Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 188. v Ljiijani, v ceiriek. 19. ovgusia 1915. Leto XLU1. e= Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 26'— za 6» meueo „ . . ,, 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za c alo lcio naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V opravi projeman meseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: ~ za celo leto....... V— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— s ostalo inozemstvo, 12-- M _ i EMIKL. ■ i n i •Si' i ■ A/'*.' ^ i s": Bnostolpna peUtrrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po 18 t ■a dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanili, zahvale, osmrtnice 1: enostolpna petltvrsta po 20 vin. » Poslano: » enostolpna petltrrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. sar Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = za slovenski narod. Upravnlštvo Je i Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. riiio je eaša in ho noša! Kako je v Gorici. (Izvirni dopis »Slovencu«.) V Gorici, 16. avgusta 1915. Človek mora nehote misliti, če čita poročila nekaterih tujih dopisnikov, da je Gorica vsaj na pol razsuta. In vendar bi tujec, ki bi, ne zavedaje se, da je vojska, hodil po ulicah goriškega mesta, prav težko kaj opazil, kar bi ga spominjalo na obstreljevanje, kateremu je Gorica tolikokrat izpostavljena. Pa tako je, kdor je bil v Gorici, hoče tudi povedati, v kako strašno nevarnem kraju se je nahajal, zato pretirava, da drugi potem na tihem sklepajo na njegovo junaštvo in neustrašenost! Sicer je res, da v Gorici ni varno nikjer in da zasikajo in počijo granate ali šrapneli v tvoji bližini, ko se tega najmanj zaneseš, toda tako strašno pa tudi ni, kakor marsikdo hočt to napraviti. Vsak, ki je v Gorici, ali prebiva nekaj dni v njej, tudi že ve, kje so navadno cilji sovražnikovih baterij in bo temu primerno uravnal svoja pota po mestu, in, če le ni preveč lahkomiseln, bo tudi brez posebne škode izhajal. Vsak Goričan bo pritrdil, da je res tako, dasi skoraj ni ure, kjer bi ne prileteli na eno ali drugo stran mesta granate ali šrapneli. Tujec seveda, ki pride v mesto in zaide slučajno v bližino granat ali šrapnelov, bo stvar takoj presojal po strahu in vtisih, ki jih je tedaj dobil in bo radi tega hote ali nehote pretiraval. Poškodbe, ki so jih sovražni streli po hišah v mestu napravili, se z ulic, izvzemši nekaj slučajev, le malo vidijo. Streli padajo na strehe, na dvorišča in na poslopja ob njih; zatorej se z ulic ne zapazijo. Uršulinski samostan je imel do sedaj gotovo največ škode od granat — škoda se ceni na 30.000 kron — toda z ulice ne vidiš niti najmanjše poškodbe. In tako je v prav mnogih drugih slučajih. Kar se sempatja z ulic opazi, pa še nato bi moral tujca spremljevalec - domačin z večine izrecno opozoriti, so 2 do 3 dm v premeru široke luknje v zidovih, ki so jih granate predrle, potem zbiti strešni robovi, konečno še od šrapnelskih kroglic oštrkane stene. Prave podrtije bi videl samo na dveh treh mestih, ki bi jih pa tujec težko dobil. X X X Ni tako strašno, kakor bi najbrž sklepal iz ustnega pripovedovanja »očividcev« ali poročil nemških dopisnikov. Sploh imajo ti dopisniki dostikrat domišljijo, da vidijo in slišijo reči, ki jih drugače noben človek tu v f ci ne opazi. Silno komičen dokaz za to nam nudi n. pr. dopisnik »Pester Lloyda« z dne 6. avgusta. Poročilo je spisal 31. julija ter nam slika v njem boj za Podgoro. Pravi, da je bil petek, 30. julija, on sam gori na podgorskem pobočju Kalvarije, kjer je doživel to in ono. Poetično tudi trdi: »Kaum waren die letzten zwei Schlage der Vesperglocke aus dem Tale verklungen ..,« Že leta se nisem toliko smejal, ko tedaj, ko sem to čital. Dopisnik je pozabil, da na celem Goriškem ne zvoni že od 23. maja dalje; je pozabil, da v dolini (!) — Podgori, Ločniku itd. nikjer ni nobenega človeka; je pozabil, da so beti zvonovom povsod odvzeti in shranjeni; je pozabil, da bi bil tisti, ki bi se drznil le poskušati zvoniti, takoj radi suma veleizdaje zaprti On pa je slišal milo in sladko zvoniti zvečer Ave Marijo — »die Vesperglocke«. Kako je vendar to poetično in še celo pred topovi in puškami! Seveda to že spada k poeziji, samo Bog ve, kje jo je dopisnik občutil, ko je pisal svoje poročilo za »Pester Lloyd«! In tako bi se dalo navesti celo vrsto anekdot, ki jih dopisniki v svoji domišljiji vidijo in slišijo ob naši Soči. Skoraj bi se splačalo zbirati in priobčevati vsem v razvedrilo. Sedaj pa še eno resnično anekdoto, ki se je odigrala 23. julija zjutraj med 3. in 4. uro v sovražniku najbližjem strelnem jarku na zapadni strani Kalvarije. Pripovedovali so jo vojaki-Dalmatinci sami, ki so bili zraven. Bilo pa je tako-le: Službovala sta na nekem parniku v Trstu prijatelja: Gigi in Toni. Gigi je bil »cameriere«, Toni »fogista«. To je bilo do izbruha vojske. Potem se nista videla več. Toni je bil avstrijski državljan in Hrvat (priimek mu je Novakovič). Gigi pa je bil laški podanik. Toni je moral odriniti k vojakom v avstrijsko vojsko. Čez nekaj mesecev je bi! poklican tudi Gigi ter odšel v vojsko na Laško. Prijatelja sta bila daleč, daleč narazen. Kdo ve, če se bcsta zopet videla! Gotovo pa sta se čestokrat spominjala lepih dni na parniku, kjer je bil Toni »fogista«, Gigi pa »cameriere«. Napočil je petek, 23. julija. Smo v dneh drugega velikega laškega naskoka, ki je trajal od 18. do 28. julija. Na večer prejšnjega dne, četrtek, 22. julija, so naše čete priredile protisunek proti laškim postojankam zapadno od Kalvarije. Protisunek je uspel. Naši so se ustalili in zakopali v neposredni bližini laških strelskih jarkov. Tudi naš Toni se je nahajal tu v zakopu, še 30 metrov ne oddaljen od laškega zakopa. Pričelo se je daniti. Toni straži. Gleda in gleda naprej. Menca si oči, a ne more verjeti. Počaka; zopet gleda in buli in si Soči v Krasna Soška dolina, ki cvete že nad 2000 let enako bujno in rodovito, je od nekdaj važna vrzel v naravni trdnjavi Italije. To so najširša vrata, skozi katera se da priti po kopnem na italijanski polotok. Vsled tega je bila Soška dolina od davna torišče krvavih bojev. Da bi se branili pred roparskimi napadi gorskih rodov, so Rimljani leta 181. pred Kristusom zgradili obmejno trdnjavo Oglej, ki se je po neznatnih zasnovah pozneje razširila v mogočni patriarhat istega imena ter je bila prvi branik v vseh bojih, ki jih je imelo rimsko carstvo z barbari, piitiskajočimi s severa in vzhoda. Ko je cesar M a k s i m i n leta 238. po Kr. pridrvel iz Panonije z mogočno vojsko, da bi zavzel Oglej, se je moral ob Soči ustaviti. Ravnokar se je bil stalil sneg po gorah, in Soča je bila narasla v močno deročo reko. Že to samo po sebi je bila ovira za vpad v Italijo. Bili so pa vsi mostovi razdrti, in jezdeci niso mogli reke preplavati. Lesa ni bilo v bližini, da bi napravili nov most; zato je Maksimin dal iz zapuščenih kmečkih hiš pobrati vse vinske sode ter je z njimi naoravil jez čez Sočo. A Oglej se je hrabro branil. Maksimin je padel kot žrtev upornih vojakov. S tem se je spor za svetovno nadvlado zopet enkrat odločil v prilog Rima. Tudi boj med uzupatorjem E v g c -n i j e m in cesarjem T e o d o z i j e m se je izvojeval ob Soči. Čudno je, da je tudi takrat že odločila bitko burja, kakor zadnje dni večkrat, vsaj po obvestilih Cadomo-vega taleora. Že je pretila nevarnost, da Teodozij s svojo manjšo močjo podleže, kar se naenkrat pojavi strašna burja. Pihal je Teodozijevim četam v hrbet, sovražniku pa v obraz. Vihar je bil tako silen, da je jemal Evgenijevim vojakom sapo in tako je burja rjovela, da niso mogli slišati povelj. Naval vetra jc bil tako močan in tako nenaden, da niso mogli svojih ščitov dvigniti v varstvo, in končno so jih zagrnili oblaki prahu v popolno temo. Nastala je zmešnjava v vojnih vrstah, ki niso vedele ne kam ne kod. Teodozij pa je izrabil ugodni trenutek ter odločil zmago z zadnjim napadom. Evgenij je vsled tega moral pustiti svojo vojsko in življenje. Leta 452. je pridrvel iz Panonije Atila s svojimi trumami Hunov, bržkone tudi čez Sočo, pustošit italijanske poljane. Po trimesečnem obleganju je razrušil Oglej, a ni mogel preprečiti, da bi se velik del prebivalstva nc rešil po vodotokih proti morju, Ker se je ljudstvo izselilo na Bene- menca oči. Konečno pa se mu izvije nehote in nenadoma iz prsi: »O, Gigi! — Ti ti sei qua?« »Toni, anehe tu qui?« (»O, Gigi! — Ti si tu?« »Toni, tudi ti tu?«) Prijatelja sta se našla. Toni ga je spoznal v laškem zakopu pred seboj! »Cameriere« in »fogista« sta si gledala iz oči v oči kot srdita sovražnika. Pa kri ni voda. Toni jc v srcu začutil staro ljubezen ... »Vien qua, vien qua, caro Gigi!« »Vegnemo tutti, soltanto non state tirare!« »Non tiremo, no! Ma vien qua!« (»Pridi sem, pridi sem, dragi Gigi!« »Pridemo vsi, samo nikar ne streljajte!« »Ne bomo streljali, ne! Le pridi!«) In Gigi se je vzdignil, brez puške in brez tornistra in brez patron, in ž njim se jih je vzdignilo prav tako še petnajst drugih. Dalmatinci so dobili 16 ujetnikov v svoje roke in jih odpeljali. Hotela se je predati cela laška kompanija; toda to je bilo nevarno; zato jih naši niso sprejeli, ampak s streli zapodili nazaj. Gigi pa je šel naprej, vesel, da Toni ne bo več streljal nanj. XXX Da se je prebivalstvo v Gorici zelo skrčilo, to je znano, Najmanj pet šestin ga je odšlo iz mesta. To sc pozna tudi pri statistiki. V tednu od 1. do 7. t. m. je bil v mestu rojen en sam; teden poprej so bili rojeni štirje; zopet teden poprej trije; in teden še poprej pa nihče. V štirih tednih je bilo torej le osem rojenih v Gorici. Slučaji kužnih bolezni so se pričeli kazati na Goriškem, a to ni prav nič nenavadnega. — Občudovati moramo skrb zdravstvenih organov, da je v tem oziru v Gorici sami tako dobro. V tednu od 1. do 7. t. m. ni v Gorici prav nobeden umrl ne na koleri ne na kaki drugi kužni bolezni. Teden poprej sta umrla le dva na azijski koleri. Torej so razmere v Gorici v tem oziru prav dobre. Malo hujše je na prvi pogled stanje glede nasilnih slučajev smrti ali bolezni, ki izvirajo skoraj brezizjemno vsi od strelov sovražnih granat in šrapnelov. Takih slučajev imamo v tednu od 1. do 7. t. m. dvanajst: trije smrtni, devet s smrtno nevarnimi poškodbami; teden poprej jih je bilo 30, skoraj vsi s smrtnim izidom; zopet teden poprej 64, toda tedaj smo se nahajali v času druge velike bitke. — Zdi se vse to mnogo; toda kakor se vzame! Če pomislimo, da se Gorica nahaja naravnost v obsegu bojne črte, potem res ni mnogo. Seveda pa vsi ti slučaji oznanjajo ljudem, naj se vendar resno varujejo in naj brez razloga ne hodijo po mestu. Proti koleri je bilo prebivalstvu priporočeno od zdravstvene oblasti zadevno cepljenje. Ljudje so se odzvali v nepričakovano velikem številu, in to mladina in odrasli, moški in ženske. Cepljenih je bilo od 9. do 14. t. m. nad 2600, kar je zelo mnogo. Vidi se v tem inteligentnost goriškega prebivalstva, ki se je novosti cepljenja proti koleri takoj odzvalo, ko mu je oblast to priporočila, in s tem pokazalo veliko zaupanje, ki je ima v sanitetne odredbe. XXX Vsak dan kaj novega, Včeraj dopoK dne jc plavalo po ozračju mnogo velikih balonov iz papirja. Drug za drugim so se visoko dvigali navzgor, nakar se je iz njih spuščalo nešteto listov in lističev, ki jih je veter raznašal na vse strani. Deset takih balonov smo našteli, Spuščajo jih Lahi, pa tudi naši, Vsekako je bilo to silno zanimivo. Ljudstvo je mirno. Dasi padajo na mesto tolikokrat sovražni streli, dasi se ceste tu in tam prometu radi tega zapirajo, ostaja ljudstvo mirno. Ta mir črpa iz prepričanja, da Lah v Gorico ne pride nikdar in nobenkrat. Tudi če bi morda kedaj Gorica postala v najslabšem slučaju mrtva točka, kakor n. pr. Ločnik, bi Lah Gorice nikdar ne mogel zasesti. To jc popolnoma izključeno! _č. Dunaj v prvem lelo vojne. Dunajska krščansko-socialna mestna uprava se je ob izrednih vojnih razmerah sijajno izkazala. Župan dr. Weiskirchner je v svojem poročilu mestnemu svetu o delovanju občine v prvem letu vojne podal naslednje številke: Skrb za mestne uslužbence: Vpoklicanim mestnim naslavljen-cem se njihova mesta prihranijo, zagotove prejemki in napredovanje, zaostalim padlih se podele preskrbni užitki; uslužbencem se dovolijo draginjske doklade. Vsega vkup so znašali izredni (vojni) stroški za nastavljence 10,714.800 K; razen tega je občina od meseca maja letos izplačala 782 tisoč 600 K draginjskih doklad, ki so za celo leto proračunane na okroglo tri milijone kron. Državnih preskrbninskih doneskov družinam vpoklicanih se je na Dunaju izplačalo 60 milijonov okroglo 400.000 osebam. Razen tega je centralni urad izplačal 1,020.000 K podpore. Gališki begunci so samo na Dunaju stali državo nad 18 milijonov. Rdečemu križu, za trgovske nastavljence, dunajskim ogrejevalnicam in dobrodelnemu društvu ter za gledališčne čanske plitvine, kjer si je ustanovilo nova domovja, se je Oglej z okolico vred ob-razljudil. Nihče ni več obdeloval polja, nekoč slavnoznani vinogradi so se zamoč-virili, reke so stopile iz strug, ker nikogar ni bilo, ki bi skrbel za jezove in nastanile so se bolezni. Begunci pa so ohranili spomin na domači kraj; imenovali so Oglej in okolico svojo domovino — »patria« —, in ta beseda se je ohranila v sporočilu in v zakonodaji celih 14 vekov. Padec Ogleja je bil začetek razpadanja zapadne rimske države. Vedno gosteje so vpadali severni rodovi, Italija pa se je mogla vedno manj upirati. Končno jc hc-ruški kralj Odoakar navideznega cesarja Romula Avgustula odstavil ter s tem državo razbil. Pa tudi on se ni dolgo veselil svoje vlade. Vzhodnogotski kralj Teodori h V c 1 i k i je bil prekoračil prelaze čez Alpe, prišel po Vipavski dolini do Soče ter se utaboril ob Soškem mostu pri Maj-nici (ki je še danes strateško važna točka) in tu premagal Odoakarjevo vojsko dne 1. aprila 489. Leta 568. so udrli Longobardi ter zopet razrušili Oglej, ki ga je bil Narses dvignil k novemu življenju. Od tam so se nnH kraljem Alboinom podali dalje po Italiji, ne da bi našli 'kje večji odpor. Kmalu potem, leta 585., so bili kraji ob Soči torišče strašne naravne nadloge. Utrgali so se oblaki, in velikanska povo- denj je razdrla ceste, mesta in gradove. Vsa površina sveta se \Az Est« piše: Naše čete so se v polkrogu približale trdnjavi Brest-Litovsk. Strokovnjaki že več časa trdnjavi ne pripisujejo velike važnosti. Važna jc bila, dokler se je še mislilo, da bi bilo mogoče Ruse potisniti proti Rokitno-močvir-jem. Odkar je pa padla Varšava, se je opazovalo, da se Rusi ne umikajo na vzhodni breg Buga, marveč le na železniški progi, ki vodi "čez Siedlce v Petrograd. Brest-Litovsk in Bjelostok sta tvorili listi duri, skozi kateri so odkorakale ruske čete, lo TEŽKA ARTILJERIJA PRED KOVNOM, Iz Marjampola poročajo 9. avgusta: Danes so se nadaljevali boji za utrdbe pri Kovnu, o čemer je imela težka artiljerija glavni delež. Ko sem se danes dopoldne peljal k sprednji fronti, sem že videl večji trop ruskih ujetnikov, ki so jih tirali v Marjampol. Tekom dneva so prišli še nadaljni, čeprav manjši oddelki. Predvsem pa je hitri poprijem nekega pešpolka spravil štiri ruske topove v nemške roke. Vendar pa radi tega ni bilo opaziti, da bi se bil ruski artiljerijski ogenj zmanjšal. Že dopoldne so Rusi etenavali ozemlje s šrapneli, ne da bi se jim bilo za enkrat z nemške strani odgovorilo. Popoldne pa se je začelo. Najtežji nemški kaliber meče, kakor že prejšnji dan, svoje ogromne sladkorne stožce proti kovnskim utrdbam. S tovarišem sem obiskal težko artiljerijo v njenem dobrem kritju. Bila je dolga pešpot preko poljskih steza in travnikov, o čemer nama je redno ponavljajoči se grom strela kazal smer. Šele iz neposredne bližine je bilo opaziti ta orjaški top. Kljub svojemu ogromnemu obsegu ne napravlja vtisa spa-ke. Šele če se vidijo posameznosti, kakor jekleni izstrelek in zlato bliščečo se kar-tečo, se more presoditi velikost tega mamuta. Tudi tedaj, ko začne top delovati, razloček med njim in drugimi topovi manjšega kalibra ni prevelik. Bučanje strela ob nekoliko previdnosti ni neznosno, ker ni ostrega poka, marveč samo elementarno bučanje, ki je vsekakor strašno močno. Ognjeni steber, ki ob strelu švigne iz cevi, razmeroma kratek, ravno isto velja glede dima. Človek si predstavlja pušečega polipa, ki udobno izpuhava vrteče se kroge dima. Dim se hitro razpusti v sopari. Ravno tako elegantno kakor ogenj je gibanje topa. Vse se vrši avtomatično. Po strelu napravi top uljuden poklon proti sovražniku, se mehanično kakor igraje zopet nabije, vzkloni in gleda molče, toda s strašno odločnostjo proti nebu. Sedaj pomigne častnik, ki v jeklenem oklopu vodi ogenj, z roko skozi okno. Vse si zatisne ušesa in odpre usta. Potem prideta blisk in grom naenkrat, in udobno iz-puhne nestvor sukajoč se obroč dima za izbruhnjenim stožcem. Ob nekoliko vaje se more videti leteči izstrelek. Gledati treba v podaljšanju cevi precej strmo navzgor. Potem se najprej ne zdi večji nego navadna granata, ko se z bajno brzino dviga višje in višje, dokler se ne izgubi očesu kot drobna pičica; toda dviga se še vedno višje in višje, do višine Montblanca in še čez, potem pade v velikem loku 10 ali 12 km daleč na tla. Kje? To je topničarju tako neznano kakor gledalcem. Za zadevanje imajo skrbeti opazovalci na naprej ootis-njenih postojankah, v privezanem balonu ali letalu. Vsakokrat javijo uspeh, in ravno ko sem bil ondi, je prišlo naznanilo: »Natančno zadeli.« Nekje spredaj je bila močna sovražna postojanka izpremenjena v kup razvalin. Poleg tega vsesilnega prizora je bilo še marsikaj drugega videti. Bližal se je ruski letalec. Še je bil komaj videti, ko se je nenadoma vlegel krog njega venec oblačkov, belih in nežnih. Bili so šrapneli, katerih pok se je šele mnogo kasneje slišal. Letalec se je skušal izogniti, toda zopet so legli oblački predenj. Isti prizor sc je ponavljal tretji pot, nakar je letalec izginil. Do naše težke artiljerije ni mogel. Drugemu ruskemu letalcu se je godilo ravno tako. Tudi težkim ruskim topovom, ki so neprestano iskali svojega najstrašnejšega sovražnika, se ni posrečilo najti njegovega mesta. Vendar so pa na nemško kanonado zelo živahno odgovarjali, v znamenje, kak pomen pripisuje trdnjavi Kovno za nadalj- nji potek vojne tudi rusko vojno vodstvo. Tako je boj divjal dalje, dokler niso na nebu zablestele zvezde in poleg svetilne rakete nekega letalca je v daljnjem loku padel na zemljo resničen zvezdni utrinek. BOJ ZA KOVNO. London. »Daily Telegraph« je objavil pred padcem iz Kovna pod nadpisom: »Titanski boj« sledeče poročilo iz Petrograda: S strašno silo Nemci neprestano naskakujejo Kovno. Sovražnik ve, da je od posesti mesta mogoče, resno groziti novo razvrstitev ruske armade, ki je bila potrebna po umikanju od Visle. Ko so sipah na trdnjavo peklenski ogenj vsako-težkih krogel, so nato brezobzirno napadali s pehoto, vsled česar se je posrečilo končno Nemcem, da so se polastili zunanjih utrb in da so se približali notranjemu pasu utrdb, PRODIRANJE PROTI PETROGRADU. Kodanj. »Temps« izvaja: O Nemcih sodijo, da nameravajo napasti Petrograd. Boji pri Dvinsku uvajajo napad. Predno izvedejo svoj načrt, si morajo zagotoviti nadvlado na Vzhodnem morju, da si zago-tove dovoz. Vzhodnega morja še ne nad-vladujejo, a ko je dosežejo, bodo morali še premagati strašne težave. Nemci bodo morali na 400 km dolgi črti korakoma potiskati Ruse nazaj. Zdaj je sredi avgusta. Dvomimo, da izvedejo Nemci svoj načrt pred sredo zhne. Brez strahu zato lahko čakamo, kako izvede sovražnik svoje pustolovstvo. IZGUBE RUSKEGA UMIKANJA. Curih, 18. avgusta. »Tagesanzeiger* poroča z vzhodne fronte: Neprestano umikanje ruske armade nima primere v zgodovini. Rusi izgube skoro vsak dan do 8000 mož na ujetnikih; že to pomeni v enem mesecu izgubo šestih armadnih zborov. Večjega poraza kot Rusija sedaj ni še doživela nobena evropska velesila. KJE SE NAHAJA GLAVNA RUSKA ARMADA? Curih. Vojaški sotrudniki tukajšnjih listov beležijo, da ni nič znanega, kje da se nahaja zdaj glavna ruska armada. BOJI OB BUKOVINSKI MEJI. »Berliner Tageblatt« ima 16. avgusta od svojega poročevalca iz Černovic: »Ravnokar se vračam iz fronte ob Dnjestru in ob besarabsko bukovinski meji, kjer se vrše neprestano mali boji. Naše čete skoro vsak dan izpadajo in zavzemajo sovražne postojanke. Včeraj so naši napadli ponoči, vzeli deloma več ruskih jarkov, deloma so jih zasuli in ujeli nekaj Rusov. Ujet ruski častnik mi je rekel: »V tem odseku imajo boji samo moraličen pomen. Po dogodkih na Poljskem tu sploh ne moremo dosti izgubiti,« BOMBE V ČRNOVICAH. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Čr» novic: Že več dni redno kroži med Črno-vicami in Bukovino ruski letalec. Medtem ko je sicer samo poizvedoval, je ob zadnjem poletu vrgel več bomb v Črnovice. Eno bombo je vrgel na kolodvor, pa je zgrešila svoj cilj. Druge bombe so padle na prosto in niso provzročile nobene škode. VAŽNA POSVETOVANJA V CARSKEM SELU- Iz Stockholma se oproča 16. t. m.: Iz Petrograda poročajo, da se v Carskem Se-lu neprestano vrše posvetovanja z visdkimi častniki. Govori se, da gre za važne odločitve. Temu nasproti soglašajo razna poro-čiala v tem, da se car in veliki knez Nikolaj Nikolajevič ne strinjata v mnenju, GREY O VOJSKI V RUSIJI. Berolin. »Lokalanzeiger« objavlja preko Kodanja: Grey je izjavil: Nemci so zavzeli Kovno, ker jim je trdnjava zapirala pot vzhodno od Njemena. Kar je dosegla ruska armada pri Holmu, se more šele zdaj preceniti. Mackensenova naloga je bila, da prodre pri Vlodavi in da prepreči združitev Rusov med Ljublinom in Holmom, ki so krili središče in desno krilo, in da jim grozi za hrMom. Mackensenu se je res posrečilo, da je z velikimi izgubami s pomočjo težkih topov in s svojimi zadnjimi rezer-van»{ dosegel Vlodavo. RUSI OROPALI VARŠAVSKI KRALJEVI GRAD. Varšava, 18. avgusta. »Przeglod Wie-zorni« poroča, da so Rusi iz kraljevega gradu v 90 železniških vozovih odpeljali vso opravo v Moskvo. LEGAR V SIBIRIJI. Curih, 17. avgusta. V Čiti v Sibiriji je izbruhnil med vojnimi ujetniki pegasti legar. Bolezen se močno razširja in ogroža tudi mestne prebivalce. TRIJE URADNIKI RUSKEGA VOJNEGA MINISTRSTVA OBEŠENI. Curih. »Secolo« poroča, da so sklep ruske dume, naj se tisti, ki so zakrivili izpraznitev Varšave, takoj obesijo. Vojni minister obvešča, da sn obesili uradnike vojnega ministrstva, Rigerja, Freiburga in Talknikolisa; v dosmrtno prognanstvo je pa bil obspjen baron Grotnis Uliti hm tolminsko obmostje. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. avgusta. Uradno se poroča. Na italijanskem bojišču se je bil včeraj ljut boj na primorski bojni črti, medtem ko je bilo v koroškem obmejnem ozemlju primeroma mirno; na Tirolskem pa je trajal sovražni ogenj iz težkih topov in je bilo nekaj manjših napadov pehote. Na Goriškem so bili odbiti štirje na padi Italijanov na goro Sv. Martina, Pred goriškim obmostjem je prej ko slej precej mirno. Pač pa divja za tolminsko obmostje ljut boj. Tudi tu so se izjalovili štirje sovražni napadi. Ravno tako so se izjalovili tudi sunki na naše postojanke na vrhovih severno od tolminskega obmostja. V tirolskem obmejnem ozemlju so bili odbiti italijanski napadi na Doblinger Rie-del (ozemlje Dreizinnen) in proti Milegni (planota Folgaria) Zanosito prešinjena spomina težke iz-kušne v ognju in na vroče izbojevane zmage praznuje danes složnega duha na severu in na jugu c. in kr. armada na bojišču rojstno slavlje Najvišjega vojnega gospoda. V ponosni zavesti obnavljajo pod orožjem stoječi sinovi vseh narodov svojo obljubo zvestobe, ki jo je v minulih 12 mesecih že veliko najboljših zapečatilo s krvjo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. Dne 17. avgusta je neko naše brodov-fe tretjič obstreljevalo po Italijanih zaseden Pelagruž, medtem ko je istočasno operiral nek letalec nad otokom z bombami, s strojno puško in z letalnimi pšicami. Porušen je bil ob tej priliki od zadnjega obstreljevanja za stanovanje prirejeni svetilnik, nadalje so bile lope in šotori zažgani, ena postojanka topov je bila razrušena, uničenih je bilo nekaj na obrežju nakupi-čenih kupov materijala in več čolnov. Posadka se je skrivala v strelskih jarkih in v podzemeljskih prostorih in ni izvajala odpora, Sovražnih pomorskih sil ni bilo vi-deti. Poveljstvo mornarice. Italijanska uradna poročila. Dunaj, 18. avgusta. Vojnodopisni urad prinaša sledeči laški uradni poročili: 15. avgusta, V dolini Adiže je poiz-KUŠal sovražni oklopni vlak, oborožen s »trojnimi puškami in topovi malega kalibra, napad na železniško postajo Serava-B«, pa je bil z lahkoto odbit. Ravno isto fe doživel sovražnik pri malih napadih na paše postojanke na Monte Maggi na pla- Gtt severno od Artiera. V dolini Popena [ornja dolina Rienza) je sovražnik silovito napadel naše pred kratkim osvojene postojanke, toda vsled živahnega ognja se p moral umakniti s težkimi izgubami. V dolini Sexten sovražni zaporni forti dne 13. avgusta niso več odgovarjali na ogenj naših topov. Tedaj je napadla naša pehota in je prodrla do pobočja Seikofla in Crode Rossa. Tudi v bovški kotlini in na Krn (Lahi ga imenujejo Monte Nero) je mogla naša pehota, podprta od naših težkih g oljskih topov, doseči viden napredek, ovražni oklopni vlak je brez uspeha poizkušal napasti naše skrajno desno krilo južno od Tržiča. 16. a v g u s t a. V dolini Tonale in Val de Assa (odsek Sette Communi) včeraj živahen artiljerijski ogenj. Naša artiljerija je porušila sovražne zakope na Sei-koflu in Crodi Rossa (vrh Daise) in je prisilila sovražno artiljerijo, ki ji je odgovarjala, k molku. Pehota je prodirala v dolini Bacher in Boden, je vzela sovražne brambne postojanke -in je ujela nekaj tu-catov mož. Izjalovil se je sovražnikov poizkus, ki je hotel v noči na 15. s protinapadom vzeti izgubljene postojanke ob Bo-denbachu. Dopolnjujoče vesti o včeraj jav-ljeni akciji v dolini Popena potrjujejo težke sovražnikove izgube. V enem samem jarku smo našteli 200 mrtvih, med njimi 4 častnike, Na koroškem je sovražnik 15, avgusta podvzel silovit napad na naše postojanke na Malem Palu, Freikoflu in Velikem Palu. Vsled trdnega zadržanja naših čet, ki so jih podpirale naše baterije, je bil sovražnik na celi fronti vržen nazaj s težkimi izgubami. V odseku Krna smo včeraj dosegli nove uspehe, posebno v smeri na Bovec in smo ujeli 300 mož. Boji na Dobrdobski planoti. Vojni časnikarski stan: Italijani neprenehoma napadajo, čeprav niso naše postojanke najboljše, pa brez vsakega najmanjšega uspeha. V pretekli noči so Lahi štirikrat napadli, pa so prišli vedno v naš krilni ogenj in so brez reda zbežali. Težko laško artiljerijo smatramo za premagano. Streljajo sicer neprenehoma, ali brez vsakega večjega uspeha. Lahi so zelo nespretni pri izbiranju topniških postojank, kajti naši možnarji prisilijo skoro vsak dan kako laško baterijo, da umolkne. Ako dobimo z ruskega bojišča kako ugodno vest, potem vzamemo celo laško postojanko pod močan ogenj. Iz tega topniškega ognja se potem Lahi prepričajo, da so zopet tepeni Rusi, katerim so šli tako neumno pomagat. Vreme je še precej ugodno, Kalvarija, Višina pri Podgori, ki je bila poprej pokrita z gozdom, je sedaj gola in samo tu in tam stoji na brambni črti razbito drevo. Deset tisoč laških granat je prekopalo podgorsko višino in treba je delati cele noči, da se popravi utrdbe in zvezne jarke. Na južno stran stoji Ločnik s svojimi hišami in polji. Vrh zvonika je odbit. Okoli vasi se v širokem polkrogu na desnem bregu Soče razprostira plodonosna zemlja za trto in sadje, ki je tako znano na goriškem trgu. Na teh poljih so jarki laških polkov, zadaj za mostom na obeh' straneh železnice in ceste. Na koroških bojiščih. Roda Roda piše 17. t. m.: Na koroških bojiščih so tudi zadnje dni streljali z obeh strani. Tu in tam so Italijani pomnožili svoj ogenj, ne da bi bili dosegli znatne uspehe. Pač smo pa v zahodnem odseku z dobro merjenim ognjem razkropili oddelke, ki so delali in smo uničili sovražna kritja. Neki oddelek naših čet, ki je prodrl južno od Kanalske doline, se je zapletel v boj z močno sovražno četo in ji je zadal, ko so došla ojačenja, močne izgube in se umaknil šele pred premočjo. Slabo vreme na celi bojni črti in mraz na zahodu ni oviral naših bojev. Nagrada za zračni napad na Dunaj. Lugano, 18. avgusta. Listu »Popolo d' Italia« je nek patrijot izročil 2000 lir kot nagrado za prvega drznega letalca, ki se mu bo posrečilo, da bombardira Dunaj. Izjave italijanskega ministra Orlanda o bojih pri Gorici, »N. Fr. Pr,« piše: Nedavno se je poročalo, da se je italijanski minister Orlando, ki se je nekaj časa mudil na fronti in se v zadnjih dneh vrnil v Rim, nasproti zastopniku nekega sicilskegai lista precej pesimistično izjavil o nadah glede bojev pred Gorico in na Doberdobski planoti. »Corriere della Sera« podaja sedaj njegova izvajanja na obširen način. Orlando je rekel: V teh zadnjih dneh sem prejel toliko vtisov, da pomenjajo zame novo življenje. Resničnost je daleč prekosila vse, kar sem mogel pričakovati. Saj se je veliko govorilo o utrjenem predmostju pri Gorici in o Doberdobski planoti, ki tvorita malone nezavzetno enoto. Toda pravo predstavo more še-le dobiti, kdor je z lastnimi očmi videl ta sistem naravnih in umetnih trdnjav, ki se dvigajo liki neza-vzeten zid. Te trdnjave so, kakor drzno izzivanje, ki se stavi po robu najmočnejšemu napadalnemu pogumu, največji vnemi in najtrdovratnejši volji. Bojna črta ob Soči. Kdor motri ono črto, ki brani levi breg Soče, dobi vtis, kakor bi se bil Bog ob njenem ustvarjenju izpremenil v častnika avstrijskega genijskega zbora in vse preskrbel, da z vsevidno in vsemožno modrostjo olajša nalogo brambe v isti meri, kakor na strašen način oteži napadalno delo. Že talna formacija pogorja, smer njegovih črt, razsežen sistem naravnih utrdb, narava skalovja, njegova razdrapanost, njegovi pomoli in globeli, končno grozeča bližina deroče in globoke reke, — vse to je, kakor se zdi, ustvarila zavestna volja v to svrho, da vsakomur zabrani prehod. Ravno tako popolna kakor naravne ovire so tudi umetna utrdbena dela, ki jih je zgradila človeška roka. Avstrijci uživajo sloves, da so mojstri v gradnji takih utrdb, in v tem slučaju so sami sebe prekosili. Strelski jarki, ki so bili v dolgih mesecih vojnega pripravljanja zgrajeni z vso skrbnostjo, predstavljajo najpopolnejše in najmodernejše, kar si je mogla doslej izmisliti vojna tehnika. Zgrajeni so trpežno, skrivališča so zavarovana, mehanizem je genialno zamišljen. Avstrijci so proti nam uporabili vse iznajdbe hudobnega duha in še nekaj več: najneprevidnejše zvijače in najrafiniranejša slepila. Če se ima te težave pred očmi, se pojmi, kakšne naloge mora izpolnovati naša vojska. Če bi se hotela naša akcija presojati neodvisno od ovir, bi to spomi- njalo na satiro znanega francoskega pisatelja, ki opisuje miroljubnega srečnega meščana, ki sedi na udobnem naslonjaču na verandi svoje vile na rivieri, sreba kavo in ob čitanju vojnih poročil nevoljne vsklikne: »Kaj naj storimo? Nobenega napredka!« Laške častniške izgube, Lugano, 18. avgusta. »Corriere della Sera« je predvčerajšnjim objavila smrtna naznanila 2 podpolkovnikov, 4 majorjev, 11 stotnikov in 1 korvetnega kapitana. 35 francoskih letalcev došlo v Turin, Chiasso, »Popolo d' Italia« poroča, da je došlo v Turin 35 francoskih letalcev, ki so takoj odpotovali dalje. Nasilnosti proti našim državljanom v Italiji, Chiasso. »Popolo d' Italia» zahteva, naj se nasilno postopa z v Italiji interniranimi avstrijskimi državljani in proti avstrijski lasti, če Avstrija izvede svojo grožnjo in izvede smrtne obsodbe nad tistimi ujetniki, ki so se kot avstrijski državljani italijanske narodnosti proti Avstriij vojskovali v italijanski armadi. Italija v Dardanelah. Geni, Genfski list »Suisse« poroča iz Milana, da so v mestu že zbrali za Darda-nele določene čete. Avstrijske patrulje ob laški meji. Povelje vrimesa mmm poveljstvo oli cesarjevem rojsinem dnevu: Iz vojnega poročevalskega stana se poroča 17. avgusta: Vrhovni armadni poveljnik maršal nadvojvoda Friderik je odredil, da se ima najvišji rojstni dan Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva pri vseh poveljstvih, četah in zavodih in pri armadi na bojišču in na vseh enotah mornarice na sedanjemu položaju in pomenu dneva primeren način slovesno obhajati. 18. avgusta se bo v celem, vrhovnemu poveljstvu podrejenem območju objavilo moštvu v njegovem materinem jeziku naslednje povelje vrhovnega armadnega poveljstva: V o j a k i 1 Nad leto dni že stoji celokupna bramb-na moč Avstro-Ogrske na kopnem in na morju v največji borbi vseh časov proti celemu svetu sovražnikov! Na neštetih bojiščih sta se borili armada in mornarica z neomajnim junaštvom in priborili avstro-ogrskim zastavam in praporom novo neminljivo slavo! V trdem boju izkušeni in zmagoviti, v trdnem zaupanju na končno zmago naše pravične, svete stvari, obhajamo danes rojstni dan Nj. Veličans^a, našega najmilostljivejšega cesarja in kralja že drugič na bojišču. Tega najvišjega praznika vsakega vojaka ne moremo vsi, kakor običajno v mirnih časih, slovesno praznovati. Orožje v pesti, stoji večina vas oko v očesu nasproti sovražniku! Toda, kjerkoli nas tudi najde ta slavnostni dan — v vročem boju, na krvavem mejdanu, na maršu ali v taboru na suhem ali na morju —, vsepovsod se spominjamo danes z najglobljo spoštlji-vostjo vzvišene osebe našega najmilostljivejšega vojnega gospoda. Kakor v celi naši lepi domovini, tako se dvigajo danes tudi iz vaših vrst trdo ob sovražniku najgorečnejše molitve k Bogu, ki blagoslavlja naše orožje, za blagor ljubljenega cesarja in kralja. Naša najiskrc-nejša voščila k temu slavnostnemu dnevu združujemo z novo obljubo, da bomo, pa naj pride karkoli, moško in zvesto vztrajali v boju, dokler nam ne bo z božjo pomočjo dano, da priborimo končno zmago in ovijemo svež lovor krog častitljive glave našega ljubljenega cesarja in kralja, katerega naj Vsemogočni obvaruje in ohrani v blagor domovine in v blagor njegove oborožene moči! Maršal nadvojvoda Friderik, Boji no zahodu. Nemško uradno poročilo. Berolin, 18, avgusta. Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: V Vogezih so bili izvedeni z zelo izdatnimi množinami streliva pripravljeni napadi na Schratzmannle (severno od Miinstra) in na našo postojanko južnovzhodno od Sondernacha. S proti-sunki so bili vrženi iz naših jarkov sovražni oddelki, ki so vdrli vanj. Južno od Sondernacha so ostali popolnoma raz-streljeni manjši kosi jarkov v posesti Fran cozov. Najvišje vojno vodstvo. Na francoskem bojišču pričakujejo važnih dogodkov. Amsterdam. Več angleških bojnih' la» dij je zopet ljuto obstreljevalo belgijsko pomorje. Uspehi obstreljevanja še niso znani. Zadnje dni sta živahnejši delovali zračni brodovji obeh strank. Pričakujejo večjih dogodkov tudi na tem bojišču. Na zahodni boini črti pričakujejo novih angleških ojačenj. Berolin. »Vossische Zeitung« poročV iz Haaga: Zadnji vojni svet v Calaisu o novih napadih na zahodni bojni črti ni ničesar sklenil. Čakajo najbrže novih ojačenj z Angleškega, Angleži trde, da pošiljajo zdaj vsak dan 5000 vojakov na Francosko. Neki ruski general sc britko pritožuje, ker se zavlačuje ofenziva na zahodu. Zdi se, da v Calaisu niso dobro razpoloženi, Joffre se sploh ni udeležil vojnega sveta. Angleške izgube, London, 16. avgusta. (K . u.) Današnja lista izgub obsega imena 183 častnikov in 2166 mož. Angleško Križanca in rušiiec potopljena. Zračni napad na London. Berlin, 18. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov Urad poroča: 17. avgusta ob 10. uri zvečer je napadlo 5 čolnov nekega našega brodovja torpedovk pri Horns Riii svetilnik ob je-liškem zahodnem obrežju neko angleško križarko in 8 torpednih rušilcev in so z torpednimi streli potopili križarko in en angleški rušilec. Ponoči od 17. na 18. avgusta so naši mornariški zrakoplovi zopet napadli London; City v Londonu in važne zgradbe ob Temzi so bile uspešno obstreljevane z bombami in se je opazovalo, da so bombe dobro učinkovale. Poleg tega so se bombe uspešno metale na tvornice in na plavže pri Woodbridge in pri Ipswich. Zrakoplovi dasi močno obstreljevani, niso bili poškodovani in so se vsi vrnili, Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke, 1. r. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN NAPADEL ANGLEŠKO OBREŽJE. Iz Londona 17. avgusta: Reuterjev urad poroča: Nemški podmorski čoln je dne 16. t. m. zgodaj zjutraj z granatami streljal na Parton, Hafrington in Whiteha-ven na angleški zapadni obali, ne da bi bil napravil bistvene škode. Nekaj granat je zadelo severno od Partona železniško telo; promet je bil za kratek čas prekinjen. V Whitehavenu in Haringtonu so nastali požari, ki so se hitro pogasili. Človeških žrtev ni bilo. XXX Napadeni kraji leže v grofiji Cumber-fand ob zalivu Irskega morja nasproti otoku Man. Whitehaven, utrjena luka, šteje kakih 20.000 prebivalcev. Harington in Parton sta manjša kraja s 3600, oziroma 1500 prebivalci. Turčija v vojski. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 17. avgusta. (K. u.) Agence telegrafique Milli javlja: Glavni stan poroča: Dardanelska fronta: Dne 16. avgusta smo odbili napad sovražne divizije v okolici Anaforte proti našemu desnemu krilu; sovražnik je imel znatne izgube. Uplenili smo eno strojno puško in množino vojnega materiala. Naša artiljerija je v vodah pri Kemekliju zadela sovražni transportni parnik, ki je začel goreti. Pri Ariburnu je bilo mirno. Pri Seddil Bahru je skušal sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi z bombami napasti naše levo krilo. Z našimi protinapadi je bil vržen v svoje stare postojanke nazaj ter je pustil na bojišču veliko mrtvih. Na ostalih frontah nobene izpremembe. POTOPLJENI ANGLEŠKI TRANSPORTNI PARNIK. — UTONILO 982 MOŽ. London (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Angleški transportni parnik »Royal Ed-ward«, ki je bil v Egejskem morju torpe-diran po nekem podmorskem čolnu, je vozil 200 mož in 1350 mož in 32 častnikov. Kolikor je znano, je bilo rešenih 600 mož, OSLABLJENA ZAHODNA BOJNA ČRTA RADI NAPADA NA DARDANELE. London. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Angleški veleposlanik je že drugič obvestil rusko javnost o tem, kar dela Anglija v vojski. Zastopnikom moskovskega časopisja je izjavil, da bodo topovi s strelivom odločili zmago. Le kdor je videl slike nemških utrdb, more presoditi njih moč. Nemci svojih sil na zahodni bojni črti niso zmanjšali. Rusiji bi veliko prodiranje na zahodu škodilo, če bi se izvedlo prej, predno se more računati z gotovostjo, da prodro. O Dardanelah se je izjavil veleposlanik, da ko je Turčija napovedala vojsko, je naprosila Rusija Anglijo, naj uprizori demonstracijo, s katero bi se del turških čet odvrnil od Kavkaza, Anglija je pričela nato vojsko na Gallipo-liju, da ustreže Rusiji in da ji zagotovi njen izvoz in uvoz. Anglija je zato na zahodni bojni črti oslabljena in se je zato tudi prodiranje zavleklo, SPORAZUM O CARIGRADU. Dunaj. »Wiener Allgemeine Zeitung« /c obveščena iz Stockholma, da sta Francija in Anglija z Rusijo sklenili glede na Carigrad decembra 1914: 1, Anglija in Francija se z vsemi svojimi silami potrudita, da forsirata morsko ožino in da oprostita pol v Carigrad in da zavzameta turško glavno mesto. 2. Rusija naj, če le more, a to ni brezpogojno, z Bospora podpira akcijo Francozov in Angležev. 3. Carigrad in Dardanele pripadejo Rusiji. 4, Pogodba naj ostane z ozirom na Rumunijo tajna, ker bi njena vsebina lahko neugodno vplivala na stališče Rumunije. 5. Rusija se obveže, da najkasneje do konca marca s svojimi silami pride do Berolina. Z juga. BALKAN. Še vedno ni jasnosti. Ključ položaja je v Sofiji, oziroma v Nišu in v Atenah, ako ti dve državi popolnoma ugodita bolgarskim zahtevam, kar pa ni prav verjetno. Rumunija je sicer dovolila izvoz žita, ne dovoli pa prevoza municije za Turčijo, da-siravno dovoljuje prevoz streljiva, ki gre preko Srbije na Rusko. Nemško časopisje vidi v tem stališču Rumunije hladno srce* za osrednji sili. Venizelosova zmaga v grški zbornici ne pomenja še vojske, to mora pri grškem razburjenju celo ententno časopisje priznati, toda pravi pa le, da se je sedaj Grška približala ententi. GRŠKA IN SPORAZUM. Carigrad. (K. u.) Listi sodijo z ozirom na zadnjo noto sporazuma, da je Grško sporazum izgubil. Odklonitev zadnjega poizkusa velesil sporazuma, da ne bodo mogli pritegniti k sebi Bolgarije in da ne bodo mogli zopet obnoviti balkanske zveze. Petrograd. (K. u.) »Rječ« je ogorčena na Grško, ker ie takoj objavila zaupno noto sporazuma in razvila v celi deželi agitacijo, ki lahko ojači srbski odpor proti predlogom sporazuma. Grška je postopala izzivalno in nesramno. Sporazum ne prosi pomoči, marveč hoče le končno urediti razmere na Balkanu in hitro končati vojsko. »Novo Vreme« izvaja: Srbski kraljevič je brzojavil dne 24. julija 1914, da sprejme vse, kar zahteva car. Zdaj je napočil tisti trenutek, ko mora Srbija izpolniti, kar je obljubila. VOLITEV PREDSEDNIKA V GRŠKI ZBORNICI. Pariz, (Kor. ur.) Za predsednika grške zbornice je bil 17. t. m. med 306 poslanci izvoljen s 192 glasovi Venizelosov pristaš poslanec Zavitzianoff, pristaš vlade je dobil 93 in pristaš Demetriopulova 7 glasov; 22 glasovnic je bilo praznih. Izvoljen je bil torej Zavitzianoff. OBSTRELJEVANJE BELGRADA. Pariz, 16. Iz Niša poročajo, da so avstrijske čete 12, avgusta popoldne začele iz višine 109. nad Zemunom streljati s havbicami in težkimi topovi na Belgrad. Da prisilijo sovražnika k molku, so Srbi obstreljevali Zemun in Pančevo in so namerili svoj ogenj na višino severno in severno vzhodno od Zemuna, kjer so stale sovražnikove rezerve. Ta poizkus srbske artiljerije je bil menda zelo učinkovit, kajti na več mestih v Zemunu se je pokazal dim in ogenj iz hi. V Pančevu je nastala panika in ljudstvo je bežalo. Avstrijci so nehali streljati in v Belgradu menda niso. povzročili posebne škode, dasiravno je nekaj hiš bilo zadetih od granat. Človeških žrtev ni bilo, MIRIDITI POGNALI SRBE V BEG, Iz Lugana se poroča 16. t. m.: »Gior-nale d' Italia« poroča iz Skadra: Miriditi so pod vodstvom Prenk Bib Dode v več bojih porazili Srbe. Miriditi prodirajo proti Lešu. Skader je v nevarnosti. Prvo premirje no sneženih poljanah? Dopisnik »Pester Lloyda« poroča iz vojnega tiskovnega stana: Neka visoka osebnost je izjavila: Z armado, katera se je deset mesecev pripravljala, vežbala, ojačevala in izpopolnjevala, se italijanskemu sovražniku, čeprav mu stoji nasproti samo en del naše armade — kljub trimesečnemu neprestanemu obupnemu navalu ni posrečilo, da bi se polastil tudi samo goriškega obmostja. Ni treba posebne bistroumnosti, da bi uganili defenzivne motive avstrijskih čet in si napravili sodbo o mogoči izpremembi v trenutku, ko ti motivi ne bodo več nadvladovali. Na znotraj tako občutljiva Italija glede na vojsko naj si sedaj še pomaga s Cadornovimi pravljicami. Kaj pa, če — recimo — pade le Videm (Udine)? Kdaj bo pa končana ta narodnostna vojska? Če menim, da se bo drugi del na jugu pričel še le, ko bo končan prvi na severu, nisem več rekel, kot more reči vsakdo, če je še tako malo poučen, Vprašanje je preveč resno, da bi se spuščal v frivolna prerokovanja. Govor more biti k večjemu le o nedoločenem čustvu. Tako si na primer domišljujem, da bo prvo premirje iz-nenadilo čete na sneženih poljanah. Če bo pa tudi zadnje? Čeprav nas teže lastne izgube na dragoceni krvi, vendar bomo težko tisti, ki bi silili k miru. 8-88-iCZiCZSi_iu—I3u=i=j : Naročajte ..Slovenca".: 1=1 1=3 1=1 C=3 ca a C=J iz pisem vojakov. Pišite vojakom na bojišču! Prejeli smo: Koroško, 10. avgusta 1915. Največje veselje je za vojaka — posebno kadar tedne in mesece preživlja v brambnih postojankah — ko se more s svojimi dragimi vsaj pismeno pogovoriti. Saj dom še nikdar ni bil tako blizu njegovemu srcu, nego sedaj, ko je ločen od njega in ko zanj tvega kri in življenje. Ob prostem času vojakov duh ne miruje, marveč se peča z domom in družino. Vse mu pride na misel, skrbi ga to in ono, rad bi izlil svoje srce ljubeči, zvesti duši. In res — hitro poseže po svinčniku in papirju pa začne pisati, za njim drugi in tretji in kmalo je videti, kakor bi stopil v zaposleno trgovsko ali odvetniško pisarno — vse Eiše, piše! Večinoma svinčniki gladko te-o, saj prihajajo besede staršem, sestram ali bratom prosto od srca in se ne tehtajo. Nekateri pa se vidno muči s sestavo pisma, premišljuje in stoka, kakor bi opravljal kako prav težko delo. Komu li piše? Približa se 6. ura zvečer. Pošta je tu! Vse hiti k podčastniku in željno napenja ušesa, da bi ne preslišal svojega imena. In če je poklican, kakšno veselje! S svojim zakladom beži v gozd, kjer se nemoteno vtopi v branje pisma in požira besedo za besedo. Gorje pa tistemu, ki ničesar ne dobi. Tudi ta se izgubi v gozd, kjer jezen leže in godrnja: »Nobenemu več ne pišem!« Seveda ne drži besede in čez četrt ure že zopet piše in vzdihuje. Torej, ljudje božji, ne odlašajte s pisanjem svojim dragim na bojišču! XXX Lahu strežemo s poprom in polento kakor vemo in znamo, pa mu nikoli ne ustrežemo. Slovenci in Hrvati smo zanj pač prenerodni kuharji in strežniki. Pa se ne bomo poboljšali mi, ampak Lah se bo moral ukloniti našim posebnostim! Prisrčen pozdrav vsem prijateljem! — Franc Kos, desetnik; F. Feigel, ognjičar; A. Turri, I. Ciglar, F. Malikovec, J. Pri-havec, četovodje; Cene Vrankar, desetnik; J. Malin, F. Martinčič, predstrelca; L. Po-dakar, P. Silar, J, Matjašič, topničarji; Evgen Tomazin, desetnik; Jernej Koželj, predstrelec, »Vprek vsi nori!« Anton Kušar, nam piše: Ostal sem sam izmed tovarišev, ki smo šli skupaj na bojišče; nekateri so padli, drugi so bili ranjeni. Dolgčas mi je po njih; kako lepo je bilo, ko smo zapeli in si z lepo slovensko pesmijo lajšali najtežje ure. Ta naša pesem! Poslušali so jo radi tudi naši predstojniki, četudi sami Nemci. Mnogokrat so nas obdarili z vinom in cigaretami in pokojni stotnik Petrič, o katerem sem Vam zadnjič poročal, je na marših vedno jezdil poleg nas in nas obdaril s čim »boljšim«. Njega ni več, ni več tovarišev, ne petja. Taka je usoda. 27. julija zvečer — če se ne motim — smo dobili povelje za naskok na sovražne postojanke na neki planoti, ki jo moji ranjeni tovariši dobro poznajo. Bilo je krog desete ure zvečer. Z raketami smo si razsvetlili pot, nato pa z glasnim Ura! naskočili sovražne strelske jarke. Toča iz pušk in strojnih puško nas je obsula, toda nismo se zmenili zanjo in drvili dalje po ostrem kršju. Jarki so bili kmalu naši in naše razredčene vrste so se nastanile v njih. Ko smo tako čakali dneva, se mi je vedno zdelo, da slišim neko šepetanje, čeprav nihče ni govoril poleg mene. Nisem se motil. Onstran okopa se je bilo potuhnilo kakih 15 Lahov, ki so hoteli ob jutranjem svitu zbežati. Komaj smo jih zagledali, so jih naše krogle že pet podrle, ostali so se pa obrnili in z dvignjenimi rokami hiteli proti nam. Vpili so, da smo »vprek vsi nori«. Mi smo dvignili puškina kopita, toda tovariš Primorec nas je potolažil, češ da vpijejo Lahi: »Prosimo, gospodje (prego signori), ne streljate več, udarno se!« Ko so prišli blizu, smo jim potrgali zvezde in si jih pritrdili na čepice. To so gledali! — Naslednji dan smo šli nazaj v stare jarke, ker so nam granate osvojene okope skoraj popolnoma podrle. — Ranjene tovariše in vse svoje znance prisrčno pozdravljam! — Anton Kušar. NaSl strojniki. Poveljniki oddelka strojnih pušk in njim prideljeni vojaki se v boju kratko na-zivajo »strojniki«. Strojne puške imajo nalogo, neposredno podpirati infanterijski ogenj in nudijo voditelju možnost, da se razvije kar najljutejše streljanje, Ako je poveljnik strojnih pušk prisotnega duha in jih postavi na odločilno mesto, tedaj pripomorejo pri napadu, kakor tudi pri obrambi infante-riji do silne premoči. Uporabnost strojnih pušk je zelo mnogostranska zbog njihove lahke premakljivosti, ker se lahko vzamejo s seboj v vsako infanteriji dostopno ozemlje. Med maršem naprtljajo strojne 1 puške v naši armadi na tovorne živali, ta- ko da dospejo oddelki istočasno s pehoto. Često bi se lahko čudili, kake zapreke za-morejo premagati mali konjički in kaj vse se jim pripisuje v vojni. Naš bataljon je dobil povelje iti v neko vas, kamor je peljala le ena sama pot po velikih ovinkih. Majorju je bilo dano na razpolago izbrali smer in sklenil je, po ravnem ozemlju v najkrajši smeri dospeti v vas. Nam tudi prav. Po poti smo šli mož za možem čet lepe travnike, skozi male gozdiče, koruzna polja in tupatam je priskakljal kah potoček, ki smo ga prekoračili. Bil je krasen jesenski dan, mi vsi židane volje. Pri predstraži je korakal častnik z busolo, kot kažipot. Nanj smo se lahko zanesli, saj se je izkazal že večkrat, bil je specialist busole, česar pač ne zna vsakdo. Brez skrbi smo zato korakali vsi za njim in če nam je bila pot še tako zmedena, vedeli smo, da je to prava smer. Nakrat je obtičala brezkončna kolo* na. Treba je bilo prekoračiti precej širok, skoraj pol metra globok potok, čez katerega so položili infanterijski pijonirji kot brv drevesno deblo. Kako torej čez? Kakor plesalec po vrvi! Če nas bi tedaj videli oni političarji, ki vežejo otrobe doma pri pivu in vinu, se bi divili razposajenosti in veselemu vrišču, ki vlada često na fronti, niti dve uri oddaljeni od sovražnika,. Najbolj prekanjeni so bili v par skokih na koncu brvi in še v enem na drugem bregu. Bolj previdne, boječe može pa so tovariši enega za drugim pometali v vodo. Zgoraj na drugem bregu je stal naš poveljnik in dopustil moštvu kratko veselje, tudi sam se zadovoljno smehljajoč. Bil je za mnoge to zadnji smeh, kajti prihodnjo noč smo bili hud boj in imeli veliko izgub. Toda. o strojnikih hočemo pripovedovati! Ko so prišli mali konjički na breg, so jih vojaki prav enostavno privezali po vrsti za repe enega /a drugim kakor v verigo, najprid-nejšo žival so pa pognali naprej. Ta je prav ponižno vlekla celo procesijo za seboj, ki je tudi potrpežljivo in krotko sadila. Gospodje strojniki so uganjali svoie šale na deblu in na drugem bregu so pognali tovorno živino dalje. Brž ko dospe četa. v učinkujoče ognjeno okrožje, se morajo puške odprtij;'!i in moštvo jih ponese v boj. Tovorne živali pa stoje pripravljene v dobrem kritju /;>-daj za fronto. Del moštva je določen za postrežbo pri strojnih puškah, ostanek pa , je municijski oddelek in mora skrbeti 7a pravočasno nadomestilo. In strojne puške požro veliko, strašansko veliko municije. Stotera in tisočera smrt preži v njihovih nabojih, ki morajo biti vedno napolnjen!. V Karpatih smo videli, kako previdno so skrili naši strojniki svoje puške pod sneženo odejo, da s0 s tem otežkočili Rr-som opazovanje. Videli smo te odlične 1' -di, po poklicu ključavničarji, -mehaniki, M so že s seboj prinesli veselje do tega peklenskega stroja, videli smo jih snažiti z neutrudljivo skrbnostjo svoje puške, napolnjevati hladilnik s snegom, meriti razdalje, določati cilj streljanju in izvrševa-i vsa podobna naporna dela z največjo hladnostjo v okrožju sovražnega ognja. Gorje sovražnikovim vrstam, ako so v naskoku dosegle ozemlje, ki so ga preje določil naši strojniki za čili svojemu streljanju. Kakor pada pod koso trava, tako pokori predmojster naskakujoče. Grozen prizor za tistega, ki to nrvič vidi. 700 strelov v minuti! Kadar vodi streljanje bistro oko :n vešča roka, tedaj puška ravnotolikokrat zadene, ako ima pred seboj maso za cilj. Ker slede streli bliskovito hitro in če je možno postaviti na omenjen prostor več strojnih pušk skupaj, tedaj zasigura tako streljanje popoln uspeh in uničujoč učinek. Resno nevarnost povzročajo strojnim puškam male patrulje, ki jih pošilja sovražnik, da bi se priplazile in z napadom vzele oddelek. Temu ne odpomore ni I i brzo streljanje, tu pomaga samo kritje, ki ga ima poskrbeti navadno roj ali voj pehote, ki mora varovati pred takimi napadi in preprečiti s skrbnim poizvedovanjem predležečega ozemlja vsako pri-plazenje. Ameriški odgovor na avsirijsko nolo. Washington, 16. avgusta. »Reuter* poroča: Ameriška nota Avstriji posebno poudarja, da sta Nemčija in Avstrija v južnoafriški vojni pošiljali municijo Angleški, Nota pravi: »Vkljub trgovski izolaciji ene vojne stranke je Nemčija poslala Angleški na tisoče kg razstrelilnih snovi, smodnika, patron, topov in orožja. Avstrija je istemu kupcu, četudi v manjši množini, prodajala podobno streljivo«. Nota podaja pregled o kupčijah, katere sta Nemčija in Avstrija v južnoafriški vojni napravili z Angleško in izjavlja, da bi sedaj vlada z večjo doslednostjo in prepri-čevalnostjo mogla uveljavljati svoje sedanje stališče, če bi se takrat branile pošiljati streljivo Angleški »češ da bi tako postopanje znalo kršiti strogo nevtralnost vlade« Belgijsko prosiozidarslvo. V političnem oziru je belgijsko prosto-židarstvo najbližje francoskim bratom, ker zahteva ločitev cerkve od države. Povodom 75letnice Velikega Orienta (1. 1907.) je rekel veliki mojster v svojem pozdravnem govoru francoski deputaciji — ozirajoč se na izgon redovnikov in redovnic —: »Prišel je dan, ko je postalo breme za vaše rame pretežko. Zbudili ste se. Navdušeno pa z vstrajnostjo, mirom in dostojanstvom ste prepodili mrčes, ki vas je zajedal. Ta zalega je prišla sedaj k nam, toda mi smo je imeli že toliko od preje, da nam je postala neznosna ter se jamemo upirati.« Oficielno se belgijsko prostozidarstvo še ni izreklo proti monarhiji v lastni deželi, vendar je veliki mojster Hasse na slavnostnem banketu ob zgornji priliki poudarjal: »Narod je vsikdar suveren!« To pa naravnost nasprotuje monarhičnemu načelu; lahko se reče, da so belgijski prostozidarji ravnotaki republikanci, kakor francoski. K temu pride še to, da vodi svetovno zvezo svobodne misli, katere permanentni urad ima svoj sedež v Bruslju, ugledni belgijski prostozidar Furnemont, Geslo te svetovne zveze pa je: »Niti Boga, ne gospoda!« 2 milijona ujetnikov. »Frankf. Ztg.« piše, da so Avstrijci in Nemci od začetka vojske ujeli dva milijona sovražnikov. Med njimi je 331.000 Francozov, Angležev in Belgijcev, 23.000 Srbov in 1,654.000 Rusov. Razna poročila. 1ASTNOROČNO PISMO NAŠEGA CESARJA SV. OČETU. Amsterdam, Kardinal državni tajnik Gaspari je bil nujno pozvan v Rim nazaj. Sv. oče je baje dobil lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa, ki mu čestita, ker se tako trudi za mir. VELIK DAR GENERALNEGA POLKOVNIKA NADVOJVODE EVGENA VOJNI PRESKRBI. Dunaj, Generalni polkovnik nadvojvoda Evgen je daroval 20.000 kron vojni preskrbi, NEMŠKI SOCIAL. DEMOKRATIČNI POSLANCI ZA VOJNE KREDITE. Berlin, 18. avgusta. (Kor. ur.) »Vor-warts« poroča, da jc socialnodemokratič-na parlamenterna frakcija sklenila glasovati za zahtevane vojne kredite. Dnevne novice. + Čestitka armade Njegovemu Veličanstvu cesarju. Armadni višji poveljnik, vojni maršal nadvojvoda Friderik se je pripeljal 17. t. m. povodom cesarjevega rojstnega dne na Dunaj, kjer je čestital cesarju v imenu armade. Nadvojvoda se je vrnil še isti dan nazaj na bojišče. -f Za cesarjevega tajnega svetnika je imenovan minister dr. vitez Morawski Dzierzykraj. — Cenj, naročniki »Slovenca«, ki premene svoije bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov (kraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prešnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati. — Strašna nevihta v Beli krajini. Iz Suhora se poroča: V soboto zvečer 14, t. m. je bila strašna nevihta, kakršne ne pomnijo tu najstarejši ljudje. Divjala je celo uro in lomila drevesa. Okoli 8. ure zvečer pa prihrume preko visokih Gor-janc črni, pogubonosni oblaki z bliskom in strašnim grmenjem ter so se hitro razprostrli čez celo župnijo. Začel je na to dež liti na vso moč, kakor da bi se vse zatvornice neba odprle in vmes padati toča da je bilo joj! Debela je bila kakor lesniki in je rožljala blizo pol ure. Po nekaterih vaseh se je nasula do kolena, zato ni čuda, da je oklestila mnogo dreves, uničila vse grozdje po vinogradih in sadje po vrtovih. Uničena je tudi vsa ajda, proso, repa, pesa, fižol, zelje in detelja. Ko-, ruza je tudi razcefrana in prelomljena. Silni navali vode so tu in tam odnesli nekaj vinogradom s trtami vred, trgali njive in zemljo s krompirjem vred odnašali na druge njive. Ponekod je nastopila voda v hlevih tako, da so morali ljudje po noči živino ven izganjati. Bila je res strašna in grozna noč! Zjutraj na vse zgodaj gredo ljudje pogledat polje in vinograde in se silno prestrašijo, ko vidijo take strašne poraze. Vse je jokalo mlado in staro, možje in žene, češ, kako bomo preživeli čez zimo v tem hudem času. O ubogo belokranjsko ljudstvo! Naše gg. poslance pa vljudno prosimo, priskočite nam na pomoč v tej veliki stiski in bedi! — Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 17. avgusta 1915. 1-, št. 21.768, o nadrobni prodaji moke. Za nadrobno prodajo moke se določajo za kilogram naslednje prodajne cene: Pšenična moka za peko, pšenični zdrob, debela pše- nična moka (Graham-krušna moka) 76 vinarjev; pšenična moka za kuho 66 vin., pšenična krušna moka 48 vin.; pšenična enotna moka 60 vin.; ržena enotna moka 48 vin. — Vsak prodajalec moke je dolžan, z razločno vidnim napisom označiti moko, ki jo ima v svoji prodajalni, po posameznih Vrstah in poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst moke po teži. Vsako mešanje ali drugo izpreminjanje kakovosti moke, ki je pripravljena za prodajo, je najstrožje prepovedano, Vsak prodajalec moke mora nabiti odtis tega ukaza v svoji prodajalni na dobro vidnem, pozornost vzbujajočem mestu. — Hamerlingov spomenik v Gradcu je zlobna roka tako, kot pred letom dni, zopet omazala s črnilom. — Smrtna nesreča. V ponedeljek okoli pol desete ure zvečer je povozil vlak med Podnartom in Kranjem neznanega okoli 70 let starega moža, ki je bil takoj mrtev. — Vojno-oskrbovalna slavnost v Brežicah. V nedeljo dne 22. avgusta o oriliki cesarjevega rojstnega dne se vrši dobrodelna slavnost v vojno-oskrbovalne namene. V to svrho se je sestavil odbor, ki sestoji iz vojaških in civilnih krogov, Polno-številen spored obeča slavnosti popolen uspeh. To naj bi bila ljudska slavnost v čast armadi, v tolažbo od usode prizadetim. Vsak bi naj torej prispeval po svoji moči za uspeh slavnosti, Slavnost se vrši v Hrastinci blizu Brežic, in v slučaju slabega vremena v gradu. — Odbor. — Poročil se je v Šmartnem pri Litiji 16. t. m. tukaj g. Jožef Pečnik, nadučitelj iz Št. Jurja pod Kumom z gdčno Frančiško Stopar iz Šmartna. — Nov način za izdelovanje tiskarskega papirja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Draždan: Po dolgoletnih poizkusih se je sedaj posrečilo najti nov način za izdelovanje tiskarskega paiprja. Kakor znano, se izdeluje papir potom predelave celične snovi, ki se ji dodene gotov odstotni postavek celuloze. Sedaj se bo mogel izdelovati papir brez dodatka celuloze. Vsled tega se bo papir zelo pocenil in Nemčija bo neodvisna od inozemstva. Obširni poizkusi v papirnici v Petersdorfu so dokazali, da je novi papir za tisk mnogo boljši nego je bil dosedanji. Tovarna bo sedaj začela z izdelovanjem novega papirja v velikem obsegu. Vojna in gospodarstvo v Italiji. Poleg vojaške pripravljenosti in sposobnosti igra v osrednjih državah v vprašanju, če bomo »vzdržali do konca«, kar je danes že vzvišeno nad vsak dvom, glavno vlogo naša in nemška gospodarska in finančna moč. Šele v vojni se je pokazalo, kako silna, neizčrpna in sposobna za prilagodenje je ta moč, ki jamči za končni uspeh našega istotako nedvomno izbornega orožja. To dejstvo Italiji ni moglo biti neznano, ko je razdrla svoje vezi z nami. Najbrže pa je istodobno precenjevala svojo lastno gospodarsko moč, kakor se je precenjevala v vojaškem oziru; saj so italijanski šovinisti že sanjali o zavzetju Dunaja. Dejstvo, da Italija kljub devetmesečni vojaški pripravi doslej ni ničesar dosegla ne na suhem, ne na morju, pač pa je ob Soči že večkrat doživela popoln poraz, je moralo močno strezniti tudi najbolj prenapete vročekrvneže. To je pa tudi z ozirom na njen gospodarski položaj, ki se je dal za silo prenesti le v svitu pričakovanih zmag, velikega pomena. Tekom dolge neutralne dobe se je Italija pač lahko pripravljala na vojaškem polju, veliko manj pa gospodarsko. V nasprotju z Nizozemsko in ska-dinav$kimi državami Italija — deloma vsled svojega položaja, deloma Da vsled vedne politične negotovosti, ki je popolnoma ustavila trgovino in industrijo — ni mogla nakopičiti zalo? za lastno porabo, niti ne obogateti kot posredovalka blagovnega prometa za vojujoče se države. Posebno zastanek v trgovinski mornarici ob začetku svetovne vojne je imel za Italijo, posebno kar se tiče prekomorskega prometa, najnesrečnej-še posledice. Potem je prišel čas vojne pripravljenosti z zapornimi odredbami za izvoz, ki so omejile tudi uvoz in italijansko trgovino popolnoma ustavile. Najbolj neprijetno se je jelo takoj čutiti pomanjkanje pšenice in premoga. Cena pšenici se je dvignila od U lir na 45 lir za meterski stot, kar se na Italijanskem, kjer porabijo mnogo kruha in testenin, močno pozna. Polem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat sin, stric, tast in svak, gospod Josip Pehaii posestnik in gostilničar danes ob pol eni popoldne v 53. letu starosti po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu preminul. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu v Ljubljani. žnžemberk, dne 18. avgusta 1915. j. .» , af'" - ~ f ■•■. f -tk. trsf* >*-■''>t, :>»>(* ■ 1 h ••- *$ojne uniforme zgotovlgenih in po meri Izdaja konzorcij »Slovenca«, JOS. ROJINA Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Tisk: »KatollSke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Joief Gostlnčar, državni posla™«-.