal bi vladi moč, kakeršne doslej nima in izdatno omejil pravice deželnih zborov. Glavni pomeu tega zakona pa tifi v tem, da bi mogla vlada s tem orožjem zoper voljo deželnega zbora češkega in zoper voljo naroda češkega izvršiti po punktacijah določeno razdelitev sodnih okrajev na Češkem. To je tudi pravi namen cele vladne akcije, namen, kateri nihče ne taji. Zašel bi predaleč, ako bi skušal razločiti vob pomen tega zakona za naše politično življenje, saj je dovolj ako rečem, da bi ž njim mogli levičarji od grofa Tauflea izsiliti izvršitev punktacij. Da pride ta zakon na jeseu pred državni zbor, to je gotovo, Baj je že oficijozni »F r e m de n b 1 a 11" naznanil še nekaj več, in to mi je dalo povod, da sem poizvedoval za mnenje poslancev raznih Btrank, zlasti k»»r se vsestransko priznava, da je ta stvar eminentne načelne važnosti, katera bi mogla celo premeuiti vso parlamentarno kou-s te I a c i j o. LISTEK. Mesec dnij po nemških zemljah. Spomini 8 pota. PlSo J. I. Monakovo. (Dalje.) Mnogo se jo že o tem pisalo, kaj je prav za prav uzrok dobroti monakovskega piva, a stvar še danes ni rešena. To je istina: Naroči si najboljšega ječmena, najboljšega hmelja in najboljšega kuharia iz Mouakovega v Liubljauo, tukaj ti ne bode skuhal one kapljice, kakor doma. Zato se ne smemo čuditi, da nekateri trdijo, Monakovo ima svojega „pivnega bacila", ki provzroči svetovno slavo bavarskega Boka. Ko smo sedeli pri kupi pristne te kapljice, smo vnovič obžalovali, da nimamo našega zdravnika s seboj in to iz dveh uzrokov: Privoščili bi mu bili u Brca nekaj vrčev, poleg tega bi ga pa bili seznanili z bacili bolj poštene sorte, kakor so bili oni, s katerimi ae je navadno pečal v domovini. Gotovo ustreženi čitatelju, če mu podam pir •tatlitičiiib črtic o mnolini piva, ki ga skuhajo leto Imenovani list je priobčil v sobotni svoji številki nastopni entrefilet: „Heute (v petek) Mittags fand unter dem Vorsitze des Ministerp* asideuteu Grafen Taaffe ein Ministerrath statt. Dem Verneh-men nach wur.lt; in demaelben Uber den Text der Gesetzesnovelle verhandelt, vvelcbe die fer-nere Mitwirkung der Landtage bei der Organisation von Gerichten regeln soli. Daraus darf mit Recht geschlossen vrerden, d a s a Graf Taaffe die Ansiobt s&mmtlicher Partei-fiihrer bereits eingeholt hat, also sucb jene deB Graten Hoben wart* Oficijozni listi pišejo navadno jako previdno in vedo dobro , kaj in koliko hočejo povedati ozi roma zatnolčati. Iz citirane enuocijacije vladnega lista dalo bi aa posneti, da si je vlada zato najnovejšo svojo akcijo že zagotovila sodelovanje to je pomoč voditeljev levičarjev, Poljakov in konservativcev. V koliko je to resnično, ni moči povedati, pač pa se v poslanskih krogih vse v p rek sodi, da vlada za svojo novelo — naj so voditelji obljubili kar koli — še nima zagotovljene parlamentarne večine. Sedaj, ko zborujejo razni permaneutni odseki državnega zbora , je tu zbranih več poslancev raznih strank in tako ni težavno, izvedeti njihovo mnenje o tem vprašanji. Da podprein gorenjo svojo trditev glede* večine za to novelo, naj pojasnim stališča, na katera so bo v tem vprašanji postavili poslanci važnih Btrank. Mladočehi in Staročehi so v tem vprašanju popolnoma složni in jedini ne Batno v tem, da odklanjajo novelo kot nevarno celokupnosti kraljevine Češke, ampak tudi v tem, da bi za-mogla dobiti zakonako moč le ako jo v z prejme državni zbor z dvetretjinsko večino, ker se s to novelo premeni ustava. Ker so Čehi v opoziciji, ni njihovo mnenje mero* dajuo. P o 1 j b k i p o s 1 a n c i ne verujejo, da bi bil njih načelnik J a w o r s k i kaj obljubil, izvzemši morda to, da spravi stvar pred klub. Navzlic veli kemu uplivu, kateri ima na klub, vender ne more o tako principijelno važnih rečeh samostalno postopati. Ako je torej kaj obljubil, storil je to „pro in dau v bavarski stolici. Mesto ima 38 pivarn in te skuhajo približno 201 milijon in 500 tisoč litrov piva na leto! Ko bi napolnili to pijačo v navadne vrče ter jih postavili jednega poleg druzega, segala bi vrsta nad 21.000 kilometrov daleč. Če bi hoteli vodoshrambo Ljubljanskega vodovoda pod Rožnikom napolniti z navedeno množino, bi se to lahko zgodilo skorej 70krat! In ker potrebuje parni stroj v Klečah približuo 20 ur, da napolni vodoshrambo, morala bi sesaljka delati nepretrgano 58 dnij in nočij, da bi spravila to ogromno tekočino v re-aervoar ....... Mnogo piva proda mesto v bližnje in tuje kraje, aglavuo množino popijejo Monakovčani doma. Na jedno glavo pride približno 500 litrov vsako leto; če pa uvažujemo, da ga otroci, ženske in bolniki le malo použijejo, potem si lahko mislimo, kolik penznm pride vsak dau na prave pivce 1 Ni mi treba zagotavljati, da se je naša trojica v najboljši volji ločila od znamenitega kraja in da smo nesli najmilejše spomine s seboj, ko Brno zapuščali dvorno pivarno. V greh bi si bili šteli, ko bi bili končali večer s kakim prozajičnim činom in zato nas je peljala pot v jedno izmej prvih raz- persona", ne pa za klub. Poljski poslanci nikakor niso uaklonjeni vladni nameri, ne toliko zaradi Čehov, nego ker kot avtonomisti, delujoči na razširjanje deželnozborskih pravic, ne morejo in ne marajo privoliti v njih omejitev. Vrh tega se boje, da bi se moglo to nevarno orožje svoj čas porabiti tudi v Gališki in zato je še dvomljivo, da bi jih grof Taaffe mogel pridobiti za svoj namen, Bosebno ker bo je tudi javno mnenje v Gališki odločno izreklo zoper omejitev v govoru stoječe pravice dež. zborov. Druga velika stranka, katera pride v poštev, so n e m š k i levičarji. Da so oni za vladno predlogo uneti in da se bodo z vsemi svojimi silami in z vsem svojim uplivom zanjo potegovali, to je samo naravno. Kakor levičarji, tako bodo postopali tudi nemški nacijonalci in člani C o r o n i-uijevega kluba. Odločilnega pomena za vladno, Btrogo centralistično in narodnim manjšinam v nekaterih deželah prenevarno namero bo stališče Hobenvvartovega kluba. Kakor znano, sede* v tem klubu tri frakcije: češki veleposestniki, nemški konservativci in večina slovenskih in hrvatskih poslancev. Češki veleposestniki so si 1. 1891. pri ovojem ustopu v ta klub izgovorili pravico, da o vseh čeških zadevah odločajo sami in ne klubova večina. To »tališče zavzemajo nemški konservativci in slovenski in hrvatski poslanci tudi sedaj, to je, oni priznavajo, da gre za češko stvar, dani no tajanje splošnega principijelnoga pomena za vse dežele in dasi zmatrajo, da bi po tem zakonu postal državni zbor nekak višji tribunal nad deželnimi zbori. Nemški konservativci priznavajo tudi, da bi se s tem zakonom ustvaril zlasti za Gališko, Gorenje Avstrijsko in Solnograško opasen p r e j u d i c in bi bili jako zadovoljni, ako bi se vladna namera izjalovila. — Slovenski in hrvatski poslanci postavili so se v tej stvari na stališče, katero je primerno njihovi dosedanji politiki. Oni zmatrajo češke veleposestnike za faktor, kateremu priBtoja po Btorjenem dogovoru odločitev v tem vprašanju in bodo najbrž glasovali tako, kakor veselišč velikega mesta, v Kissov ko lose j, kjer so producirajo razni »umetniki" v petji, na vrvi, v mimiki in raznovrstnem zviranji. Omenjeni lokal se vrlo malo razločuje od sorodnih velikomestnib za« vodov, a doživeli smo v njem prezanimiv spomin na domovino. Nastopile so namreč štiri pristne Norvežanke in pele razne peBtni svojega naroda — kar začno znano melodijo znane slovenske pesmice . . . . '/.ivu, /um, zhm .... In tedaj s-i je nam omilila duša, dut, je poletel nehote za uekaj trenotkov v daljno rodno zemljo — a le za nekaj hipov, kajti nasprotna reakcija je naglo uničila vso iluzijo. Ona pesmica, ki je nam tolikrat ljubko božala uho, je torej tuja rastlina, presajena iz severa v južne kraje, ne da bi pri nas znali za tla, na katerih je vzrustla ; najbrže su pozabili, nam to povedati I Zum, :um, 2iitn.....smo peli še potihomH, ko smo pozno v noč korakali po Že precej zapuščenih ulicah v naš hotel, da nam počijeta truplo in duša od obilnih utiaov minolega dne. Drugo jutru smo posvetili obisku raznih božjih hramov, katerih ima Monakovo izdatno številu. Najlepša cerkev je pač stolna ali metropolitanska cerkev naše Preljube Gospe, tudi Oospojna cerkev imeno- Bazne vesti. * (Boj moj delavci in orožniki.) V Duchovcih na Češkem bil je minule dni krvav boj mej štrajkujof imi delavci in orožniki, ki so streljali na napadajoče delavce Štirje delavci so bili teško ranjeni in Bta dva kmalu potem umrla. Ko so peljali mrtva delavca skozi mesto, nastala je ve lika razburjenost mej množico, katero je konečno ra?gnalo '200 dragnncev. * (Tisočletno drevo zgorelo) Takozvani tisočletni hrast poleg Hanaua zgorel je te dni popolnoma navzlic prizadevanju gasilnega društva Kesselntsdtskega, da bi uganilo o^enj. Drevo je bilo suho kot goba in gorelo, da ne je videl žar daleč na okoli. Ogenj zanetila je bržkone zlobna roka. * (Silna vročina) bila je minuli teden na Francoskem. V južnih krajih j« bilo do 40° C. v senci, v Parizu 32° C, v okolici pa 36° C Tristoletnica zmage pri Sisku. Darovali so: Gosp. Spol j ar ič dva zabojčka sladkega suharja, gosp. Fr. Fer line 50 steklenic vina, gosp. Anton Zuliani kot zastopnik Mihela S i m o n i j a G7 litrov muškatelca, gosp. B u z z o I i n i S kg. salami, gosp. Ivan Kunčič 50 sifonov, gospa Šumi 1 zabojček bonbonov, gospodje Scbmidt, Karinger, Jeuniker iu Giontini razuovrstuih igrač. Razdelitev nagrad se bo v teku prihodnjega tedna na posameznih šolah na slovesen način vršila. Zahvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom, ki so pripomogli k uspehu cele slavnosti, se objavi po računskem sklepu. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 26. junija. Cesar odpotuje dne 2. julija v Isl. Zader 26. junija. V soboto po noči napravili tukajšnji Italijani veliko demonstracijo, naperjeno zoper fcoste, potujoče k Gunđulićevi slavnosti v Dubrovnik. Ko so se gostje ob dveh po noči odpravljali na ladijo, kričali so zbrani Italijani: „Morte ai Croati! A basso i Croati! Porchi Croati!" Žvižganje in tulenje bilo strahovito. Nekateri Italijani napadli po-samne goste. Policija zaprla mnogo izgrednikov. Duchovci 2G. junija. Strajk je popolnoma ponehal. Pariz 26. junija. Norton, falsifikator Millevovevih papirjev, in Ducret, glavni urednik „Cocarde", sta bila včeraj prvič zaslišana . Norton je priznal, da je dokumente ponaredil in sicer po naročilu njemu osobno neznanega človeka, kateri je za falsifikate plačal 10.000 frankov. Splošno se sodi, da so Millevovejevi nasprotniki najeli Nortona, da je ponaredil te dokumente, da bi Millevoveja kompromitirali. Resnica se bo izvedela sele tekom preiskave. Berolin 2(>. junija. Doslej znani izidi ožjih volitev iz 140 volilnih okrajev. Izvoljenih je: 20 konservativcev, 7 članov dr/avne stranke, 29 narodnih liberalcev, 8 članov svobodomiselne združitve, 20 članov svobodomiselne ljudske stranke, 6 Članov južnonemške ljudske stranke, 8 članov centroma, 7 Poljakov, 10 protisemitov, 19 socijalnih demokratov, 5 Welfov in 1 Alzač;. n-protestovec. Berolin 2G. junija. Liberalni „Herliner Tagblatt" izreka nadeio, da bo vlada pri posvetovanju o vojaški predlogi privolila, da se uvede dveletno vojaško službovanje. „National-Zeitung" povdarja pomen za narodne liberalce ugodnega izida volitev v Dadenu ter sodi, daje mej 344 doslej voljenimi poslanci 172 privržencev vojaške predloge in 172 nasprotnikov. Narodno-gospodarske stvari. — Nova mestna hranilnica v Novem Mestu. Mestni zastop Novomeški sklenil |6 ustanoviti mestno hranilnico in položiti v jamstvo ulog iu njih obre-stovonja 12 000 kron iz občinskega premoženja. Ker je deželni odbor potrdil ta sklep, se je te dni ulo-žlla prošnja na deželno vlado, da dovoli ustanovitev i no njene hraiiinci' in potrdi predložena pravila. — Novo posojilnico nameravajo ustanoviti rodoliubi v Kadečah pri Zidanem mostu ter se vrše o tej zadevi resna posvt'tovauja. — Dobavo za c. kr. domobranstvo. C. kr. miniaterstvo za domobratiatk o namerava ai dobavo narejenih ojiravnih iu oblačilnih predmetov zagotoviti potom Bplošne konkurence. Mej temi predmeti so: pletene bombažaste jopice, spodnjo hlače, razne vrvica in vrvi, listuice za podčastnike, konjnka česala, krtače, konjake odeje, kuhinjska posoda, lopate itd. itd. itd. Ponudbe vložiti je do 10. julija t. I. na c kr. miniaterstvo za d< mobranstvo. IV drobuosti poizvedo se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubljani. Umrli so v Uul>l j7*85 , 97-70 „ 117-40 , 990— k 387— n 123 10 i 9-«i Vi 583 60-35 — danes — gld. i)810 — , 9810 — , 11785 — B 9«'60 — , 887— — „ 94075 — , 1232) n 9 81 ' n 5-84 i> 60 37»/, 148 gld — kr. 194 , 2f) , 116 . 12« ; 50 j 121 „ 75 . 23 , 25 j, 150 n 259 ; n I), e 24. junija t. 1. 470 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 10O gld. . Ogerska zlata renta 4°/,....... Ogerska papirna renta o°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' ,o/0 zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Hudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-diuSt. velj. 170 gld. a, v. . . . Zahvala. Zh mnoge dokazu srftnfga sočutja mej boleznijo, kakor o smrti iskreno ljubljeno mačehe, odnosno sestre, gospe zarije 0@ws.ldL dalje za lepe vence in kastno udeležbo pri pogrebnem sprevodu, Hosebno pa z h ginljive na-grohn.ee, ki ho jih odpeli Kospodje pevci društva ,Slavecu, izreka vsem najtnplejfio z«hvalo (66UJ Žalujoča rodbina. I»ce ae M|»i*«'iii*t (6ti4 — 1) poštna in brzojavna upraviteljica xa pošto V PONtoJIlll. Ponudlie naj se pošiljajo poštarju v l*oMio|lnl. največja menažerija v Ljubljani v Latterrnanoveni drevoredu. V sredo, dne 28. junija ob 0. uri zvečer bode se mej veliko predstavo in krmljenjem velikanska kača (boa constrietor) prvikrat po preteku 3 mesecev krmila z golobi in zajčki. Pri tej vclezaniirivi predHtavi se bode tudi lxžrcl»alit prek ruNina živa i»i»|»l^i» brezplačno Ine* povišu njit liti opiil iu*. Vsak obiskovalec dobi pri blagajni s»stouJ srečko, jeden od Bpostovanib ng. obiskovalcev mora dobili papigo, s katero mu bode lastuik postregel. 1 »lopnili;«: 1. uieftto lO kr.. 11. meato 20 kr. (665—1) llavriateljatvo. Menažerija je samo de do nedelje tukaj na ogled. ••m Wih2ia*>Tq| Akad. društvo „Slovenija" na Du- naji javlja tem potom pretužno vest, da nam je neizprosljiva smrt prerano in rie-pričakovano ugrabila bivšega društvenika in ljubljenega tovariša, gospoda Ljudevika Kenk-a slušatelja prava. Pogreb vrSil se je iz cerkve na Alser-strasse v nedeljo, dne 25. junija 1893. Hodi mu lahka zemlja tuja! C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od X. j-in.xa.ija 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odbajalui časi o /.nagoni so v srednjeevropskem «-asa. Odhod lz Ljubljane (juž. kol). Ob 12. url OB minut po no61 osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Pranzensteste, Ljubno, Dunaj, £ez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solno^rail, Lend* Gantein, Zeli »m See, Inomost, Bregenž, Ziiricti, 6mf, Psriz, Sleyr, Line. Budejevice, Plzenj, Munjinu vare, Eger, Fraucote vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 08 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Prstizensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lond-Gaitein, Zeli ain See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 60 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 30 minut popoludns osebni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Solno^rad, Inomost, Lino, Ischl, Budejevice, Plzen), Marijine vare, E^er, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, DmždHii, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Ekfr.h, Marij inih varov, Plznja, Budejevic, Solno-^rada, Liuca, Stevra, 1 seli 1 n, Gmundena, Iselila, Ausseea, Pariza, Genfa, Ziirieha, Bregeioa, imuno sta, Zella hiq See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne onebni vlak z Dunaja via Amstetten. Draždan, Praijo, Francovih varov, Karlovih varov, Etfrn, Marijinih varov, Plzuia, Budejevic, Solnograda, luomosta, Linca, LjuUna, Ceiovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popolndne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Heljiika, Celovca, KianzensfeBte, Pontabla, Ti biža. Ob 9. url 27 minut zvečer oselmi vlak z Dunaja, Ljub« iiegn. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minul zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 ,, popoludne v Kamnik. ,, 6. n 50 j) zvečer v Kamnik. „ 10. ,, 10 „ zvečor v Kamnik (ob nedeljah iu praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 0. url 61 minut zjutraj iz Kam ni k.1. „ 11. „ 16 „ dopoludne i/. Kamnika. ,, 6. „ 20 „ zvečer Is Kumnika. " 9. „ 55 „ zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sreduje-evropski čas je krftjneinu času v Liuhhani za 2 minuti naprej. (12—130) Dr. Eose životni balzam jo nad .'10 let znano, probavljanje in n\»Ht pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče v110y—JiO) domače sredstvo. Velika steklenica I gld., mula 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavoju ine je moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. Zuloge skoro v VNeli lekuruuli A VHtro-Ogrske. Tiim se tudi dobi rasko domaće zdravilo. To sredstvo pospeBnje prav izRorno, kakor svu-dočijo mno^e hkufinje, čistenje. zrnjenjo iu lečenje ran ter poleg tega tudi bluzi bolečine. V Akatljicah po HF> kr.in 25 kr. Po posti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je nn>ja tu dodana zako- nito varstvena znamke. G-lavr^a zalogra FRAGNER, Praga, M. 20S-201, Hala itran.i, lekarna „pri črnem orlu", F"Po5tiia raz poftil j atev vsak dan."^a9 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. 17 nty/": 11 i: itU) o[w Laataioa in tiik .Narodne Tiskarne' stojo eksistenco, Človek, za katerega so pred leti prositi pohlevni Slovenci, da mu je vlada zopet podelila službo, odvzeto mu brzojavnim potem vsled tega, ker je pri javni seji založil klofuto slovenskemu delavcu trpinu. Iz hvaležnosti za to slovensko preprostost ukazal je baje kmalu potem slovensko za stavo v blato vreči in ravna z delavci kakor neke-danji nemški valpe.ti s slovenskimi tlačani. Delavcu priložiti kako gorko, to je pri njem kaj navadnega. Tako stoje sedaj stvari. Kaj in kako ukrene čital-niski odbor, ne vemo, uadejati se je vender, da skliče vsaj shod, na katerem bi se čulo mnenje članov o tej aferi, o kateri vemo, da mnogi ne sodijo tako milo, kakor morebiti alavni odbor. Čas je, da se vender že stopi na prste ošabnemu tujcu, ki ga naj vender visoka vlada prestavi kam mej nemške brat*, da ga ne bodo ti .prokleti" Slovenci tako zbadali v oči, on in vlada naj bodeta prepričana, da si ga gotovo več ne bodemo prosili nazaj, naj le gre tje, kjer je „des DeuUchen Vaterlaod", jokali ae bodemo za njim. Domače stvari. — (Kaki« se obrekujejo slovenski duhovniki?) „Slovenca* hudo boli, da je „Obzor" ožigosal kot poskus germanizacije znano postopanje Kranjskega kaplana g. Birka pri poroki nekega tamošnjega meščana. Ker se pa z „Obzorom" ne upa polemizovati, zato ofita nam, da po slovanskih listih obrekujemo slovensko duhovščino. Temu duhovitemu sumoičenju nasproti konstatujemo mi iz „Poslanegatt g. Dirka % aioočnem »Slovencu", da smo pisali o stvari le čisto resnico in da ne moremo za to, ako so potem drugi listi s pravim imenom krstili otroka Naj nam blagovoli pojasuiti »Slovenec*, kaj je to, nego germanizacija, ako se v cerkvi slovenskemu ženinu na slovensko vprašanje ne dovoljuje sloven.sk odgovor? Gospod liirk izgovarja se na rituval, ki baje neizprosno zahteva besedo „ja*. Nam se ta izgovor vidi hudo jalov, kajti drugi duhovniki menda tudi poznajo rituval in vender bo že na stotine slovenskih parov poročili na slovensko besedo „dau. Da, celo g. Bok sam se je še majnika meseca zadovoljil z odgovorom »Hočem" pri slovenskem paru. Ali je mari od tistega Časa izšel nov rituval? Ako ni, bilo je torej postopanje g. Birka neslana politična demo n str a-cija na svetem mestu, ako se je pa izdul v zadnjih tedmh nov rituval, prepovedujoč slovensko besedo pri cerkveni poroki, torej nam bo pač Se dovoljeno, da označimo tako novoturiio kot znak najhujše nenaklonjenosti slovenskemu jeziku in v obeh slučajih se moramo mi brezjiogojno pridružiti besedam prizadetega slovenskega ženina: Škandal in sramota! — Gospod Birk iti njegovi inspiratorji naj se torej, kadar se jih bo zopet polotilo veselje, stopiti v javnost, spominjajo prislovice, da ne kaže na soluce hoditi tistemu, ki ima maslo na glavi. — (Politično pobalinstvo.) Pred par dnevi prigudil se je v I/ubijam slučaj, kakeršui se pač dogajaio povsod, kjer je nakopičeno več vročekrvne mladine. Par dijakov se je vedlo v nočnem času nekoliko glasno na ulici, redar j h je vsled tega pokaral, beseda jo dala besedo in bilo je naposled tudi nekoliko prepira, a liu lega nič. Policija je dijake, ker se je dognalo, da niso nič posebnega zakrivili, izpustila, šolska oblast pa jih je primerno kaznovala, kakor je to bila njena dolžnost. Človek bi mislil, da je s tem cela' stvar pri kraji — pa mirua Bosnu. — A našla se je podla duša, kateri ni bilo prav, da dotični Blevenski dijaki niso bili kratko in malo izključeni ter da se jim ni uničila prihodnjoBt, in našel se je tudi umazan list, ki je dovolil prostora tistemu brezimnemu nemškemu »nadererju" ter vzprejel poročilo, v katerem ta rokovnjaČ kar v jedni sapi deuuncira anavzgor" slovenske dijnke Ljubljanske kot zagrizene germauo-fobe, slovenske profesorje kot pokrovitelje po liticu i h (!) izgredov dijaških mestni magistrat pa, da zanemarja svojo policijsko oblast. Ob sebi umevno je skoro, da se imenuje „Grazer Tagespost" umazani list, ki je v svoji 172. Št. z due 24. junija priobčil to plemenito denuncijacijo, ki je pa potem prešla tudi v Dunajske liste, tako, da je skoro ne morejo zgrešiti tam, kamor je bila namenjena. — V L;ubljauBk yr, Matilda Mechora, Marija Mohar, Matilda Ogoreutz, Ena Pauser, Ana Peter, Iva Poljanec, iledviga K mina, Marija Seidl, Lojzika Skale, Z li a Skedl, Kristina šufar, Ana Šešek, Mimka Šuklje, Hedviga Šule, Karolma Umek, Romana VaŠ.č, Marija Verb:Č, Ida Vidic, Milka Virant in Katarina Žarko; dalje gg. Ivan Bele, Ignacij Fajdiga, Krešimir Fibič, Karol GroBsmano, dr. Julij Gustin, Ignacij Hladnik, Anton Hočevar, Anton Kastelic, Anton Klein, dr. Josip Kolšek, Jože Ko-šiček, Fran Kovač, Janez Krajec, dr. Štefan Kraut, Franjo Majzel, lvnanuel Mechora, dr. Oton Papež, Franjo Pauček, Juro rfeifer, Fran Pintar, Ivan Pintar, dr. Fran Podobnik, Jiajko Pollack, Anton Rogina, Lavoslav Ropaš, Otmar Skale, pl. Simon S'adović, Dem. Stefanovič, Ludovik Strgar, Anton Virant, Mijo Vrstovšek, Jožef WmdiHcher in Fio-rijan Zofko. — Dalje so darovali: Prva Ljubljanska podružnica kot dodatek k že izkazani vsoti (101 k.) Še 10 kron, katere je podaril gosp. dr. Mihael Truden, odvetn. kand. v Trstu. — V Ljubljani daroval je g. G. Keržič c. kr. okrajni sodnik v pokoji 2 k. Skupaj 121 kron, ali vštevši dozdaj izkazane vsega vkuj) 3101 krono GO vin., katere smo \/prejeli od dne 17. maja do današnjega dne iu izročili vodstvu. Slava rodoljubnim darovalkam iu darovalcem in ujih nasleduikom ! — (Društvo tiskarjev, kameno piscev in kamenotiakarjev na Kranjskem) priredi si|ajno ustanovno slav n ost dne 2. juti |a |»o-vodom petindvajsetletnega društvenega obstoja. Ob 11. uri: Slavnostno zborovanje v društvenem prostoru (koež|i dvorec, prvo nadstropje). Ob 1. uri : Slavnostni banket na gostilniškem vrtu pri „Zvesdi". Godbo pri gostiji in vrtni koncert zvečer priredi C. in kr. vojaška godba. — (Škrlatica v Ljubljani.) Zadnji čas pojavlja se mej otroci po našem mestu škrlatica. četudi so do zdaj le uoaamc/iii slučaji bili nazna njeni, storilo iu ukie:nlo se je od merodajue strani vse potrebno, da se ta uadležia epideinična bolezen še v kali zatre. Stariši naj pa pri obolenju svojih otrok takoj obvestijo zdravnika, da dojda pomoč še o pravem času ! — (Letošnje jesenske vaje) deželnih brambovcev kranjskih bodo se vršile — kakor čujemo — na Notranjskem, t. j. krog Postojne. — Danes odšli bo vsled končanih vaj na svoj dom letošnji reservist*, kar jih obRegata Ljubljanski in Novomeški batalijon (24 in 25). — (Azijo pri carinskih plačilih) do-ločil se je za mesec julij z 23%- To velja za vsa plačila carin in druzih pristojbin, ki se odštejejo v srebru namesto v zlatu. — (V velikem zver i njaku) g Kiudskega v Latermanovem - drevoredu bode jutri zvečer ob 6 uri posebno zanimiva predstava, pri kateri se bode prvikrat zopet krmila velikanska kača (boa constrietor). Izžrebala se bode tudi krasna živa papiga, ne da bi ae ustopnina zvišala. Natančneje podrobnosti pove današnji inserat. Zverinjak ostane samo še do nedelje v Ljubljani. — (Zdravstveno stanje.) Za Skrlatico zbolelo je v Litijskem okraji od početka epidemije 67 otrok, izmej katerih jih je umrlo 21. — Za ošpicami zbolelo je v Kočevji skupaj 42 otrok, bolezen pa je večinoma trajala le po 8 dni in Je večina otrok že ozdravela. Ljudska šola pa se je morala zapreti zaradi te bolezni. Umrlo je 20letno dekle za osepnicami, poslednjih 14 dnij pa ni bilo nobenega novega slučaja. — V Idriji ponehuje hripa prav izdatno in se je nadejati, da kmalu popolnoma poneha. — (Iz Celja, se nam poroča: Volitev novega Župana na mesto umrlega dra. Neckermanna je določena na dan 4. julija. Ker je bil pokojni župan tudi deželni poslaoec, izpraznjeao je tudi to mesto. Kakor se ču|e, misli za ta mandat kandidirati Graški odvetnik in bivši nemško-nacijoualni poslanec dr. Derschatta, osoovatelj „SU imarke". — (Železniška nesreča v Mariboru.) V nedeljo zvečer ob 0. uri peljala se je novopo-pravljeua lokomotiva e koroškega kolodvora v Mariboru na južni kolodvor. Ker ni bdo moči premak-n ti regulatorja, zadela je ta lokomotiva s toliko silo ob neko drugo, da jo je prevrnila. Prevrnena lokomotiva padla je z vse močjo na vsgone v tem hipu po drugem tiru vozečega tovornega vlaka ter jih je nekoliko zdrobila, nekoliko pa poškodovala. Jedeu Železniški sluga — Alojzij Živko — je bil ubit, dva pa ranjena. Vsled te nesreče so bili železniški tiri tako poškodovan', da so imeli vsi vlaki daljšo zamudo. — (Nesreča.) Kakor se nam piše obširno iz Nazarja v Savinjski dolini, pripetila se je tam v nedeljo populudne velika nesreča. Utonila sta v Savinji dvajsetletno dekle iu 2f)letui možak, oba z Vranskega, ko sta bo vračala domu od sv. Križa z božje poti. U lomilo se je naslanjalo pri itak slabi brvi „pri Ribiću" in padla sta v deročo vodo, ki ju je mahoma oduesla. Omenjena brv je že pri navadnem Btanji vode jako nevarna in bi bilo bolje, da se pojiolnoma odpravi, aao se je neče popraviti tako, da ne bode v vedni smrtni nevarnosti, kdor bodi čez njo. — (Goriške novice.) Nadvojvodiuja cesa-ričinja vdova Štefanija namerava kupiti blizu Goriškega kolodvora vilo, v kateri bi vsako zimo stanovala nekoliko mesecev. — Tamburaški zbor »Goriškega Sokola" pod vodstvom g. M. Kur* šiča prav lepo napreduje in bode tekom tega poletja že nastopil javno. Zbor šteje 14 Člauov in bode brez dvoma mnogo pripomogel, da postane društveno življenje živabueje. — Na Goriškem kolodvoru bode se zgradilo novo poslopje za poštni urad, za katero je erar dovolil 10000 gld. — Načrte za novo Vipavsko železnico iz Gorice do Ajdovščine bode ta teden preiskovala komisija izvedencev. Občine in posamezniki, ki imajo kaj ugu-varjati, naj se oglate" pravočaBno pri dež. odboru. — Furlanska železnica od Tržiča (ali lionk) do Čdi-viniaua se menda ne bode zvezala z italijanskimi železnicami in ostane le krajevna železnica. — V Sežani iu v Tolminu sla izpraznjeni notarski mesti in bi bilo želeti, da se v obeh krajih nastanita kot notarja zavedna Slovenca, kar bi bilo jako koristno za omenjena kraja. — Na NabreŽini dobe" lekarno, ki je tudi res potrebua. Dež. zdravstveni svet je sklenil v svoji poBleduji seji, naj se ustreže prošnji županstva Nabrežiuskega, ker na NabreŽini živi mnogo delavcev in ni nobene lekarne do Sežane. — (Novo poslopje za „Glaubeni zavod" v Zagrebu) se bode pričelo graditi Še letos. Deželna vlada da v to svrbo 30 000 gld. vrhu tega pa še drugih 30 000 gld. kot posojilo, ki se obrestuje po 5°/o in ae amortizuje v 30 Ietib. Novo poslopje, bode stalo poleg nove gimnazije. Stavbišče prepustila je vlada brezplačno. -v Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! ^---- Ji bodo oasvetovali češki v e I e p o se st n iS k i poslanci, dasi bo mogla vlada tudi nam precej škode napraviti, ako obvelja njena predloga. Tako je torej stališče postmoih strank napram vladni nameri glade omejitv« upliva dež. zborov DA ustanovljenje novih sodišč. OdloČite? je T rokah čeških veleposestnikov. Poljski in Ho-henvvartov klub* Dodeta glasovala po volji veleposestniških poslancev in od teh je odvisno, da U ostanejo levičarji še nadalje vladna stranka atl pa prestopijo v opozicijo. Politični razgled. M o t run »c dežele. V Ljubljani, 27. junija. Češki vihar. V nedeljo vršil se je v Ričanu ljudski shod. OJločni mladočeški občinski svetnik dr. Czernahorskv kritikoval je ostro sedanji sistem, tako da je vladni zastopnik hotel razpustiti shod. Prof. Baucbez, kateri je bil pri slavnosti gimnastov v Tuluzi, sporočil je zborovalcem pozdrav francoskega naroda, povdarjajoč, da smejo Čehi v vsakem slučaju računati na simpatije naroda francoskega. Urednik Sokol je nasvetoval resolucijo, s katero se zahteva, n a j Mladočehi tudi v državnem zboru postopajo tako, kakor v deželnem zboru in naj se pošlje k cesarju posebna deputacija prosit ga, da ugodi željam naroda Češkega. Predao je bilo moči glasovati o tej resoluciji, razpustil je vladni komisar shod. Zborovalci so vzlic temu z navdušenjem vzprejeli resolucijo. Pomembna govorica. Dunajski „Vate r I and" zabeležil je te dni govorico, da odalopi minister Zaleski in da stopi na njegovo mesto načelnik poljskega kluba J;i\v»rski. Ofieijozni in s>sebno levičarski listi so to govorico takoj dementirali in je bila nibova naglost povsem naravna. Zaleski je bolj prijatelj levičarjem nego Slovanom, Jaworski pa narobe, torej bi se razmerje Bil v miniBterstvu po tej premembi izdatno zasukalo. Brez podloge pa „Vaterlandova" beležka le ni bila. Sedaj naznanjajo celo levičarski listi, da se je pred kratkim mudil na D maji gališki namestnik grof Badeni, in sicer radi svojega vstopa v ministerstvo na mesto Zileskega. Glavna ovira, da S • ni imenovan ministrom, je baje ta, da ni moči dobiti primernega moža, kateri bi postal njegov naslednik. Imenujeta se zlasti dva moža, namreč sedanji poslanik v Bukureštu grof Goluchovvski in moravski namestnik vite. L ii bi. Oba poznata gališke razmere, sta priljubljena pri odločilnih krogih in sposobna za težavno mesto vladnega zastopnika v Gališki. Dunajski listi, naznanjajoči to premembo, pravijo, da še ni gotovo, ali se umakne Zileski grofu Badeniju še pred sestavkom državuega zbora, sodijo pa, da je ta prememba le še vprašanje časa. Ako Btopi Badeni na mesto Zaleakega, se razmerje strank v miuiBterstvu ne premeni nič. Nemško-navijonalen glas. Vodja nemških nacijonalcev, poslanec dr. Stein-wender govoril je te dni na nekem shodu v Brnu. Razpravljal je o raznih vprašanjih, zbadal nemško levico in Žide, a nas zanima samo to, kar je rekel glede eventuvalnega prestopa nemške levice v opozicijo in glede nplošne volilne pravice. Steinv/rinder je izjavil, da bi tudi njegova stranka pridružila se opoziciji, ako bi jo začela levica, a pristavil je, da njegovi somišljeniki ne bodo samo tako dolgo vztrajali v opoziciji, da se ustanovi okrožno sodišče v Trutnovu, ampak vztrajali v svojem nasprotstvu, dokler se ne razveljavijo jezikovne naredbe in dokler se popolnoma ne opusti administrativna vana. Zidal jo je vojvoda Z gmuud od 1. 14G8 do 1488 iz rudeče opeke v pozno gotskem slogu brez poBebuib okraskov. Po velikosti spada mej največja svetišča na Nemškem. Žil, da so visoka stolpa 1. 1514 pokrili z jako neokusnima strehama, kateri ljudstvo še danes nazivlje dovtipno z imenom: laške kape. Cerkev so zunaj in znotraj od 1. 1858 — 18G4 prenovili ter v nekdanjem duhu reBtavrirali. Veliki oltar in prižnica sta zelo lepo delo, a tudi stranski oltarji so deloma velike umetniške vrednosti. Največji kras temu lepemu božjemu hramu pa je nagrobni spominek cesarja Ljudevita Bavarskega, izdelan iz brona in mramorja. Izborno modelirane in lite Bohe obdajajo krsto. Zanimala nas je tudi turška zaBtava, viseča nasproti prižnici. Pravijo, da je to glavni prapor Belega Grada; uplenil ga je v turških vojskah volilni knez Makso Emanuel I. 1688. Ko smo se poslavljali od krasnega svetišča, ntoji.li smo še na takozvano »hudičevo nogo" pod korom. Tako zovejo plavo kamenito pločo v tleh; če stopiš na njo, vidiš od vseh 25 velikanskih cerkvenih okenj samo ono nad velikim oltarjem. Na to smo se podali v dvorno cerkev pri sv. Kajetanu (Theatiner Ilnfkirche). Zgradila jo je praksa v narodnih vprašanjih. — O splošni volilni pravici rekel je dr. Steinvvender, da je sedanji volilni sistem zastarel in da ga je nadomestiti s splošno volilno pravico. Delavci bi potem politične jednako pravnosti prišli t drug tir. Ugovor, da je splošna volilna pravica rodila na Nemškem slab sad. je niče v. Kdo \e, kaj in kako bi bilo na Nemškem, da ni splošne volilne pravice. Pri nas t Avstriji se je socijalizem dosti oatreje razvil, kakor na Nemškem. Največja nevarnost leži v tem, da razpade prebivalstvo v dva nasprotujoča si tabora. Zato je potrebno, da tisti, ki imajo politične pravice, je dobrovoljno podeie tudi tistim, ki jih le nimajo, slasti pa sedaj, dokler imajo moč, jim te pravice še odreči. TiiMiije driare. Srbske novice. Skupščina je odobrila predlog, naj se podaljša do konca leta državni proračun iz 1. 1892. z motivacijo, da ni bilo mogoče, izdelati točen državni proračun. — Na predlog ininisterskega predsednika DokicU je kralj izdal amnestijo za vse od metropolitanskoga kouzistonja kaznovane duhovnike in jim dovolil, da smejo zopet prositi za službe. S to amne-h111 o bo ]e odpravila velika krivica, ker je metropolit Mihajl odstavil mnogo duhovnikov radi njih političnega delovanja. — Skupščina je poslala v Dubrovnik poseben telegram k Gundulićevi slavnosti. Bolgarska in nje soseda. Bolgarski mogotci so Bilno razdraženi, ker je turška vlada prepovedala v Carigradu bivajočemu bolgarskemu eksarbu nameravano potovanje v Sofijo. Bolgarska vlada sklepa iz tega, da jej sultan kot suverea ni več tako naklonjen, kakor je bil nekdaj ter dolži ruskega poslanika, da je uplival v tem zmislu na sultana. — Tudi razmerje mej Bolgarsko in Srbsko ui posebno dobro. Bolgarska vlada je razdražena, ker se srbski diplomatični zastopnik v Sofiji pri slovesnem prihodu Koburžana in žene njegove ni udeležil vzprejema in ni svoje hiše okrasil, kakor tega nista storila nemški in francoski zastopnik. Bolgarski listi napadajo Srbijo brezobzirno. Nemške volitve. Ker še ni znan izid vseh ožjih volitev, ker se bodo ponekod šele danes vršile, ni moči nič gotovega povedati glede razmerja strank v bodočem državnem zboru. Skoro splošno se sodi, da ne pride do pričakovauega konti kta mej parlamentom in vlado, ker se bo — ako bo vlada količkaj odnehala — lahko dobila večina za vojaško predlogo. Vzlic temu je jako dvomljivo, da bo grof Caprivi mogel z novim drž. zborom izhajati, kajti ekstremne stranke so sedaj bolje zastopane nego kdaj poprej. Zmaga socijalistov in poraz lažiliberalcev je najvažnejši pojav teh volitev. Bodi usoda vojaške predloge kakeršna koli, toliko je gotovo, da se je na Bprotstvo strank poostrilo in da sili vse na pojas-nenje razmer. Na jedni strani stoje" konservativni elementi, na drugi socijalisti — kar je vmes, že nima ni pomena ni veljave. Razmere na Nemškem so zrele za odločilni boj. Dopisi. Iz Idrije, 24. junija. [Izv. dop.] (Razne novice) Dasi niso zdravstvene razmere letos pri nas nič kaj ugodne, vender je gibanje v naših društvih še dosti živahno. Gasilno društvo se pripravlja za slavnostno blagoslovljeoje nove društveno zastave, a oživelo je celo naše dramatično društvo ter priredilo na predvečer sv. Abacija, rudniškega praznika, dramatično predstavo, s katero je bilo občinstvo jako zadovoljno. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi pohvalno omenili tukajšnjega delavskega bralnega društva in njegovih članov. Kedor pozna od 1. 1662 — 1675 volilna knjeginja Adelbeid, da je spolnila pobožno obljubo, ko je po 81etnem nerodovitnem zakonu povila dete. Mojster Barella iz Bolonje je vodil stavbo, ki je posneta po načrtu cerkve sv. Petra v Rimu. Farida je v bogatem renesaiiskem slogu napravljena, znotraj pa je vse preobloženo z bogatimi stukaturami. L 1856 so jo prenovili, a postavili brezokusni in splošnemu slogu nasprotni veliki oltar. Kupola je 64 m visoka in jako velečastna. Druga dvorna cerkev je cerkev vseh Svetnikov ali nova dvorna kapela v kraljevi palači. Zidal jo je Kleuze od 1. 1826. — 37. v bizantinsko-romanskem slogu. Znotraj Bpominja na cerkev sv. Marka v Benetkah in napravlja čaroben vtis. Stene so obložene z mramorjem, vmes pa so muzivično slike na zlatem ozadji. Jako prijetno vpliva na obiskovalca tudi mala cerkvica sv. Janeza, katero smo obiskali za dvornima svetiščama. Njena notranja oprava je v najbogatejšem baroknem slogu izumljena, in sicer tako bujno in divno, da se mora tudi onemu prikupiti, ki navadno ni prijatelj izrodkov barokne arhitekture. Že močno utrujeni od hoje in gledanja smo težavni posel delavcev, se mora čuditi njihovi navdušenosti in vztrajnosti. Člani tega društva se vadijo peti in tamburati in to s tako marljivostjo, da bo tamburaški tbor mogel nastopiti že pri prihodnji siavnoiti t korlet družbe sv. Cirila in Metoda. Čast zavednim delavcem I Kakor tem že reket, predstava je v obče ugajala in lahko smo tadovoljoi z večerom, a zgodilo se je mej predstavo nekaj, kar moramo odločno grajati. Sreli druzega dejanja pride sodelujoči c. kr. rudniški godbi nekaj v glavo, da lačne pobirati svoje instrumente In sredi prizora a šumom odhajati s svojih prostorov. Vse je osupnenb, drug druzega poprašuje: Kaj pa to? kam gre godba sedaj? Cula so se različna mnenja, toda kaj je pravi uzrok, da je godba, najeta za ves večer, prekršila avojo pogodbo, ne ve se za trdno še danes. Toda sluti se, da ima tudi tu svoje prste peščica tukajšnjih Nemcev, ki so se bali, da bi ne bil na ta večer na zaslužen način ožigosan nesramni č.iti nekega njenega pristaša. Raznesla se je bda namreč po Idriji vest, da mu bode šaljivi, a vedno odkriti Voltej zapel posebno odhodnico, in da se to prepreči, dubila je bajo godba nalog, zapustiti gledišče predao začne Voltej peti. Stvar je pa tako le: Pred kratkim posetil je večji oddelek častnikov Idrijo. Njim na čast priredila je tukajšnja kazina večer. Neki v i S j i g. častnik je popraševal po tukajšnjih razmerah, po društvih itd. in mej drugim tudi omenil, kako kaj uspeva čitalnica. Na to vprašanje izrazil se je prisotni g. Kari Mi t ter, c. kr. rudniški nad-skrbnik, v zaničeval ne m tonu in z namenom žaliti: „Ah waB, dort sind lauter Schuster !" Poudarjamo, da je dotičnik hotel žaliti, kar so opazili tudi neki piiBotni gospodje, ki so zajedno člani kazine in čitalnice, ter se potegnili za svoje društvo. Toda kaj to oholemu Nemcu! Mesto da bi priznal netaktnost in surovost svojega vedenja ter se izkušal kako opravičiti, zalučal je gospodom še nekaj pristno nemških psovk v obraz, na kar so ga vsi popustili misleč si: Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo, aut vinco aut vincor, semper ego maculor. Dobro, za ta večer je bila stvar s tem končana — in drugi dan (vest o tem se je raznesla bliskom«* mej ljudmi in nastala je velika razburjenost) pričakovali smo, kaj poreče na to kazina, kaj žaljeno društvo čitalnica. Krožila je mej članovi kazine, ki so zajedno čitalnica rji, okrožnica, ki jih je pozivala na shod, na katerem se ima g. Kari Mitter izbac-niti iz kazino. Toda od 25 takih članov podpisalo jih je ia izreklo svojo zadovoljnoBt s kaznijo je Iva polovica. In zvečer — glej! Tu bo pač sklenili naročiti nekaj slovenskih in čeških listov, a g. Karlu Mitterju se ni zgodilo nič. Kaj ne, kako fanatični so Slovenci, kadar jim gre za narodno čast in ponos. Slovenec je bil in je ponižen pred tujcem, a proti rojaku ves drugačen! Torej kazina ni skrivila niti lasca na glavi drznega Nemca! „OSabno noa\o ti po konci glave." In kaj čitalnica, društvo, čegar čast je bila vender v prvi vrsti žaljena? Pripravljali so Be in pripravljali in sedaj, ko je skoraj že 14 dnij po napadu, h 1 še vedno ni nič zgodilo. Zakaj neki? Kejr so ne-katerniki bojo zamere. Radi zamere utegne se zgoditi, da je brez kazni žalil naš narod človek, ki ima le nam in jedino le nam Slovencem zahvaliti "i se konee.no podali v precej oddaljeno baziliko ali farno cerkev sv. Bonifacija, katero je postavil Ljudevit I. na laatne troške. Zgrajena je od rudeče opeke po vzorcih rimskih bazilik. Notranjost je krasna in veličastna. Nad 60 granitnih stebrov deli prostor v 4 ladije, leseni strop ni zakrit in rujavo pobarvani blodi so bogato pozlačeni. Sloveče freske krijejo apsido in stene, pri vhodu na desno pa stoji mramornati sarkofag, v katerem počivata Ljudevit I. in njegova soproga Terezija. Nenavadna oblika cerkve, odprti strop in prelepa oprava vplivajo na obiskovalca z neko čudno silo. Cele ure bi stal v krasnem svetišči in sb vdajal čutom, ki prihajajo ua-te. Spomini iz davnih otročjih duij se ti dvigajo v srcu iu tista nepopisna harmonija nedolžnih let ti zopet polni dušo. Zdi se ti, da moraš poklekniti na ta sveta tla, kakor ei klečal uekdaj, ko te je vodila mamica v cerkev...... Bilo je že dolgo čez poldan, ko smo zapustili čarobni hram božji iu se podali na prosto, polni mogočnih vtisov, ki smo jih sprejeli od obiskanih svetišč. _ (Dalje Prlh> Razne vesti. * (Obsojeni dijaki.) NemAko-nacijonalni dijaki, ki "o bili obsojeni zaradi znanih demonstracij pri prvi češki predstavi v Josefstadtskem gledališči na l hi nuj i, pritožili so se proti prvi razsodbi. Utok pa je bil odklonjen in imajo dijaki takoj nastopiti prisnjeno kazen. * (Nesrefca na Dunavu.) Pri Novpm Sadu zadela sta na Dunavu lokalni parobrod . Yolantau in parobrod „Arhimodcs" drug ob druzega in se je poslednji takoi potopil. Nesreča pripetila se jo tik mostu preko Dunava * (Mater in samega sebe umoril.) V Tarnovu v Galiciji spri se je neki Margules, gimnazijalac sedmega razreda 8 svoio materjo in je ustrelil najprej njo, potem pa samega sehe. * (To t opijena angleška o k I o p n j a č a „V i eto ria") je bila jedna izmej najnovejših an-glešk h vojnih ladij, kajti bila je dogotovljena leta 1887. Štedi so jo mej največje in najmočnejše ladije angleškega vojnega brodovja Oklopn ača „Camper-dovvn," ki je trćla ob „Victoriou in provzročila vso nesrečo, je dokaj manjša, btevilo ponesrečenih stavlja to nezgodo mej najžalostnejše katastrofe, kar se jih je žudnja desetletja pripetilo na morji. * (Zapuščina gleUališkega igralca.) Nedavno umrli gledališki igralec E lw.ii Booth ostavil je 605 000 dolarjev premoženja. Skoro vse podedovala bode njegova hči Mrs. Grosamann. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dubrovnik 27. junija. Vzprejem v Dubrovniku bil veličasten. Ko smo se izkrcali, šli smo v čitalnico, potem v koncert, kateri se vršil v gledališču. Prof. Zore govoril prolog, potem so se predstavljale žive slike. Razsvetljava mesta sijajna. Včeraj zjutraj bila budnica. Okolo 6. ure došlo nad 4000 Hrvatov iz okolice. Po maši bilo razkritje spomenika. Na spomenik Gundulićev položenih nad sto vencev. Zvečer bila zopet presijajna razsvetljava. Danes popoludne velika ljudska veselica v Gružu. Tujcev se zbralo brez števila. Občna navdušenost je nepopisna. Praga 27. junija. V občinskem svetu zahteval Mladočeh Klima, naj se izvrši njegov že pred štirimi leti vzprejeti predlog in naj se napravijo samo češki javni napisi. Župan odgovoril, da je mestni svet sklenil počakati, kako se bo to vprašanje rešilo glede Ljubljane in Brna. Občinski svet je pri glasovanju vzprejel predlog, naj se naroči mist-nemu svetu, da brez odlašanja porabi že dovoljeni znesek 2000 gld. za napravo samo-čeških javnih napisov. Plzen 27. junija. Tukajšnji premogarji sklenili, da ustavijo delo. Pariz 27. junija. Zdravnik Brouardel dobil obvestilo, da je Kornelij Herz umrl. Pariz 27. junija. Po novejših poročilih iz Bornemoutha ni Kornelij Herc še umrl, pač pa umira. Berolin 27. junija. Doslej znani izidi 166 ožjih volitev. Izvoljenih je: 10 konservativcev, 10 članov državne stranke, 3l» narodnih liberalcev, 10 članov svobodomiselne združitve, 7 (Manov južnonemške ljudske stranke, 9 članov centru ina, 7 Poljakov, 14 protise-mitov, 20 socijaliste v, 7 \Velfov in 1 Alzačan-protestovec. Narodno zdravilo. Tako ae sme imenovati bolesti uteiujoče, mifiice in živce krepčiijoce, kot mazilo dobro znano „Mo)l-ov<> francosko žganj« in solu, katero ae splošno in uspešno porablja pri trenju po udih in pri drugih na-sled k i h prehlajenja. Cena steklenici 9') kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLU c. in kr. dvomi zalagatelj, na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati HOLL-ov preparat, zaznamovali z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 2 (18—9| _____ xu jci: 'Jo. junija. Pri Mnliel: Stampfl iz Ljubljane. — Pl. Sterneek, Rogati, VVioser a Dunaja. — Schleimer u Kočevja. — Ne-groponte iz Trsta. Pri Nlonut Weidner. Kleinlercber, Miiller, Fucbs z Dunaj*. — Szklenka, Reiinan, Deutacb iz (Jrndca. — M.tki neb a- iz Belega Grada. — MUtler iz Zagreba. — Rome iz Gorenjskega. — Gregorič iz Trsta. — Pelič iz Idrije. — Petsche iz Starega trga. — Vitez pl. Macha-litzkv iz Beljaka. Pri »vatri|i*kein ««*Kur ju: Slavvch z Dunaja. Meteorologično poročilo. H Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na V mm. 26. junija 7. zjutraj 8. popol. 9. zvečer • 373 itn. 735 7 mm. 73f»tJ nm 14 2° C ai-ii« c 16 4° C si. vzh. b1. jvz. al. vzh. obl. d. jas. d. jas. 1 000 sna. , 1 Srednja temperatura 17 3, za 15° pod normalom. dne" 27 junija t. I. včeraj gld. aaio , 98*10 „ 11785 „ 9660 . »87- „ 34075 . 1232) Papirna renta .... Srebrna rentA .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . Lordon ...... Srebro.......n —'— Napol......... 9 81 V« C. kr. cekini..... „ 6'84 Nemftke marke..... 6037% D. e 26. junija t. I. 4' državne srečke iz I. 1854 po 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 6°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. ./'/, zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudni love srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avBt. banke po 200 gld. . . Tramwaydin"it. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 98T5 „ 98*05 „ 11775 a ' 339-25 i »-»o v. • »'85 _ 60-37 7, 147 gld. 75 kr. 193 116 127 121 196 23 151 259 40 30 50 25 76 bi AGGfi •JEVA %«tl>cla za J n lic pomnoži izredno ukus juho. Dobiva ae pri I.iidovlku (Jre.nchel-u, lekarna „Pri Mariji Pomagaj". (21) Kurja očesa žulje in trdo kožo na nogah od- Htranjifje iiHJaigurrieje, hitro iu brez bolečin, kakor se splošno priznava, Trnk6czy-jev Elizabetin obliž ki se naj v lekarnah Izrecno zahteva, toda pristen je le, če iiun varstveno znamko, ki je zraven natis-nena in postHVUo dupozitovana. Ce Be vposlje 45 kr. v pismenih ztiHinkah, se pošilja brez daljnjih troš'tov iz Trnkoczv -jeve levje lekarne, Dunaj, VIII. okr-n|. (487—16) Zaloga v Ljubljani: v vrneli lekarnah. C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drl. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 3L. 3-1a.33.lJa. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalui časi označeni ao v srednjeevropskem < asa. Odhod iz Izubijane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po no61 osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Pranzeusteate, Ljubno, Dunaj, čez Selztbal v Aussee, Iachl, Gmunden, Solnogra 1, Lend-Gantein, Zeli srn See, Inomoat, Bregenz, Ztlricb, G<;nf, Pariz, Sleyr, Lino, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze varo, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj, čez Selit hal v Auasee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gantein, Zeli Hm See. Dunaj via Amatetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzeiiBfeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 80 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Solnograd, Inomoat, Line, Iachl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francovo vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via AmBtetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 5. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Piage, Francu vili varo v, Karlovih varov, Egr.i, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linea, Steyra, Iselila, Guiundena, Iselila, Auaseea, Parizu, Genfa, ZUricba, Bregen?a, Inomoata, Zella am See, Lend Gasteina, L j nima, Beljaka, Celovca, Franzena-feate, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, luomoata, Linea, Ljubno, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tibiža. Ob 9. url 27 minut zvečer oaebni vlak z Dunaja, Ljnb-neg«. Beljaka, Celovca, Poutabla, Trbiža. Odhod iz Iijubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. ,, 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik. „ 6. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ lO. „ 10 „ ST«6er v Kamnik (ob nedeljab in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob O. uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. ,, O. „ 20 ,, zvečer u Kamnika. „ O. j, 55 „ sveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikiti.) Sreduje-evropski čas je krajnom n času v Liubliani za 2 minuti naprej. (12—137) lilij večja menažerija v Ljubljani v Lattermanovem drevoredu. V sredo, dne 28. junija ob (t. uri zvečer bodo se mej veliko predstavo in krmljenjem velikanska kača (boa constrietor) prvikrat po preteku 3 mesecev krmila z golobi in zajčki. Pri tej velecanitrivi predstavi ae bode tudi Izžrebali« prekriiNtia živu papiga l*»resR-plačno lirex povijanja uitopiiliie. Vsak obiskovalec dobi pri blagajni zuatouj nri>(rko. jeden od spoStovanib cg. obiskovalcev mora dobiti papigo, s katero mu hode lastnik postregol. I Hlopiiin i: I. iiifHt.-i IO kr.. II. meato SO Kr. (665—v) It a v na te! j h tvo. Menažerija je samo se do nedelje tukaj na ogled. Rudolf Golob uradnik pri c. kr. državni železnici Adela Golob roj. Vogl Thalheim-VVels P o r. o c © n a. V Ljubljani, dne" 'i~t. junija 1H93. >lis1i> VNIII'(<|;il