St. 279 M\m piacana v gatovioi (Cealo mm cm la pesti) !*h*K ! z vsemu pondeljek. ft^Skega it 20, L n«dstropj jtema se ae sprejemajo, roki Anttn Otrbcc. — snsit u mete: L 7.—, 3 m Za iMtemstvo Mesečno 4 lire 'rstu, % oto 24. novembra 1923. Posamezna številka 20 cenh Letnik XUiU • . rankir. j Jtni unt >ost. Naroi L 32 — Ui celo leto L * 'urediriltvi In oprave it 11-U* Posamezne Številke v Trstu in okoitri po 20 cent — Oglasi se računaj« « Urokosti ene kolone (72 mm.} — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnico sehvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih t«vodo« sin po L 2. — Mali Oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaai naročnina ln reklamacije se pošiljajo iskljačno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a* Frančiška AsiSkeg' štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniitv« in upravo 11-67. Ob dnevih zmede Politično ozračje v Evropi je prevlečeno 5 težkimi oblaki. V sredi Evrope razpada ena največjih in najobljudenejših držav, Nemčija je danes tista nesrečna dežela, ki se zvija v težkih gospodarskih in notranjepolitičnih potresih- To kar se danes dogaja in kar se pripravlja za bližnje dneve, skoraj z gotovostjo napoveduje ne samo razpad države, ampak razpad družbe. Šestdeset-milijonski narod, ki je bil še pred kratkim vzgled discipline in družabnega ustrojstva, ta n:>rod preživlja eno najtežjih kriz, odkar obstoja. Težka bolezen nemškega naroda, ki predstavlja v mednarodnem gospodarskem kompleksu tako važnega činitelja, navdaja s skrbjo vse njegove sosede. In celo na Francoskem se opaža, da se politična javnost vznemirja zaradi vedno hujšega napredovanja nemškega razsula. Tudi na najvišjih mestih francoskega državnega predstavništva zamoremo opaziti lahka znamenja neke negotovosti in dvoma, Francoskof-angleški spor dozoreva dalje Pravega sporazuma v četverosporazumu ni vkljtib navideznim začasnim sporazumom, kakor jih vidimo ravno te dni. Italija igra neko srednjo, včasih posredovalno vlogo, glavni znak njene politike v reparacijskem vprašanju in v vseh ostalih zadevah, ki so s tem vprašanjem zvezane, je nejasnost. Včasih se zdi, da je Italija po nekih tajnih dogovorih zvezana s Francijo, zopet drugič so pojavi, ki kažejo, da hodi Italija svojo pot tudi v tem vprašanju. Po kriških dogodkih se zdi, da se je prijateljstvo med Londonom in Rimom precej ohladilo. Tako vidimo torej zaveznike v prav pristni neslogi. Tupatam skušajo Angleži potegniti «strica iz Amerike* iz rezerve ga vpreči v evropske zadeve, katere pa se Amerikancem zde preneumne in 'nedonosne. Zato so tudi zdaj zopet enkrat obrnili hrbet Evropi. Njih geslo je: ko se boste med seboj poravnali in me skupno pozovete, tedaj se utegnem odzvati, prej ne. In tako smo zopet pri starem, Francija se naprej trudi okoli tega večnega odškodninskega vprašanja in se bori proti angleškemu tajnemu in javnemu bojkotu in podpihovanju. Tri stvari skrbe danes francoske politike in to so: vrnitev nemškega kronprinza, možna vrnitev cesarja Viljema in vprašanje kontrole nad oboroževanjem Nemčije. V časih, ko se v Nemčiji vse podira, prevladuje v francoskih krogih skrb glede zgolj političnih vprašanj. Nemčija je danes zares na tleh. Nihče \e ne bo smatral, da je danes nevarna Franciji, tudi če t^ se Francija znašla sama v boju proti njej. Nemčija nima na mornarice, ne aeroplanov, ne topov in ne municrje. Brez materijala pa ne opravijo niti najbrabrejši vojaki tega sveta prav nič. In vendar opažamo, da si francoski vojaški krogi silno prizadevajo, kako bi se dala nemška napadalna in odporna sila še bolj zmanjšati, dasi je to skoraj nemogoče. Bil je čas, ko je Francija zares zasledovala gmotne cilje v boju za odškodnino. Danes pa se skoraj zdi, kakor da so Francozi že resignirali na reparacije in so se vrgli samo na politične cilje. Zakaj če gre v tem tempu in v tej smeri dalje, bo vedno manj upanja, zlasti če bo razpadla v nebroj manjšin državic, kar je prav mogoče. Z nekoliko popustljivosti bi utegnili Francozi iztisniti še kakšno milijar-dico, nikdar pa ne toliko, kolikor so Nemci podpisali o priliki znanega londonskega ultimata, ki jim je naložil okoli 130 milijard zlatih mark. Vendar pa so Francozi pripravljeni rajši žrtvovati vse one gotove in negotove milijarde za ceno, da zasigurajo varno življenje bodočega pokoljenja. Ne glede na to. ali je sedanja protinemška politika Francije prava ali ne, je ta dalekosežna in na bodoča pokoljenja misleča politika priča o veliki nravni sili francoskega naroda. Moč Francije nikakor ne obstoja samo v oni zunanji materijalni sili (oboroževanje, močno gospodarstvo, bogastvo in kolonija), ampak v njeni veliki samozavesti in o prepričanju, da se bori za dobro stvar, ker se bori pred vsem za daljno bodočnost. V presojanju francoske sile, mnogi kaj radi prezro tega najvažnejšega činitelja. Pa zgodovina nam tudi dokazuje, da znajo Francozi možato prenašati tudi dneve svoje nesreče. Zadostuje, če pomislimo na leto 1871. Popolnoma poraženi, z ogromno vojno odškodnino na dolgu so si Francozi nepričakovano naglo opomogli in se pov-peli do ugledne velesile. Danes kajpak predstavljajo drugo velesilo v Evropi in se morejo kosati tudi z Angleži, V tem pogledu je pač velika razlika med današnjimi Nemci in Francozi. Spor med Angleži in Francozi temelji na različnosti vidikov, s katerih proma-trata obe sosedi nemško vprašanje. Francija vidi v Nemcih zase in za svoje potomce nevarnega soseda, Anglija pa svojega odjemalca, ki je neobhodno potreben za prospevanje angleške industrije. Kako naj pride do sporazuma, če pa sta si ta dva vidika v nasprotju! V drugi vrsti je treba upoštevati tudi ostala politična nasprotja. Francija si na vse sile prizadeva ustvariti svoje nadvladje v Evropi, Anglija pa zasleduje takozvano ravnotežje političnih sil na kontinentu. Francija hoče Nemčijo ubiti, da se tako izrazimo. Anjfleži io liočeio Dustiti še neko- liko dihati (pa tudi ne preveč), v kolikor se to ujema s smotri angleške gospodarske in imperialistične politike. Anglija je videla nevarnost v prejšnjem državnem, upravnem in vojaškem aparatu Nemčije, Francija vidi nevarnost zase v celem nemškem narodu. Od svoje strani niso Nemci do sedaj napravili niti enega koraka, da bi pokazali Francozom le količkaj dobre volje. Navzeli so podobo premaganca, ki leži na tleh in krči pesti z upanjem, da udari na nasprotnika, kakor hitro se mu posreči vstati. Edini Rathenau je bil mož, do katerega so imeli Francozi zaupanje. Ta mož je morda edini med Nemci spoznal, da je treba delati ookoro. In njegovi ukrepi so kazali že iepe sadove. Vsekakor se je za časa njegovega vladanja napetost med Francijo in Nemčijo ublažila, skoraj smo smeli upati, da se bo položaj v Evropi ustalil. Nemčija je tedaj predstavljala še veliko silo in,, - » - , . * imela je ugled. Ves svet je upravičeno! prav gotovo ne bodo ustrasili. Ce pričakoval, da se Nemčija v kratkem Nejnci pripravljeni iti do skrajnosti dvirfne, da bo razmeroma lahko zmogla tudi Francozi tako močni, da si upajo vojno odškodnino. Kako tudi ne! Nemška sprejeti tudi to nemško izzivanje industrija je delala s polno paro in ob času, Potyha Angležev, ki jo nudijo Nemcem, ko je po vseh industrijskih državah začela j je tem poslednjim silno škodovala. In še gospodarska kriza in brezposelnost, so bili sedaj so Angleži ---Jr* ,n zastonj iščemo človeka, ki bi si upal povedati rojakom v obraz resnico. Ne glede na to pa so tu interesi veleindustrijskih magnatov, ki se križajo z interesi države. Razredni boj je prevladal nad čutom skupnosti. Ves narod se nahaja pravzaprav pred nenasitno požrešnostjo nemškega velekapitala brez obrambe, zakaj država je brez moči. Danes stoji Nemčija uboga, pa še vedno trmasta pred nesložnimi zavezniki. Vodijo jo državniki, ki nočejo aH ne morejo priznati, da je Nemčija dolžna plačati vojni dolg. Ti državniki še vedno upajo na zunanji svet. Enkrat se oprijemljejo upanja na Angleže, drugič strašijo z boljševizmom in z Rusijo, v najnovejšem času pa so začeli groziti z desno diktaturo in celo s Hohen-zollernci. Od prve do zadnje so vse te poteze zelo slabe. Zato ni mogoče priti niti za korak dalje. Zapretje rudokopov in tvornic v Porenju, ki je napovedano s koncem tega meseca, je zopet taka grožnja, ki se je Francozi ■ j ■ I"'1' * so so vsi nemški delavci zaposleni noč in dan v tovarnah. Nemški izvoz je silovito naraščal, gospodarska obnova se je pričela na vseh poljih. Čudovita je, recimo obnova trgovske mornarice, če hočemo vzeti le ta so Angiezi tako enostranski in okosteneli v svoji taktiki hotimične nejasnosti, da so celo francoski državniki včasih v zadregi, kaj pravzaprav hočejo Angleži. In tako gremo dalje v vedno večje ________ ________i zmede. Nikjer ne vidimo ne iskrenosti, ne primer. V tistih časih so Amerikanci, j dobre volje. Državniki poglavitnih narodov Švicarji, Švedi in še drugi državljani držav 1 in držav slepomišijo in se vrte v zaprtem z dobro valuto pokupili milijone in milijone kotlu, kjer vidijo sami sebe. Na Nemškem mark, ker so trdno pričakovali, da se j pa se polagoma pripravlja polje za velike marka dvigne. Tako zaupanje je vladalo prevrate. Stresemann pojde, morda P^oe po svetu v organizacijo nemške družbe. Če primerjamo tedanje razmere Nemčije z današnjimi, tedaj se moramo v resnici čuditi, kako se je mogel izvršiti v tako kratki dobi takšen prevrat. Toda Nemci so šli in Rathenaua ubili. Njegovi nasledniki, posebno Cuno, so Nemčijo razdejali in danes ga ni v Nemčiji moža, ki bi bil dorastel položaju. Pa tudi kak desničarski diktator, pa tudi ta ne bo mogel dolgo vzdržati, v takih razmerah morajo končno odpovedati temeljni sklepi družbe, zavladati mora kaos in anarhija, še-le iz te krvave, obetajoče se dobe utegne priti nekaj bolj trdnega in stalnega. Bržkone pojde tudi Nemčija skozi silen j kar do odgovarjalo Človekoljubnim nače ogenj velike revolucije, katere konec je | Kars£ tiče ustanove odsotnosti, je trn težko prerokovati. . teki Kralj se poslani iz Rima RIM, 23. Snoči je kralj Alfonz prisostvoval dvema dejanjema opere Aida; orkester je dirigiral mojster Mascagni. Danes ob 16. uri se je kraljevska dvojica udeležila svečane popoldanske službe božje v španski cerkvi. Kard. Mery del Val je zapel «Te Deam». Papež je opoldne sprejel španske časnikarje ter jim podelil svoj blagoslov. Zavod «Cristoforo Colombo* je priredil španskim časnikarjem in dijakom obed. Opoldne se je gen. De Rivera poslovil od Mussolinija. V Firenzah se mrzlično pripravljajo na svečan sprejem španskega kralja, ki prispe jutri ob 9*30, Pozneje bo kralj obiskal tudi Bologno. SENAT Nadaljevanje razprave o popravi zakonikov. RIM, 23. Predsednik senata Tittoni jc otvo- \ zemlje, marveč vsebuje tudi prvorazredni vojni ravajo parlamentarci začeti v parlamentu večjo akcijo. _ Razgovor z železniškim ministrom Ur. Vel. Jankovifem . LJUBLJANA, 22. «Slov. Narod« je imel po-, govor z ministrom za promet Jankovićem. Na vprašanje, kako stoji vprašanje Jadranske že-, leznice, je minister dr, Janković tako-le odgovoril: «Gledc Jadranske železnice Vam na žalost ne morem ničesar prijaznega sporočiti. Ta železniška proga je radi Blcurovega posojila, ki se ne izvaja po programu, zelo dvomljiva. 2e leto dni čakamo v prometnem ministrstva na potrebna denarna sredstva, ki so iz tega posojila namenjena gradnji Jadranske železnice. Na žalost Bleurova finančna skupina nam teh denarnih sredstev doslej še ni dala. Kdo ve, ali jih bo sploh dala. Radi tega razpravljamo v vladi o eventuelnem ukinjenju pogodbe z Bleu-rovo skupino. Vprašanje Jadranske železnicc ni samo važno za prometne razmere celc naše ril sejo ob 35. uri. Po odobritvi zapisnika o včerajšnji seji od strani senata je predsednik naznanil, da je kralj imenoval senatorja Raf-faelc Perla za podpredsednika senata; dalje je predsednik naznanil, da se jutri bržkone ne bo vršila javna seja, ker niso pogajanja s Če-hoslovaško za sklenitev trgovinske pogodbe še dokončana. Nato se je nadaljevala razprava o zakonskem načrtu: Pooblastilo vlade, da in državni interes. Težko jc zamisliti, da ostane država, ki se na zapadu dotika Jadrana in se na jugu razširja skoraj do Egejskega morja, da ostane taka država brez normalne železniške proge, ki naj presiolnico in državni center spaja z udobnim in moderno zgrajenim pristaniščem na morju. Solun se nahaja v tujih rokah, usoda Reke še ni odločena. Ostala pristanišča pa, ki prihajajo na Jadranskem morju v sme popraviti civilni in trgovski zakonik ter j poštev, nimajo normalne železniške zveze z zakonik za trgovinsko mornarico in da sme ob- globokim zaledjem države. Vsled tega sem se javiti novi civilni pravdni red ob priliki zedi njenja zakonodaje z zakonodajo v novih po krajinah. Izmed senatorjev, ki so se javili k razpravi odločil, da se poslužim celo paljativnih sredstev, da omogočim približno železniško zvezo med morjem in našo prestolnico. Vsaj začasno, dokler se ne reši finančna stran gradnje nor- o preureditvi civilnega zakonika, je govoril: malne jadranske železniške proge. V tem oziru najnrej sen. Polacco. Govornik je mnenja, naj; nameravam izgraditi ozkotirno železnico iz se menja člen, ki pravi, da ne sme posinoviti Beograda do Obrenovca, ki znaša samo 26 drugih otrok, kdor ima zakonske ali pozako-njene otroke, sme pa to storiti, kdor ima pri- \mwm o notranji in znnanll politiki RomonisiKnl m\mt Remaiele zmm sKuJol priti v zbornico — Protesti komnnistov BERLIN, 23. Včerajšnja seja zbornice je Francija je trdila, da odpor še vedno obila pričakovana z veliko nestrpnostjo. Vsi j stoja. Sporazum torej 5e do danes ni dc- . i- _ • j-i! ___t__1;__1______IV. 1 ra^an KTo4-«-* io Tavrnil nrifpk i>OSlaJlca. videli posledice komunističnih sežen. Nato je zavrnil očitek poslanca V/ellsa, da je bila poKtika vlade v stanu dovesti do preloma versailleske pogodbe. Kar se tiče podpor prebivalstvu zasedenega ozemlja, jih ne dopuščajo finančne razmere države in logično je torej, da so bila _ bi radi izgredov na seji v sredo o katerih smo že poročali. Zbornično poslopje je bilo zastraženo in policija ni dovolila vstopa v skupinah. Straža je imela nalog, da ne sme pustiti v poslopje komunističnega poslanca ------ Remmela. Ko je slednji res prišel, sta ga izključene tudi vse reparacijske dobave, dva stražnika s silo pridržala zunaj. osobito, ker obljublja Poincarejeva politika Takoj po otvoritvi seje je predsednik produktivnih zalogov narodom 160 milijo-Loebe naznanil, da je Remmele izključen nov mesečnih ton premoga, od dvajsetih sej zbornice in dvajsetih pri Ko je prešel na separatistično gibanje, je vseh komisijah. Obvestilo je vzbudilo v ko- ponovno povdaril podpiranje separatistov munističnih vrstah veliko ogorčenje. od strani zasedbenih oblasti. Nemčija ni Ko se je vihar polegel, je pričel govoriti nikdar nameravala zapustiti teh krajev. Če državni kancler Stresemann. Uvodoma je ne more j torej Nemčija zanje ničesar storiti ______" 1 _ r*i1________1 j*______'I____ 1 _ _ „i_ ' in «aik/\l<0 /-Jo « rtnln^tirt m»!o tr batonr zavrnil očitke obeh predgovornikov, ki sta mu, kakor smo že poročali, očitala, da se ne čuti dovolj trdnega, da bi nastopil kot prvi govornik- Stresemann pa je povdaril, da je želja vlade razčistiti sedanji položaj in da je za to predvsem potrebno zaslišanje mnenj opozicijskih strank. Nato je kancler prešel na zunanjo politiko. Spomnil je na obisk francoskega poslanika, ki mu je izrazil Poincarejevo bojazen, da bi vtegnil propasti sedanji demo-rkatični režim v Nemčiji. Odgovoril mu je, da je nevarnost zakrivila Francija, kajti komunistično gibanje je posledica socijalne bede in okrepitev desnice ima svoj izvor v postopnem malodušju Nemčije same. Glede Hergtove kritike je kancler pri- j je najbolje, da si določijo meje v katerih bodo sami skrbeli za svoje gospodarstvo. Jasno pa je, da znači to stanje kršitev pravic nemške države. Nato je govornik prešel na notranjo politiko in se je predvsem bavii z bavarskim «pučem», Povdaril je, da ima državna vlada najmanj toliko moči kot ustavna bavarska, toda na Bavarskem so bila razna od države neodvisna politična udruženja, ki jih je sicer lokalna vlada podpirala. To gibanje je imelo dve posledici. Prebivalstvo v zasedenem ozemlju, ki se bori proti separatizmu, je čutilo, da je izdano, kajti samo prebivalstvo Nemčije je proti enotnosti države. Druga posledica leži v nezaupanju inozemstva, ki prihaja do izraza pri po- kilometrov. Na ta način ustvarimo direktno, četudi ozkotirno železniško zvezo, ki bo vodila znane nezakonske otroke; kajti dandanes ima- preko Užic in Vardišča (ta proga se sedaj dota pravico do njegove zapuščine nezakonski - končuje) ter preko Sarajeva do Dubrovnika. — in posinovljf ni sin. Ravnotako naj se odpravi' tNa stram se ?a, truc\1™' da oj^šam ž=" prepoved, da se posinovljeni med seboj ne j jezmski promet z Jadranskim morjem preko smejo poročiti; kajti švicarski in nemški zako- Bakra, spajajoč to mesto z normalno želcznt-nik dovoljuje celo poroko med adoptantom in sko zvef> Zagreb-Beograd, Končno Vam spo posinovljencem. Govornik je za razširjenje pra- j rpčam, da sem te dni otvonl potniški promet s vice izsledovanja očeta, toda v gotovih mejah, Sušakom preko Brajdice. Ponavljam pa, da s• Glede zveze Ljubljane in Slovenije z morjem je minister dr. Janković dejal: cTudi vprašanje neposredne železniške zveze Ljubljane in Slovenije z morjem spada med t naša aktualna prometna vprašanja. Na žalost potrebujejo te nove železniške zveze ogromna denarna sredstva. Železniške gradnje in pa ostale velike državne investicije je treba izvajati v prvi vrsti s pomočio velikih investicijskih posojil. Ker pa je Bleurovo posojilo v polni krizi, moramo tudi s to železnico počakati dotlej, dokler se posojilo uresniči, ali pa zaključi novo posojilo za izgradnjo železniškega sistema. Eventuelno bi lahko to progo, ki je za Slovenijo tako važna, kakor tudi gradnjo ostalih železnic izvedli potom koncesij. Pripravljen sem sprejeti in predložiti vladi vsako tozadevno ponudbo, ako se mi od ka-tccpkoli strani stavi v povoljni obliki. Končno opozarjam na prometni ukrep, ki se tiče predvsem Slovenije. Nameravam uvesti posebno zvezo med Slovenijo in Srbijo z direktnimi vlaki od Jesenic, to je z najsevernejše točke naše države, preko Zagreba in Beograda do skrajne naše južne granice do Gjev- Proralun sa lato ^34^1925 predložen narodni skupščini BEOGRAD, 23, Finančni minister je predložil narodni skupščini načrt zakona o državnem preračunu za leto 1924.-25. Dohodki in izdatki v tem proračunskem načrtu so nastopni: Redni izdatki: 6 milijard 233,754,725 Din 20 p; redni dohodki: j gjelija na grški meji pred Solunom. Ta vlak 8 milijard 888,694.905 Din; povišek rednih bo sestavljen iz vozov najnovejšega tipa, ki dohodkov: 2 milijardi 654,940.181 Din jc prejela Srbija od Nemčije na račun svo-80 p; izredni izdatki: 4 milijarde 391 milijo- jih reparacij. Vozovi so opremljeni s popolnim nov 245.276 Din 80 p; izredni dohodki: konfortom. s oosteljami m numerirani sedeži, , .,.. j r . .ki se bodo lahko vnaprej narocevah. Vozo^ 1 milijardo /36 milijonov 305.095 Din; pri- homQ poimcnovali poPnaiih vladarjih, veliki? pomnil, da je politika vlade, ki čuti za seboj' sojilih. čvrsto združen narod nekaj drugega kot Svoj govor je končal s pozivom, naj se politika vlade za katero stoji Nemčija, ki j zbornica pri glasovanju za zaupnico vladi vedno bolj peša. Priznal je, da ni zunanja zaveda, da gre za zaupnico osebam, ki jo politika rožnata, toda vprašal je po onem, j predstavljajo. «VIadanje v Nemčiji je tako ki bi mogel dovesti, do hitre rešitve. težka naloga, da ne bi nihče hotel vladati Nato se je ponovno dotaknil pasivnega iz gole ambicije.* odpora. Povdaril je, da je vlada uporabila Za njim je govoril finančni minister vsa sredstva, da bi prišlo do pogajanj. Ni Luther, ki je podal žalostno sliko državne-pokazala samo resne volje, marveč stavila ga gospodarstva. Govorila sta še dva poje tudi konkretne predloge. Toda pogajanja slanca in vojni minister, nakar je bila __ _____t_?1_ 1 . XT ___"i Ti w n vm« n ftrAfAC M II ■ JT Afnii « « r»4 v * n H m so se razbila, ker je Nemčija porabila vse svoje moralne in gmotne sile, da bi k temu prisilila svoje nasprotnike. Morda bi bil seja ob viharnih protestih komunistov radi postopanja z Remmelom zaključena Stresemannov govor so označili kritiki konec drugačen, ko bi bila drugačna mo- za labodovo pesem. Bil je zelo dolg, mučen, ralna sila in gmotni položaj. (Viharno odobravanje.) Nemčija ni stremela samo za obnovitvijo gmotnega blagostanja v Porenju, marveč je skušala rešiti ves reparacijski problem. To bi se mogoče doseglo, ko bi se sestala konferenca izvedencev, ki bi proučila plačilno zmožnost Nemčije. V tem oziru je treba pozdraviti zadržanje Zedinjenih držav, ki skušajo znova izvesti te načrte. Da so se zaenkrat izjalovili, leži krivda na onih, ki vedno skušajo ovirati potek ugodne rešitve problema. Položaj Nemčije se bo zboljšal, ko bo pripuščena k svetovnemu trgu. Že dejstvo, da skuša Nemčija urediti svoje denarstvo je dokaz, da noče ustvariti «dumpinga», kar se tako često povdarja. (V zbornici so zaorili glasovi proti Stinnesu in vladi) V nadaljnem je kancler zavrnil očitek, da ni vlada storila dovolj za ublažitev bede v Porurju. Nemčija je skušala stopiti v neposredna pogajanja s Francijo in po 24 urah po opustitvi pasivnega odpora, smela nrićalrovali da «k» In 74fodi To da brez vsake zveze, pomešan z znanimi izjavami in ie bil gotovo najnesrečnejši tekom njegove politične karijere. Poslanci so ga nazvali «pravi testament*. Seja, ki bo lahko res zgodovinska, ako pade Stresemannov kabinet, je pričela kot dejanje kake operete, Remmel je ponovno skušal priti v poslopje, toda vedno so ga iztaknili in nič mu ni pomagalo, da si je potisnil klobuk na oči in privihnil ovratnik suknje. Stališče strank la zaupnica vladi BERLIN 23. Po včerajšnji seji zbornice so se zbrali poslanci posameznih strank in razpravljali o vprašanju zaupnice vladi. Proti bodo glasovali socijalisti, komunisti in nemški nacijonalci, ki pa bodo predlagali svoj lastni dnevni red. SEPARATISTI V PORENJU NA UMIKU? PARIZ, 23. Listi poročajo iz Dusseldorfa, da je sklenilo vodstvo separatistične stranke odpustiti večji del svojili čet in spremeniti svojo politično taktiko. Ostali bodo še nadalje v krajih, ki so jih zavzeti, toda nada 1 inih mest ne bodo zasedli s silo., manjkljaj izrednih dohodkov znaša 2 milijardi 654 milijonov 940.181 Din 80 p. Na ta način znašajo redni in izredni izdatki skupaj 10 milijard 625,000.000 Dm. Toliko znašajo tudi redni in izredni dohodki. V proračunu je torej doseženo formalno ravnotežje. V ta zakonski načrt državnega proračuna, Čegar stroški so napram budžetu za leto 1934,-25, (ki se nahaja sedaj v razpravi) zvišani za 281 milijonov, je vstavljen nov kredit v znesku 127 milijonov Din za izplačevanje kuponov ter za dobitke 2 in pol odst. obveznic za vojno odškodnino Kredit za oživotverjenje zakona o uradnikih in ostalih nameščencih civilnega reda je zvišan od 400 milijonov, kolikor je znašal v proračunskem zakonskem načrtu za leto 1923.-24., na 600 milijonov Din. Prav tako je zvišan kredit za oživotvorjenje zakona o ustrojstvu vojske od 100 milijonov na 120 milijonov Din. Povratek jugoslavenskih parlamentarcev iz (Poljske BEOGRAD, 23. Parlamentarna delegacija, ki je poselila poljski parlament, se je vrnila v Beograd. Z delegacijo so se vrnili tudi zastopniki tiska in zastopniki univerze. Od parlamentarne delegacije je prispelo v Beograd 12 poslancev, ostali so se zadržali na potu. Tako je dr. Korošec ostal na Dunaju, člani Jugoslovenskega parlamentarnega kluba so odšli na svoje domove ozir. v Ljubljano, nekateri demokratski poslanci so ostali v Zagrebu, muslimani z dr, Spahom so odpotovali v Sarajevo in zopet drugi na svoje domove. Parlamentarna delegacija je prinesla s Poljske zelo dobre vtiske. Niso bile njim na čast prirejene pompozne svečanosti, toda f>o6lanci so imeli priliko globlje spoznati politične in parlamentarne razmere na Poljskem. Vsi v Beograd došli parlamentarci izjavljajo, da ima Poljska važno mesto za zbližanje slovanskih narodov z Rusijo. Položaj Poljske je sedaj zelo težak, toda Poljska brez Rusije ne more obstojati. Splošno naglašajo parlamentarci, da se bije na Poljskem hud boj med poljskim plemstvom in delavskim narodom. O zbli- konference veže vse zaveznike. Ta spora-žanju Poliske, Rusije in Jugoslavije, name- zum je toliko bolj zadovoljiv, ker odgo« ljudeh, domačih rekah, Jadranskem morju in velikih naših nacijonalnih zmagah. Tako bodo nekateri vozovi nosili imena kralja Petra, kralja Aleksandra, Prešerna, Zrinisketja, Jadrana, Save, Cera. Kumanova itd. Ti brzovlaki bodo služili izključno notranjemu prometu.r Esnes o povratni Rroimiflze * PRAGA, 23. V parlamentarni komisiji za zunanje zadeve je podal minister Bencš daljši ekspoze o povratku bivšega nemškega prestolonaslednika; med drugim je izjavil: Zadeva Hohenzollerncev ni samo notranja zadeva Nemčije, ampak je zadeva mednarodnega značaja. V smislu mirovnih pogodb in spričo dejstva, da je bilo to vprašanje predmet pogajanj med državami, je treba, da ga promatramo s stališča mirovne mednarodne politike in s stališča odgovornosti za vojsko. Tudi Čehoslova-ška je sopogodbenica mirovne pogodbe in je poleg tega soseda Nemčije; radi tega mora zasledovati vprašanje povratka Hohenzollerncev s stališča lastnih interesov in političnih smernic miroljubne politike, saj gre tudi za varnost države. Beneš se je dotaknil tudi vprašanja Habsburžanov, ki se je tudi smatralo za mednarodno. Kar sc tiče Ćehoslovaške, gre samo za to, da se razpršijo vsi dvomi o njeni volji za preprečitev vsakega nadaljnega spora v slučaju, da bi notranji položaj v Nemčiji zavzel kakemu monarhističnemu puču naklonjeno smer. O tem stališču so bili obveščeni zavezniki in še posebej Jugoslavija in Rumunija. Drugo vprašanje, ki nastaja v sedanjem položaju, kako stališče bodo zavzeli zavezniki napram Nemčiji in kaj bodo zahtevali od nje. Ćehoslovaška se je postavila na stališče, da je vprašanje kako obliko naj zavzamejo sankcije, vprašanje drugega reda. Strinjali smo se s Francijo, da bi se zavezniki ne smeli zadovoljiti z navadnim protestom v slučaju, da bi precizirali svoje zahteve in ako bi se Nemčija zoperstavila vojaški kontrolni komisiji Spričo sedanjega položaja, so pogajanja rodila dober uspen; bil je dosežen sporazum med zavezniki, sporazum poslaniške jvarja in ščiti politična načela Čehoslova-jške. Bcneš upa, da bo ves spor rešen potom diplomatskih smernic. Ctčerin smatra Švico za solidarno z morilci Vorovskega MOSKVA, 23. Pri nekem intervjuju je izjavil Čičerin, da smatra oprostilno razsodbo morilcev Vorovskega za čin solidarnosti Švice z morilci. Švica bo odgovorna tudi za nadaljna dejanja reakcijonarjev. Razen tega je napovedal bojkot švicarskemu blagu. _ . Volitve na Grškem ATENE, 23, Uradni list prinaša odlok, ki določa, da se bodo vršile volitve dne 16. decembra. Nova skupščina bo otvorje-na 1. januarja. Odobrena je bila konvencija za 35 milijonov drahem predujma mestu Atene. _____ Proces radi tatvin v vojni zoni - Tudi Đ'Annunzio oškodovan BOLOGNA, 23. V kratkem se začne pred tukajšnjim kazenskim sodiščem pro- ces zaradi tatvin vojnega materiala, izvršenih v vojni zoni v 1. 1917. in 1918. Obtoženih je 14 oseb, med njimi en bivši stotnik in en bivši major. Bivši stotnik Mengoni Vincencij je obtožen, da je kupčeval z raznim materijalom, ki mu je bil poverjen v upravo, tako z avtomobilskim materijalom, lesom, žitom, dvema motorjema na bencin, enim klavirjem in preprogami, ki so bile last — Gabriela D'Annunzija. Major Venturini Rudolf je obtožen med drugim, da se je polastil 1. 1917., ob priliki avstrijskega vpada, ene odeje, ene električne naprave, enega klavirja, enega konja, ene kočije, ene preproge, dveh peči, ene kopalnice, dveh vozov, poljedelskega orodja itd. Drugi obtoženci so obtoženi podobnih pregreskov. Kot oškodovane stranke lahko pridejo k razpravi ravnatelj centralne avtomobilske direkcije v Bolonji, neka gospa iz Treviza in Gabriele D'Annunzio. Morata pa priii neka gospa iz Treviza in neki gospod iz Cervinjana. Doslej je bilo zaslišanih 53 prič. EVNE VESTI La plitica esntro 11 commerclo ali poiifltti namesto zšodcsine V dveh tukajšnjih italijanskih listih so izšli te dni trije članki, ki, čeravno po vsebini nekoliko različni, spadajo vendar le v en koš. Žrtev teh člankov bi morali biti *Edinost», izdajatelj knjige »Dizionario dei Comuni e delle frazion; dei Comuni del Regno d'Itaiia» gosp. Ulrico Hoepli in pa njen pisatelj g. Carlo Tri- verio. Nad «Edinost» se je spravil «Piccolo» s člankom *La politica contro il commcrcic» (Politika proti trgovini), gg. Hceplija in Triveria t 1 _ __ A .. !«% - I'/s r» r» I n rv« nokar omenjena Sott'Oblocca, Slappe di Zorzi i, t. d. Nesrečnik, ki se ne spozna v novodobni politično-trgovsko, in predvsem skrajno diletantski geografiji v naši deželi, bi gotovo mislil ko bi čital samo taka imena, da... kaže pot najmanj v Abbruzze, ne pa n. pr. v Zgornjo Čarbolo, kjer je videl «PiccoIo» celo «črnega kralja ljudožrcev». Obđacenje slovanskega Jezika Kr. prefektura nam sporoča: »Finančno ministrstvo naznanja, da morajo bili akti, ki se hočejo vpisati v registrskem uradu, vedno pisani v italijanskem jeziku. Ce pa se predložijo pisani v jeziku krajevnega tujerodnega prebivalstva, morajo biti pa sta nahrulila kar «Piccolo» in «Popolo di poSprcmljeni z avtentičnim italijanskem pre Trieste* z združenimi močmi. ; vodom kakega zapriseženega tolmača na ne Edinosti je — da «EdinosU med vrstami jjc j^n-m njegov jezik iz Sol, ki jih je slo .J« Ilfilii-incLn vlada. to tfo- _____?— ___ - Brunner & figli. ki ima svoje urade in skladišča v ulici Mazzini Ste v. 14,; istotam ima tudi svoj sedež ravnateljstvo predilnice v Ajdovščini. Uradi tvrdke Brunner se nahajajo v prvem nadstropju, skladišče pa v pritličju pove, *da je kriva italijanska vlada, če to go- van's^0 ljudstvo s svojimi žulji zgradilo in jih spodarsko delovanje ne prinese več nikakega sadu?. No, in ^Piccolo je smatral, da bo najbolj primerno, če pobije to našo trditev ^med vr-stami» tako, da nam servira mnenje enega med člani tukajšnje srbske kolonije o tem vprašanju. Ta neimenovani in nepoznani «Srb», h kateremu se je -Piccolo* zatekel za pomoč, seveda zvrača vso krivdo na . . . beograjsko vlado. Saj kaj drugega ni niti pričakovati od tržaškega -Srba», ki odgovarja «Edinosti» skozi *Piccolo^! Zato ni niti od daleč naš namen, da bi sledili Piccolovemu Srbu» v njegovi improvizirani politično-gospodarsko-trgovski di-zertaciji. Tudi ni naša naloga, da bi branili prijateljsko, toda vendar za nas, italijanske državljane, lujo vlado, posebno še ne, ker nam je — kakor sam pravi — «versato nclle cosc di questo mondo», ve prav dobro, kdo je tisti, ki vzdržuje napetost med obema sosednima državama, zaradi katere jih trpi gospodarski mnogo na obeh straneh, največ pa seveda ravno Trst in Reka. Obujali grenke spomine iz minulosti in sedanjosti v eventuelcn pouk takemu «izvedencu v svetovnih vprašanjih* bi bilo za skromno «Edinost» res predrznt^po-četje. Za ' neizvedences pa si pridržujemo cvcn-tuelno nadaljevanje naših, — priznavamo — večkrat za marsikogar nekoliko grenkih re- s svojim trdnim delom vzdržuje, sedaj so mu ocjicc ko je, Ka*or navadno, pmel odpirat celo z zakonom obdajali njegov jezik. Kajti j skladišče.Obvestil ,e nemudoma o dogodku ukaz finančnega ministra je resnično pravo kvesturo. Policijski organi ki sokmalu potem obdačenje jezita slovanskega in nemškega P™li .na hce mesta, so tako, pncelt z poizve- ljudstva v Italiji. Naš kmet, naš delavec, naš; dovanjem; zapjenili so vehko mnozmo vlomil- obrtnik, naš trgovec, vsak Slovan v Italiji, ki fkeža°rod,a, ki so ga zlikovci zapustili Are-. . .. ° . .. , i • . _!• i - tiranih w> hi n npt f»ph ki en ntttmhciip. na «o podjetju. Pa mirovanje svedrovcev je bilo le berti št. 6. Ko je delal na nekem ogrodju slfla-navidezno in začasno; pripravljali so se na ve- : dišča št, 16, je padla velika železna plošča ter likopotezno operacijo, ki so jo izvedli v noči. mu zasekala precej globoko rano na hrbtu, od 22. na 23. t. m. z nenavadno drznostjo in pod levo ramo. Ponesrečenec je dobil prvo po-vlomilskim strokovnjaštvom. Vzeli so na piko j moč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil veliko tvrdko z manufakturnim blagom Jakob j prepeljan na dom. — Istotam se je včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bi skoro zahtevala človeško žrtev. Težak Ivan Cesar, star 62 let, stanujoč pri Sv. Ani št. 625, je delal pod skladiščem štev. 2, kar je nenadoma nekemu težaku, ki je bil poslopja. V skladišču se v kotu nahaja železna zaposlen na hodniku v drugem nadstropju skla-varnostna celica, v kateri so spravljene tri j dišča, ušel iz rok dvokolesni ročni voziček ter blagajne, dve veliki in ena manjša. Zlikovci so i padel na tla. Le srečnemu naključju se ima Ce-najbrž dobro vedeli, da so v teh blagajnah ' sar, ki se je v istem hipu nahajal spodaj, za-spravljene velike svote denarja in drugih vred- j hvaliti, da ga je voziček pri padcu le z ročajem nosti. Vedeli so tudi, da je dostop v skladišče j zadel v glavo, sicer bi ga bil skoro gotovo na skozi vrata na ulici skoro nemogoč, ker so mestu ubil. Mož je zadobil 4 cm dolgo in prevrata železna in ključavnice tako komplicira- ] cej globoko rano na temenu. Zdravnik rešilne ne, da bi bilo njih odpiranje spojeno z veliko j postaje, ki je bil telefonično poklican na lice nevarnostjo, da jih pri tem sitnem poslu zalo- ' mesta, ie dal ponesrečenca prepeljati v mestno tijo varnostni organi. Pa radi te zapreke niso bolnišnico, svedrovci hoteli vreči puške v koruzo. Ker so bili očividno dobro poučeni o legi prostorov tvrdke, so si izbrali drugo pot. S pomočjo ponarejenih ključev so odprli vežna vrata hiše, se splazili v prvo nadstropje, kjer so na isti način odprli dvojna vrata ter tako prišli v urade tvrdke. Iz uradov vodijo v spodaj ležeče skladišče stopnice, ki so na dveh mestih zaprte z železnimi vrati. Z vlomilskim orodjem, ki so ga prinesli s seboj, so zlikovci tudi te vrata brez posebnega truda vlomili in prišli tako v skladišče. Tu jih je čakalo najtežje delo: vlomiti v varnostno celico, ki je zaprta s tremi železnimi vratmi. Pa tudi ta ovira ni bila za zlikovce nepremostljiva; odprli so šiloma prva vrata, nato- so s posebnimi vlomilskimi škarjami prerezali druga, tretja pa šiloma vlomili. Prišli so tako v notranjost celice, kjer so se takoj lotili odpirat največjo blagajno. Ta posel jim je šel hitro od rok, ker se jim je posrečilo odpreti blagajno, brez običajne •operacije?, s ključi, ki so jih imeli s seboj. Iz blagajne so pobrali ves denar, približno 20.000 lir, razne dragocenosti, vredne približno 150 tisoč lir in za 300.000 lir vrednostnih papirjev. Kljub ogromnemu plenu niso bili zlikovci še zadovoljni. Hoteli so vlomiti še drugo blagajno, ki je bila tudi bogato preskrbljena z denarjem, a te niso mogli odpreti s ponarejenimi ključi, kakor prve. Navrtali «o Jo na treh mestih, a ker je to delo očividno prepočasi napredovalo, so prekinili «operacijo». Ker je bil tako njih pose! končan, so jo zlikovci na tihem ne-opaženo odkurili po isti poti, koder so prišli. Pred odhodom so še skrbno zaprli izpraznjeno blagajno in celico. Včeraj zjutraj je odkril tatvino nek uslužbenec, ko je, kakor navadno, priSel odpirat Bor in a poročila. Valuta na tržaške« trgu. ogrske.krone • • » • • • • o-uao . 0-13 avstrijske krone . . • • .....0.0323 0.0328 češkoslovaške krone , • • • • * « 66-80 67.30 dinarji , • • m m • • • • ■ • • • 26.15 26 30 le j i ••••••••• • .....11.25 11.75 msrke • • • • • t —..— dolarji ••••••• • • • • • • 23.— 23.15 francoski franki • • • • .....125.25 125.75 švicarski franki • • • • ..... 402.— 406.— angleški funti papirnati • . . • • . 100.90 101*20 Verginela Ana Košuta Franc PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene vehko zlatarno — urarno via Gia-cinto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke, 25/2 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jer-' ljamo žalostno veet, da je naš ljubi sin, brat ii* svak, gospod Fran Jersb Jamski xem?jemere% v Velenju umrl v svojem rojstnem kraju v Idriji danes, dne Pogreb se bo Tršil dne 22. novembra ob \'a4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Enžu v Idriji. V IDRIJI, dno 20. novembra 1923. Žalujo-'i rodbini Jsreb« Brez druzega naznanila. (636) zaloSG Uitzovih petu Postavlja na dom po zmernih cenah. Mw\w: Hrlžc Maks, Posrtjna. \mm železnin?. Or« Le^p^Ssi M/afek in 637 Dr. Jam Linka zobozdravnika sprejemata od 9-1 in od 3-7. Trst, €qfs© Viti, Era. Ili. š!aw. 24« poročena Sv. Križ, 24. novembra kršnokoli drugo pogodbo pri registrskem uradu — in vpis je obvezen — bo moral plačati dvakrat, trikrat, desetkrat toliko kot njegov laški sodeželan. Ako jo bo hotel predložiti v italijanskem jeziku, bo moral drago plačati prevod, ako jo bo hotel predložiti v slovenskem jeziku — in to bo bržkone storil, da finančni minister, mozgiivanje slovanskega ljudstva. na kak način v zvezi s tatvino. Škoda, ki so jo povzročili zlikovci s svojim «obiskom» se ne da Se z gotovostjo dognati; suče se baje okoli pol milijona lir. Tragičen samomor orožnika. Sinoči okoli 23. ure si je orožniški brigadir Štefan Coro-nco, star 23 let, dodeljen policijskemu komi- vsafve. kaj * v njei pisano _ bo mo,al pri-. g^^ff^iffŠ F™^^ -V-, finančni minister, pomeni iz- M^^s^eso. kro^v de,™ senee: J svoj cilj. Drugi strel je bil smrtonosen. Izdihnil je v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan. Vzrok samomora ni znan. Dre nesreči pri dcln. Včeraj predpoldne se je v stari prosti Iuki ponesrečil 54-letni kovač Karel Corbar, stanujoč v ulici Lorenzo Chi- minisccnc. Dve nedolžni žrtvi. S tem prehajamo k našima najnovejšima sotrpinoma, ki sta postala prav po nedolžnem — in to je najbolj tragično! — žrtev politike. Gre, kakor naši čitatelji že vedo, za znanega italijanskega izdajatelja g. Hoeplija in za g. Triveria. Kaj sta zagrešila pa ta dva, da se je izlil na njiju glavi tak srd? — SiraSen zločin, . . . strašen zločin ..., preljubi bralci in prijatelji! — Premislite: ... izdala sta kažipot občin in vasi v Julijski krajini... Pa ne samo to: .... dala sla natisniti tudi imena teh občin in teh vasi in sta— Bog nas varil — poleg najnovejših italijanskih imen natiskala tudi. . prejšnja imena, ki so ponekod celo . . . slovanska! Brrr .. . kaj takega res ni še videl svet! Z upravičenim ogorčenjem vprašuje «Picco-lo--, kateremu sc kar vrti v glavi.;. nekoliko*: Ali veste vi, Julijci, kje je Devin? Ste li k cd a j čuli za Mali Lošinj ali Malo Selo? Ali vas je kedaj nesla pot v Sveti Križ? ali ste kedaj čitali ime Vcdnjan? In ali je morda vaše uho kje slišalo in vaše oko kje zagledalo ime ... Škedeni? Ali so vam znana imena, kakor: Pczin, Poreč, Buzet. Izola, Labin i. t. d. i. t. d.?! O groza, groza! Skedenjci, Križani, Vodnjan-ci, Pazinčani in Dcvinci, dvignile se kot en mož in zakličite, da bo slišal ves svet: Ne, gospod «PiccoIo», ne preljubi ^Popolo di Trieste», ne, ti nesrečni Hoepli in še bolj nesrečni Trivieri, že nikoli, še nikoli \... Ne naši dedje, ne naši pradedje, ne naši prapradedje, o Bog, vari nihče ni še slišal kaj takega ... Le vprašaj, preljubi gospod *PiccoIo-> tudi pristno italijansko ljudstvo v Trstu, ali je že kedaj slišalo za Dolino, za Boljunc, za Rodik za Hudajužno, za Klanec i. t. d. Odgovorilo Ti bo ravno tako ogorčeno: Še nikoli, še nikoli! vedno le za... S. Dorligo, za Bagnoli, za S. Pietro di Madras-so, za Sott'Oblocca, za Plessive di Poverio, za Rachiteni, za ... Slappe Zorzi Ima pač prav < PiccoIo», ko pravi spričo takih imen, da mu «Gira la testa... un poco»! Dovolite po tej nedolžni šali, spoštovana «Piccolo» in "Popolo di Trieste», nekoliko resnih besedi. Vi dva pozivata na bojkot omenjene Hocplijcve izdaje samo zato, ker se ne ujema z Vajinimi političnimi cilji. In to je velika zmota! G- Hoepli gotovo ni tako neumen, da bi ne vedel, kakšen namen so imeli nedavni krstniki naše slovenske dežele, ko so ji dali floslej neznano ime, pač pa je preveč praktičen trgovec, da bi ponujal svojim klijentom — krompir za maslo. Prepričani smo, da je go- a'a proti temu Hoeplijevemu kažipotu Ie re- ama zanj, kajti vsak pameten Italijan, Slovan« Nemec in Turek bo rajši kupil kažipot, ki vkljub napakam — n, pr- Oglar namesto Oglej! — in nepopolnostim vsebuje poleg novih imen občin in vasi tudi njihova starodavna imena, katera najde celo po — italijanskih vojaških specijalkah, nego pa kažipot, ki za čisto (kljub petim letim italijanskega državljanstva!) in starodavno slovanske kraje vsebuje prečudna imena, kakor so, med premnogo drugimi, rav- Ne stori, česar ne želiš. ••! Listi so prinesli tc dni' vest, da je italijanski poslanik v Beogradu, Summonte, protestiral pri beograjski vladi proti odredbam jugoslo-venske vlade, «s katerimi se italijanskim državljanom, rojenim in živečim v Dalmaciji, kratijo pravice, ki jim gredo na podlagi sveto-margaritskega dogovora, da se jim namreč odtegujejo trgovske koncesije, ki so jih uživali doslej. r> G. poslanik je storil svojo dolžnost, če se italijanskim državljanom v Dalmaciji res dogajajo take krivice. Ravno zato pa mora ta protest napraviti na naše ljudstvo bolesten vtis spričo dejstva, da naše oblasti odtegajo dmgo za drugo obrtne koncesije — svojim lastnim državljanom po Julijski Krajini! Spričo tega dejstva se nam protest poslanika naše države v Beogradu kaže v drugačni luči. Je že res, da je g. poslanik oprl svoj protest na svetomargaritski dogovor, sklenjen med Italijo in Jugoslavijo v zaščito italijanskih državljanov, živečih v drugi državi! Ali do čudne sodbe mora priti svet, če ista država, ki se pritožuje radi oviranja gosp. snovanja, svojih državljanov v tuji državi, svojim državljanom na svojem lastnem ozemlju odjem-ljc možnosti gospodarskega snovanja, če jim naravnost odtega podlago gospodarskega obstanka!! Ponavljamo: opravičeno je, da se Italija potega za koristi svojih državljanov v tuji državi. Tembolj pa bi bila nje dolžnost, da bi se ravnata po reku: ne stori j drugim, česar ne želiš, da bi drugi tebi storiliJ Posebno še, ko so ji ti «drugi» najbližji, ko je j njih usoda njej poverjena ko ji je naložena dolžnost, da jim je dobrohotna mati! Taki protesti proti krivicam v drugi državi, ko se godijo istotake krivice na Škodo državljanov v lastni državi, izgubljajo moralno upravičbo kljub vsem formalnim dogovorom. Še enkrat: Ne stori drugim... ! Potem ic le bodo tvoji protesti proti krivicam imeli svojo upravičbo in bodo nahajali dobrohotno razumevanje! »šentjakobska Čitalnica« vabi vse prijatelje neložnega veselja na jutrišnjo prireditev. ' * Slov. akad. fer. društvo «Balkan* naproša tem potom »Društvene starešine in člane, ki so že končali svoje študije, kakor tudi društvene prijatelje in poedina društva, da darujejo društvu odnosno mu prepustijo proti primerni odškodnini knjige strokovnega in znanstvenega značaja sploh. Društvo si je stavilo za cilj, da izpopolni svojo knjižnico, ki je Ie znanstvenega značaja, ker je posameznim članom v današnjih razmerah zelo otežkočena nabava potrebnih knjig. V marsikateri privatni ali pa tudi ljudski knjižnici so knjige, ki leže takorekoč zaprašene in od katerih nima nihče nikake koristi. Trdno smo prepričani, da bo imela ta prošnja dober uspeh. Knjige naj se izročijo društvenim članom oz. odboru odnosno naj se javi rvislov darovalca. -Odbor. _ iz tržaškega iivUenla Velikanska tatvina. — Predrzni zlikovci vlomili v urade tvrdke Jakob Braaner & figli« predrli skozi Številna železna vrata« odprli glavno blagajno ter jo izpraznili, — Približno pol milijona plena. 2e del) Časa se v našem mestu ni slišalo o kakem večjem vlomilskem KRAVA s teletom se proda. Opčine, kavarna Besednjak. 1636 KROJAŠKI POMOČNIK za veliko delo se sprejme. Poznajelšek, krojačnica, via Car- ducci 36. Delo se odda tudi na dom. 1638 ŠIVALNI stroj za čevljarja, krojača in tudi za domačo uporabo, se proda po zelo nizki ceni. Punta del Forno 4, brivec. 1639 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vea CunficoU 8, na drobno in za družine Vi3 GiuHanl 33» Telefon 19-SO. Priporoča se lastnik (684) FR. ŠTRAKC&S3« Najvišje «POSLOVODJA za mešano trgovino, najmanj 24 let star, zmožen slovenskega in italijanskega jezika se sprejme takoj. Plačilo po dogovoru. Spričevala naj se predložijo do 5. decembra t. 1. »Občno konsumno društvo v Idriji.» 1637 cena placujan: za V KRONE, goldinarje, platin, plačujem najvišje. Zlate po L 91.— Urarna Ponte Fabbra blizu Piazza Goldoni. 1626 2ABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, Žeblji, vijaki itd. Zaloga žclez-nine, Via Filzi 17. 1627 ODDAJO se vnajem ulica Tesa 5t. 33 obširna skladišča z dvoriščem in stanovanje primerno za vsako obrt, posebno za lesno trgo-vino. 1633 KRONE, srebro, zlato in platin kupu;&a>. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al- ku?i9 zlatic, lisic, dihurjev, Šiftar, jazbecev,Riačk, ve-veric, krtov* divjih In zajce*. d. wm Trst, Via Cesare SaHisU it. iS. nad5tM vrais 16 3; bert, Trst, via Mazzini 46. 58 Sprejemajo se pošiljatve po pošti, □ □□□□□□□□□□□□□□□□□nonnon □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□DO banc Ustanovljena leta 1905. Delniika glavnica Lit. 15.0G0.000"— popolnoma vpiašaita. Glavni sedeZ: Trst, Via S. Nicofld 9 (Lastna palaca}. — Posirulnki: A3S&ZIA, zana. Olajšuje ¥iak§ frgo¥ z Jugoslavijo potom zaveznega zavoda Jadranska Banka v Ljubljani in Zagra In njenih podruSnic v glavnih mestih Jugoslavije. Daje kredite S* nakup blaga, subvencije na blage. Inkasi efektov in rafunov. informacijo. Kupuje in prodaja dinarja bi druge valute. Jamstvena pisma in druge operacije po najugodnejših pogojih. □ □□□□□□no □ □□□□□□□□□□□□□ □ □□□□□□□ □□□□□□ ODO □ □ □ □ □ □ PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL Hi) Na drugi strani je drugo dekle„ bruneta, na videz jako zdrava, ki je videti kakor Štajerska vaščanka. Govorita med seboj docela prijateljski- Blondina ji pravi Hennina, včasih Herma, in ji zlepa ukazuje, Herma jo pa sluša udano — razmerje med gospo in ljubeznivo služabnico. Oblačim se in tu prihaja tretja oseba, velika, močna bruneta, stara 40—50 let, ki dela utis obnošene veličastnosti. Bila je pri zasliševanju- Preden je vstopila, sem že odgovarjala blondini na prva informacijska vprašanja. Z ozirom na moj sveženj me je nagovorila: «Sie kommen geviss schon vom Oelangnisf* Pritrdila sem. . - * »Da sind Sie vom Militar nicht waHr/» Zopet kimam, da je tako. «KoIiko časa ste že zaprti?» «Osem tednov.» «Oh, a jaz sem že sedmi mesec.* _ Vprašala sem jo, ali je tudi ona vojaška jetnica in zakaj je toliko časa tukaj. ♦Osem let sem živela s polkovnikom Langc-jem, a nisem omožena, ker sem ločena,» mi pripoveduje nakratko. »Zavarovana sem bila zoper vlom in požar In ko so me okradli, sem s mma užgala, da bi dobila zavarovalnino.« te* Njena preteklost je bila zelo zamotana, ka- in zameiila z očmi, ker je kratkovidna, kor sem zvedela pozneje. Toda meni ni bilo rekla, da nc zna več češki. ... na tem, da bi si napravila sodbo o zločinu Pozneje sem sc domislila, da jo j.? hotcu te ali one osebe. Zadostoval mi je utis, ali Madžarka pičiti s to opazko. Baronica je prt' so ljudje dobri ali ne. Ta bolehava oseba sc mojim prihodom zmerjala Cehe, dasi je sum^ mi je zdela dobra, dasi sem po praških iz- hči urarja Suchega iz Prage, zato 'nc ji Soba je napravila na mene jako ugoden utis. Velika je, dobrih 8 m dolga, ako ne več, in 6 m široka ter jako visoka. Proti vratom je veliko okno, ki ga zaradi visokosti ne do-sežeS, razen ako se vzpneš na stol. Da je okno opremljeno z močnim železnim omrež- samo da se dražita. Drugi dan, ko so poklicali baronico zoru I k sodniku, je pristopila Madžarka k meni in me temeljito informirala. . Baronica je tukaj zaprta s hčerjo. Njen »nol je bil polkovnik v cesarski gardi, torej čk«< jem, ni treba poudarjati. Tudi vrata so že- prve dunajske družbe. Živeli so gosposko ij ' - - >mslvn velikomestno. Tam so se godile stvari! lJaja5 oba umorila in pokopala ra prekopavanju so našli in x'kri|j le z na in težka^ ki še odpirajo v spremstvu; velikomestno , rožljanja ključev. Na desno od vrat so police | so youre^ in hči je imeJa dva nezak m^k in vešalr za obleko, potem umivalnik z ve- {otroka, ki je likimi konvami in loncem. Zadaj za zaveso; vrtu. Pri ..... je v kotu kloset. Ob nasprotni strani je miza zločin. Ali niste čitali? Saj so bili časopis s klopjo in stolom, ob steni je še druga klop. polni tega skandala! Jaz sem bila tedij & Stol je imela v posesti ona bruneta, baronica j svobodna m ko so oc zaprli in sem zv viela Wessely von Balinghof. Na levo od vrat so! s kom sem zaprta, sem si rekla: «Te,Ja r. slamnjače. Postelj je šest, slamnjače štiri, i« še manjkalo! In moj mož je bil ves obup T« «»_»___S_ A__T ___ * mw caVi! L- A lt> cllčstl 1 e< Tla so čista, umita in toplo se mi zdi v sobi dovolj. V primeru z mojo praško celico sem lahko zadovoljna. Ko je vstopila gospa baronica, je pravila Madžarka: «Schauen Sie, Frau von Wessely, da haben Sie eine Landsmannin. Frau Professor kommt von Prag.» Baronica se je ozrla preko ramena name l* . ---------'--------. « ko je slišal, da sem v družbi baronic«* \v es sely. — Staro baronico so zaprli zaradi so krivde, a ona trdi, da je nedolžna! Kako t bilo možno, da bi imela hči dva otroka in h mati, ki Živi ž njo, ničesar ne vedela? Hči j rodi letos, rodi za leto dni zopet — mati jj v sosedni sobi in ničesar ne ve, da je hče* slabo in da davi otroka! — Ne verjemite . ničesar!«