70. številka. Ljubljana, soboto 25. marca. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, iavzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejemati za avstro-ogerske delale za celo leto 16 *1<L, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 #1(1. — Za Ljubljano brez poSifjanja na <1om za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaia. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 25—26 pole« gledališča v „zvezdi".
O p ni v ii i št v ii, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
M e & č a n j e!
Osem let je uže minulo, kar v našem slavnem kranjskem glavnem mestu Ljubljani ena stranka sama vlada, in brez vpliva naše narodne neodvisne stranke gospodari z našim davkom. To je ona stranka, ki nij prijazna našim domorodnim prizadevanjem, ki je sovražna našemu domačemu jeziku in domačej našej šegi.
Meščanje! Vi vsi veste, kaj Vam je prineslo v tem času gospodarstvo teh Ijudij: poviša vali so priklade na davek, mestne blagajnice so prazne, kupčija in obrtnija peša, naše deželne koristi se zanemarjajo, za domačo omiko našega roda se ne skrbi, a pač se dela nam škodljiva nemška politika.
No tedaj! ne volite Vi, ki hočete, tla bode tega slabega gospodarstva enkrat konec, nič več onih mož, katere Vam svetuje od birokratov podpirana stranka, temuč volite spoduj zapisane kandidate naše samostalne meščansko-n arodn e stranke.
Mi Vam priporočamo za volitev
v III. razredu, ki bode pondeljek 551. t. III., te-le gospode: J. NT. Horak, hišni posestnik, Jožef Jurčič, urednik, Karel Kljim, stolni kaplan, Jožef Ilegali, mizarski mojster.
v I. razredu, ki bode četrtek 30. te«;a meseca
te-le gospode: Henrik Vičlliail, hišni posestnik, Mihael Pa kič, hišni posestnik,
Franc Pcterea, hišni posestnik, Ivail V i lil ar, hišni posestnik.
Od meščiinsko-narodnega volilnega odboru.
Kakšne zastopnike ima ljubljansko mesto ?
V Ljubljani komandirajo ter gospodarijo zadnja leta in volilne liste sestavljajo ter kandidate vsiljujejo odvisni birokrati, odvisni penzijonisti in nekaj privandranih tujih Jjudij.
In koga so bili zadnjič vsilili, da zastopa glavno mesto naše kranjske dežele v državnem zboru?
Gospoda dr. Schafferja! Kdo je gospod Schaffer?
Mlad mož, kateri je prilično bogat, to se ve, brez svoje zasluge, ki zna baje izvrstno zabavati mestnih novic potrebne nemške in ponemčene dame, ki je bil prej advokatni kandidat vendar po zmožnosti niti no za so-licitatorska mehanična dela posebno spreten, ki zdaj v kazini prvo besedo vodi, in kot politični paripetetikar v Ljubljani in po Dunaj i hodi, in baje celo željo v srcu nosi, v mini-sterstvu teh ali onih zadev kako mesto zasesti.
Ta gospod dr. Schaffer je torej poslanec našega prvega mesta Ljubljane, ta dr. Schaffer v našej ljubljanskoj nemške j kazini „zvonec nosifc, in tudi sedaj je v kazini postavljal kandidate za ljubljanski mestni zbor, z drugimi prijatelji vred, nem-škutarsko kandidate.
Znano je,  da človek iz natornega samo-ljubja to najrajši priporoča,  kar je njego v e m U prepriča u j u,  njegovemu  srcu najbližje.
No, če so pa ti kandidati, katere SchaiVer s prijatelji priporoča, možje njegovega prepričanja, pač je vsak Ljubljančan, ki pih voli — ueinož, da hujšega no rečemo. In če so vsi neujškutarski prijatelji taki zastopniki, kakor je dr. Schaller, potem adijo patrijotizcm, proč ideali, živela politična lehkomisclnost! In kdo bi ugovarjal, da nijso vsi tisti, ki so SchafVerja
za kandidata postavili in zanj agitirali, taki j kot on! Saj se mej soboj poznajo! In kaki so ti naši Schafferji politično V Poslušajte Ljub-ljančanje, jaz vam o tem jedno historyco povem in veselite se potem, kako lepo in dobro ste.v državnem zboru zastopani!
Vsak Ljubljančan, ki kaj misli, gotovo želi, da bi se naše mesto povečalo, polepšalo in obogatelo. To bi, ko bi bilo več obrtnije, več kupčije itd. Brez dvombe bi to vse nastalo, ko bi zraven južne in gorenjske železnice prišla še dolenjska železnica, za katero prosi vlado vsa naša kranjska dežela in tudi bela Ljubljana, katera bi potlej postala majhen vozal v železničnej mreži; in kaj to pomenja, to kaže v velikem Dunaj, v manjšem pa celo Maribor, dve mesti, ki se hitro množita. Torej vsak Ljubljančan in vsak Kranjec mora biti za dolenjsko železnico vnet, in naloga izvoljenih poslancev in zastopnikov je, resno na to delati, prositi in terjati, da se doseže. Kako je Schaffer to izpolnoval V Oujto in strmite nad trivolnostjo tega velicega nemškega poslanca naše Ljubljane!
Nij še dolgo tega, kar jo bila sla na Dunaj zavoljo te železnice neka deputacija, katere se je udeležil tudi zdauji predsednik trgovinske komore, g. Aleksander D. Prodno je k ministru šla, prosila je dr. S c h a ffe r j a, naj gre on ž njo, ter njo predstavi ministru, in naj bode on govornik, ker je kot državni poslanec uže bolj vajen in zveden.
Gredo k ministru. Zraven poslanca SchafVerja gre tudi poslanec velicega posestva,- pl. Lan-ger, dalje Dreo, Pongratz, Lukman, in še nekaj gospodov. Pred ministrom povedo, kaj bi radi. Minister odgovori, da z dolenjsko železnico zdaj ne more biti nič, ker nij denarja. Na to je dr. Schaffer, uzor poslanca in resnega ljudskega zastopnika, rekel: ,,Kksce-lenca, mi vemo, daje nemogoče, ali dajte
nekoliko meriti in trasirati, da bodo ljudje le nekaj videli!** Torej ! Foslanec, zastopnik naroda, postavlja se pred ministra Njegovega veličanstva cesarja in mu reče: „moči, vrzi neumnemu ljudstvu peska v oči, varaj ga, meni nij res za stvar, ali govoriti moram za njo, da popularitete ne izgubim, in vlada vaša naj vsaj hlini, če ne more dati!
Ali nij to večja nemoralnost, največji je-zuitizem, če še poslanec ne sramuje ministra pregovarjati naj njegove volilce z nečim videzom pehari, vara, goljufa?
Mi ne vemo, nijsmo vprašali onih gospodov, katerim so Schafferjevi sodeputati pri ministru z indignacijo to frivolnost ljubljanskega poslanca in vodje nemškutarske stranke v Ljubljani, pripovedovali: kaj je mi-ster odgovoril in storil.
Zaslužil je pač, da bi ga bil podučil o dolžnostih poštenega in resnega ljudskega zastopnika, potem pa z odločnostjo odbil netaktnost, ali naravnost rečeno razžaljen j e, ki je v tem, da se drzne poslanec priti pred cesarjevega ministra z nemoško i n-sinuacijo, naj on, minister cesarjev, ubogo ljudstvo s praznimi, na v.dez oprtimi upi za nos vodi!
Cela stvar karakterizira, kakšni so ti ueniškutarski politikarji: brez vsega svetega prepričanja za stvar.
Potlej nij čuda, da take reči doživljamo!
No, volilci ljubljanski, ali Vam nij čestitati, gratulirati, da Vas tak mož zastopa, kakor je g. dr. Schaffer? In gospod dr. Schaller Vam tudi za občinski mestni zbor kandidate ponuja in sam uže sedi v njem !
Jugoslovansko bojišče.
Srbija se neprenehoma orožuje. — Nekoliko turških Ocrkcsov je z orožjem v roci v
Srbijo udarilo. A srbski mejni stražniki so j da se vso pod Cerkniško županijo spadajoče turške divjake nazaj  zapodili, pet Čerkesov vasi uvrste v politič^m, sodnyskem in linan-
ubili in Teliko jih je v reki Thnoku utonilo.
V Hercegovini mora Turkom slabo goditi se. Prosili so vstajnike za 12 dnij premirja, ali vstaši so rekli, da ga ne marajo.
V zgornjej Bosni so štirje turSki vojaki utekli od vojske in pribegli k vstajnikom, ker so bili lačni in raztrgani. Rekli so, da uže šestnajst mesecev nijso nobene plače dobili od turške vlade.
Politični raztfled.
V Ljubljani 24. marca. CV*r»f baje poklada veliko važnost v to, da se naša vlada z Ogri poravna.   Ce se to ne doseže, pade ministerstvo. Tako govore vsi listi.
Uojrki „Pokrok" prinaša članek, v katerem toži, kako so se časi izpremenili. Še pred dvajsetimi leti je bilo mnogov odličnih Nemcev na Češkem, kateri so s Čehi vred branili pravice in samostalnost češkega kra Ijestva. Zdaj nij nobenega več, obe narodnosti si Btojita sovražno nasproti. In vse pomirljive ponudbe Čehov so dosedaj Nemci osorno odbijali.
Vilf**ijc ilrzuve.
V fifHOf se iz dvomljivega cari-gradskega vira poroča, da je knez poslal predsednika senata v Grahovo, da tam zaukaže strogo neutralnost v hercegovinskem boji.
V ft^aikeoJttief poslanskej zbornici je predložil naučni minister osnovo postave, ki Izpreminja zakon o uredbi višjih učilnic. Država bi zopet imela potem pravico, doktor-stvo podeljevati in višjo grade sploh, a ne posamezne neodvisne šole, kakor to določuje postava prejšnje narodne skupščine.
Sptmnjsfeo ministerstvo izjavlja manifest, v katerem svoje reforme navaja, vsled katerih bode dežela zopet razcvela se, dohodki povišali, stroški znižali se.
##m/i/ministerstvo ima biti denes sestavljeno, in sicer iz osob Depretis, Nicotera, Mezzocapo, Brin, Zanardelli, Cop-pino, Mancini, Melegari. Tako poroča „Di-ritto."
Wii*m€ir*kgw je stari Viljem ob njegovem godu imenoval za generala konjiške vojske. Čudno vezilo.
fcnem oziru v področje ložkega sodnijskega okraja
Čas jd uže zares, da se v tej zadavi ustreže volji tukajšnjega prebivalstva in da s* od strani vlade ne prvzira to kar ti j a v jeden <1hh.
Neugodnosti, katere izkuša tukajšnje prebivalstvo potem, ko občuje sedaj z uradi v daljnem Logatcu so zares take, da jih dalje trpeti ne more. Daljava uže do Logatca združena z zamudo časa in iz vsega tega izvirajoči stroški, to so prikazni, katerih nema kmalu kaka občina zaznamovati. Do tija potrebuje se iz najbližjih vasij tukajšnje županije 4 V* ure hoda in iz najbolj oddaljenih sel se komaj v 6 urah tija dospeje. Je-li na Kranjskem katera županija sploh kateri okraj*S0O duš brojoči toliko oddaljen od svoje sodnije? Posamezna sela se morebiti dobe sem ter tija, da imajo jednako daljavo do uradnij, a cele županije — okraji, — kateri bi dali celo polovico opravila svojej sodniji, kakor to daje naša občina in kar smo uže večkrat z avtentičnimi dati dokazali — se na Kranjskem teško kje nahajajo. A pri vsem tem uže prosimo in prosimo in našej pravičnej želji odločiti nas iz Logaškega okraja in uvrstiti v Ložki sod-
stranka za vožnjo potrosila, a to nič ne de, saj se naglo vozi. A to ne gre! V tej zadevi bi priporočili visokej vladi, gledati strogo na splošno željo ljudstva ne na predloge posameznih ljudij. Priporočili bi posebno g. dež. predsedniku, da se sam osobno prepriča o tej stvari ter, da ako hoče mnenje ljudstva po-izvedeti naj se v prvej vrsti obrne na ljudstvo samo, ne jedino le na svoje podložnike.
Sploh pa za celi okraj leži Logatec kot uradni Bedež prav neugodno, in čudi se vsak nepristranski onemu, kdor je izduhtal to modro misel, preseliti uradni jo tija, od koder bi si g. uradniki uže kaj radi pomagali.
Is «k(iul<wi( a na Dolenjskem 20. marca [Izv. dop.J Tudi mi Studenčanje in naša občina smo se jedenkrat vzbudili in pokazali, da napredujemo z duhom časa. Te dni smo imeli volitev občinskega zastopa, in čuj to — Studenec nij še videl kaj jednacega — zbralo se je črez 200 narodnih volilcev, večinoma mladi, inteligentni možje in volili so tudi na-rodni občinski zastop. Do to vzbuje v narodnem obziru jim je pripomoglo največ branje slovenskih časopisov, kateri posebno ob času volitev mnogo pišejo, kmeta izpodbujajo, mu na srce polagajo, naj se bolj zanima, kdo je izvoljen in naj opusti oni zastareli izgovor: saj brez mene tudi opravijo", ali pa: „kaj
nijski  okraj, kamor  imamo komaj 2 Va ure \. ,   , , •, ,
f:je meni mar, naj bode ta ah oni župan" itd
hoda — nikakor se ustreči neče. Čudno je to! | Morebiti mislijo zgoraj, da mi ako železnico upotrebljujemo lehko občujemo z uradi v Logatcu. O ne, se motijo. Ako hoče kdo iz tukajšnje občine ob navadnej uri do polu dne v uradu biti, mora uže isti dan zjutraj ob 1 uri na kolodvoru v Rakeku biti, da se z vlakom pelje tija; kajti do 11 Va ure pred polu
Zdaj je pa na varh ležeče občinski odborniki, v kratkem boste iz svojega kroga volili si predsednika — župana. Pazite, da si izberete delavnega, naobraženega moža, da mu bode blagost občine in njen napredek v duševnem in gmotnem stanji na srcu, da bode vsem jednako pravičen in ne temu ali onemu
dnevom nij ga druzega vlaka iz Trsta proti svoJcmu »botruU prcdri?st W   Najboljši bi
Dop
181.
Iz C«»rl4nU*o 21. marca [Izv. dop.] Kakor smo čuli, bode se naša županija zopet letos obrnila na slavni deželni zbor s prošnjo,
Ljubljani. Ako ne dovrši svoja posla do polu dne, čaka se ve da vsakateri do po polu dne in ob 3. uri ide zopet v pisarno. Navadno pa ne dovrši svoja opravila do 4. ure, kuje ravno zopet čas odpeljati se s poštnim vlakom iz Logatca proti domu. Primoran je torej čakati do večera in sicer do 11 Va ure. Dan in dve noči so torej proč. Mislimo, da železnica bi se ne smela nikakor v poštev jemati, ako se določuje v kateri sodnijski okraj bode ta ali ona županija, ali vas spadala; kajti potem bi se lehko reklo vse ob železniški progi ležeče vasi, katere komaj 2 uri vožnje do Ljubljane potrebujejo se bodo uvrstile v področje Ljubljanske okrožne sodnije.  Nekaj soldov več bi
bilo, da bi bil župan občinski urad v središči občine, da boste vsi jednako daljavo imeli, in da ne bode zaradi oddaljave prepira.
Pred vsem pa glejte, da ljubi naš slovenski narod in da je zmožen v našem dragem jeziku v občinski pisarnici uradovati. Vrzite na" stran osobnosti, porazumejte se mej soboj, ter glasujte jednoglasno za delavnega, neodvisnega in poštenega župana,
V bližnjem Št. Jarneju se je pa tako malo volilcev zbralo, da jim nij bilo mogoče niti dovoljno število odbornikov voliti, izvoliti so pa take, ki se za kmeta in za občino malo brigajo. To je žalostno! V kratkem bode volitev na Raki, pazite sozemljaki, da boste po-
I* istek
Slovenski pesnik Rajnki.
(Spiaal Davorin Torstenjak.) Rilo je meseca avgusta leta 1842, ko me na mojem domu obišče iz Zagreba pri-šedši StankoVraz. No Davorine! zašto ste tako tužni V zaklikne, ko me vsega otožnega za mizo sedečega zagleda. Odgovorim mu, da sem bolesten, in sicer zelo nervozen. „Uprav dobro, potovanje hoče Vas okrevati, haj d z menoj na Koroško." — Takoj se odločim, oče mi napolnijo mošnjo, jaz osnažim si „kanone" žalostnega spomina, in sedeva si na voz, ki naju je do Maribora peljal. V Mariboru sedeva na poštni voz in se peljeva do Celovca. Jaz sem bil takrat klerik in po du-hovensko oblečen. Stanko Vraz je nosil surko in cerven-kapo. To je bila gotovo „polizei-ividrige Gesellschaft." — Povsod so naju gle-
dali in ogledavali, in slednjič ovohali, da sva — preoblečena špijona. V Celovcu nij sva se dolgo mudila (prijatelj Matija Majar, katerega sva mislila obiskati, je baš odišel za nekoliko dni na kmete), nego samo toliko, da se nasitiva, ker najin namen je bil, obiskati slavnega slavista Urbana Jarnika. Jarnik je takrat bil župnik v Blatnem (Moosburg), kjer je nekdaj stoloval znani Arnulf Korotanski Blatno stoji na desnem bregu Drave skoro v sredi mej Celovcem in Beljakom.
Vraz je z Jarnikom bil uže ne samo po dopisih, temuč tudi po jedenkratnem obiskovanji — mislim leta 1837 — znan.
Bilo je uže mračno, ko potrkava, in g Jarnik, takrat nekaj črez CO let star, g, Vraza takoj spozna in mu z veseljem naproti stopi, rekši:  Srečo dobro, g. Cerovčan '*), g.
Vraz ! Mene Stanko predstavi kot svojega jogra," in ker sem uže spadal „ad statum elericalem," bil sem še srčnejše sprejet.
Ko sva trudne ude okrepčala, so se pogovori začenjali o stanji narodne stvari na Hrvatskem, o slovstvenem delovar ji štajerskih Slovencev, in slednjič ogreti z dobro kaplico smo začeli popevati. Stanko je na svojih potovanjih zmirom soboj imel flavto, na katero jo znal izvrstno igrati, tudi brenkal je rad na kitaro, in zraven popeval z milim svojim glasom.
G. Jarnik prinese vnovič svojih pesnij, in ko sem mu pomagal listke prelagati, vidim, da je pod marsikatero pesnico bilo ime „ Rajnki" zapisano. Ko ga vprašam, kdo je ta pesnik: „ Rajnki," nasmehlja se česti-vredni starček in reče:  nekdanji mladi Ur-
*) Vražje bil v va^i Cerovcu rojon in m v predgovoru Jaisovih povesti,   katere je prestavil
Dragotin Sam pri, podpisal s tem imenom, zato tak pozdrav.
Narodu." Govorilo se je, da se bo začela delati velika cesta od«Ljubna v Solčavo, da se je za to cesto posebno in najprej potegnilo graško gorsko društvo in da se je o tej stvari predložila prošnja tija, kamor je najbolj treba. Iles, bila bi za nas prevelika dobrota, če bi se ta misel uresničila, pa bila bi še večji, če bi naša fara dobila šolo, tako šolo, da bi v njej otroci naši učili so vsega, kar je najbolj potrebno za navadnega človeka, kateri ne misli na večno ostati tukaj, kakor polž v lupini. Kako potrebno nam bi bilo take šole, mi vidimo iz pobojev, kateri se tako pogosto doprinašajo pri nas, katerih bi pa ne bilo, če bi ljudje vedeli si napraviti prijetne urice z druziini pečanjami, kakor pijanstvom in hrupom, kateri je nedostojen človeka pametnega. Nasledek takih surovih tepešek je vselej jednak: Ljudje lomijo si zdrave člene, in za odšlt od o vanje iščejo pravico pred sod-nijo, katera ne more vselej pečati se s podobnimi brezumnostjatni, in če bi prav hotela, ne more vselej priti na pravi sled, ker je le malokrat dosti zanesljivih prič. Kaki ne-vedneži in suroveži živijo mej nami, kaže posebno sledeče: Pretečenega leta stepli so se pri krčmarju naše vasi fantje, mej katerimi so bili domači druzega krčmarja. Ko je ta poslednji spravil svoje ljudi proč in k pokoju, razbili so pijanci pri prvem mnogo hišnega orodja, kar je bil pa sam gospodar največ kriv, ker je fante hujskal na boj. Drugi dan odpravil se je poškodovani krčmar k sodniji j pa namesto, da bi bil toži razsajnike, tožil je krčmarja svojega soseda, kateri um je največ pripomogel, da se še večje nesreče nijso godile v njegovoj hiši. In ko ga je sodnik vprašal, zakaj svojega soseda tožuje, rekel je: „Zato, ker kaj ima, drugi pa nemajo nič!"
Sploh o naših vaščanih moremo reči, da njihova glavna čednost je nevošljivost druzega druzemu in hinavstvo. Pa človek bi nič ne rekel, če bi bili samt navadni ljudje mej njimi taki: najbolj žalostno je to, da se k podobnim napakam posebno sklone kažejo ljudje, kateri so se učili ,,haben, sein und \verden" etc, in kateri zdaj vsak dan svetnikom prah ometaju in hudo uro zvone.
Bog nam daj zdravo slovensko šolo!
Solčavan.
Iz Orinužjt 21. marca. [Izv. dop.j „Slov. Gospodar" je tudi glasilo ormužkega posojilnega društva, ter njemu navadoma njegov načelnik poročuje o društvenih zadevah. Ako je on priobčevaje dvomesečni izkaz imel
privatno znanje o obljubljeni vlogi gospoda Hermana, se to ne more tudi od mene pričakovati, ker z gosp. Hermanom jaz ne korespondiram, zato se obljubljena vloga nij v mojem dopisu v „Slov. Narodu" objavila, tem menj, ker se je še le po dopisu izvršila. Zato je opomba „Gosp.u uredništva neopravičena.
V.
(Pa tudi smešna, kajti ko bi bili tudi mi, uredništvo „S1 Nar." črtali oni pasus, kakor „G.U suinni, odločuje tu naša, samo naša volja in smo tako malo odgovorni „G.", kakor mi od njega ne zahtevamo, naj nam cenzur-sko pravico v svojem uredovanji prepusti. Ur.)
Domače stvari.
— (Ljubljanskim volilcem in narodnim agitatorjem) moremo denes, ker je v ponedeljek 27. t. m. uže volitev za tretji razred, zadnjikrat živo prošnjo izreči, naj ne omagajo v delovanji. Zmagali bodem o gotovo, če se to intenzivno delo no opusti, katero je začeto Če nam še toliko nasproti store, ne udajmo se! Važen je za našo slovensko stranko prihodnji ponedeljek, zato na delo! Ogovorito v drugič, in tretjič vsacoga našega volilca, in naj skrbi vsak narodnjak za svojega znanca, da gotovo pride volit. Će pridejo oni, ki so obljubili, nobena sila nam zmage ne iztrga, če prav letos napenja protivna stranka svoje „vse žile," kakor pravi. Ne udajmo se!
— (Policaji kot nasilni volilni agitatorji.) Ker sta c. kr. deželna vlada in magistrat prepovedala nam Slovencem na ogle nabiti naš volilni oklic s kandidati, vložili smo drug plakat v cenzuro, na katerem so sama imena narodnih kandidatov. Tega nabiti nijso mogli prepovedati, temuč v četrtek je došlo „ privoljenje" podpisano „za župana: .Teras" in plakati so se nabili. Kako smo strmeli tedaj, ko so v četrtek večer od vseh krajev nam prišli naši povedat, da so po vsem mestu policaji z veliko jezo potrgali naše kandidate z oglov in onim našim ljudem, ki so jim rekali, da to ne gre surovo odvračali, da imajo ukaz to storiti. Kakor nam je denes v petek v uredništu prišel povedat magistratni komisar, kot poslanec županov, ravnali so policaji po nekej „zmoti" in župan se je zarad tega opravičeval. — Ali tam, kjer se take „zmoto" sploh morejo goditi, da iz občine plačani sluge kakor so policaji davkoplačujoče prebivalstvo z nasiljem tako žalijo, kakor je s tem naša
snemali Studenško občino in se te prevažne volitve v mnogobrojnem številu udeležili.
Kmetoljub.
X l^ittkoKTit trsrtft 22. marca. [Izv. dop.] Posojilno društvo na Laškem je dne 4. marca tega leta prvi občni zbor imelo, pri katerem je bilo črez petdeset udov navzoč ni h.
Debate pri posameznih točkah so bile prav živahne in tudi ostro, in posamezni dru-Stveniki so interpelacije pri pregledu računa proti predstojniku stavili, kateri se je moral potem društvenikom nasproti opravičevati.
Prva točka dnevnega reda je bila pregled in potrjevanje računa za pretočeno leto 1875, — društveni blagajnik gospod Jože Drolec je v kratkem in v dobrem ter razumljivem govoru stanje premoženja in delovanje društva v pretočenem letu zboru razpoložil, iz katerega z veseljem posnemljem, da je društvo v pretečenem letu 1875 in sicer od 15. maja do 31. decembra v vsem skupaj s 70.000 gld. delalo, kar je za prvo leto gotovo veliko.
Potem so se pravila društva nekaj pre-naredile, in se je sklenilo, da bode društvo v prihodnje pod naslovom „hranilno in posojilno društvo na Laškem" delovalo, ter da bode društvo leta 187(! za hranjene denarje 6°/0 obresti otlrajtovalo. Totem seje predstoj-ništvo volilo, in sicer so bili vsi udje sedanjega predstojništva jednoglasno zopet voljoni, in sicer: gosp. France Tieber za predstojnika, gosp. Karel \Veber za namestnika, gosp. Jože Drolec za blagajnika in gosp. Konstantin Trap za knjigovodja.
Društveniki so tedaj s to volitvijo dokazali, da so bili s sedanjim predstojništvom popolnem zadovoljni in da tudi še za dalje tem možem zaupanje dajo, da bodo v prid društva še za dalje delovali, kar se tudi nadejamo, ker vsi udje predstojništva so pridni in delavni možje, katerim pa tudi na srcu leži, da bode društvo krepko napredovalo, in ubozemu kmetu pomagalo, iu da kmet oderuhom in zidovom v roke ne pride. Ker sem iz društvenih zapisnikov poizvedel, moram naznaniti, da so do sedaj sami kmetje in posestniki denarje dobivali; in kmetje so prav hvaležni in zadovoljni, da se je na Laškem to društvo ustanovilo.
Iz NoU*uv<- 30. februarja. [Izv. dop.] Po letu prošlega leta se je o našem tihem kraju sprožila živa beseda o slovenskih novi-nah, posebno pa v dragem nam »Slovenskem
ban Jarnik. Nekdaj smo se mogli pod tuja imena in psevdonime skrivati, ker nemška hijerarhija je slovenske pisatelje duhoven-skega stanu ne ravno najbolj ljubila.
Jarnik je tudi nemški pisal v svojoj mladosti v „Karnthncrische Zeitschriftu in v „Ca-rinthio". V prvem Časniku so tudi natisnene nekatero izvirne pesnice pa tudi slovenski njegovi prevodi Schillerjevih poezij, kakor postavim: Grof Habsburški.
On si je dopisoval z Dobrovskim, ki ga je visoko čislal, kakor sem se iz pisem Do-brovskega do Jarnika prepričal, katera je nama dal za prebiranje.
Ko je Gustav Fellinger, c. k. nad-poročnik regimenta „Luxem", sedaj „Ktfnig der Belgier" v Celovci bil v posadki, se je z Jarnikom seznanil, tudi slovenski naučil, in nekoliko Jarnikovih pesnij v nemščino prestavil.  Fellinger, ki ima v Pekavi nad Gradcem
lep spominek, je bil štajerski i „Friederich Korner", hraber vojak in dober pesnik, njegove pesni so izišle pod naslovom: „Leyer und Sch\vert". Ne vem iz glavo, kedaj je umrl.
Na Jarnikovo spodbudo je Fellinger zložil lep igrokaz: „Herzog Ingo". Predmet je iz koroško-slovenske zgodovine vzet.
Travo ime pesnika: Envin, nij mi znano. V Celovcu se gotovo da zvedeti.
Jaz sem v Blatnem od Vraza ločil se, in zopet na Štajersko šel. Vraz pa je potoval črez Beljak v ziljsko dolino in po družili slovenskih krajih koroške dežele pobiravši narodne pesni.
V Beljaku se je nekemu „Kroiskomis-saeru" z imenom: ,,Jugowitzu nevaren zdel, ta ga je denuncira] pri višjej policijskoj oblasti, in takoj so dobili vsi komisijski uradi po vsej Koroškej in Staj rskej — tudi nemški — zapoved: pazljivo oko imeti na tega panslavi- ]
stičnega potnika. *) V Celovcu ao pozneje policij sko-uradno tudi zaslišali g. klerika Jožefa Ulago, katerega jo Vraz iz Gradca poznal, in ga v semenišči v Celovci obiskal.
Mene so uže tako imeli na muhi, in ker sem z Vrazom potoval, še sem postal večji ljubimec skrivne policije. Sicer je četiri lota malo imela z menoj opraviti, ker sem' bil v semenišči mej štiri debele zido zaprt, ali kot kaplan sem postal zopet njen varjenec, in ako bodeni dobre volje, bodem še katero povedal, kako veselo je nekedaj bilo — slovenskim rodoljubom biti.
*i Komisar Jiigovvitz jo imo: Vraz izgovarjal iti pisal po Koroškem žargonu: U raz, in dolgo nijso uradi mogli zvedeti za to nevarno oaobo, ki jo na graškom vseučilišči bila iuiatrikulirana z imenom: Jakob Fraas, v steckbriofu pa: Uraz (bi>ri kakor alov. U rac).
stranka v svojoj pravici žaljena bila,  tam so več ko čudne razmere.
— (Tiskovnapravda.) Urednik „Slovenskega Naroda,u J. Jurčič, in za „narodno tiskarne" tiskarsko poslovanje odgovorni faktor M. Armič, imela sta včeraj do polu dne pri ljubljanskej c. kr. okrajnej sodniji tri pravde zarad prestopa programa „Slovenskoga Naroda" (§. 10. in 11. tisk. zak.) na tožbo c. kr. državnega pravdnika g. Peršeta. To kratkem, komaj pol ure trajajočem obravnavanji je sodnik c. kr. adjunkt Čuček obadva za uekriva izpoznal. — Precej potem sta imela bivši urednik „Slovenca" in Blaznikove tiskarne faktor jednako pravdo.
— (Slovensko gledališče.) Jutri v nedeljo 26. t. m. bode zadnja redna predstava dramatičnega društva v tej sesiji. Predstavljala se bo prvikrat francoska mična igra s petjem v S dejanjih „Materin blagoslov ali Chonchon". Prva prihodnja predstava je dne 2. aprila na korist našega jako nadarjonega kapelnika g. Stocklna, ki bode izvirno od njega komponirano opereto v 2. dejanjih „ Čarovnica" na oder spravil. Kar je slišati je ta opereta dobro sestavljena, tedaj se nadejamo veselega večera.
— (Delavski shod.) Denes soboto 25. t. m. ob treh po polu due je v „čitalnici" prost delavski shod. Na dnevnem redu bode: 1. Delo črez čas in njega poslednjice. 2. Sklepanje resolucije in odobravanje peticije mojstrov do si. deželnega zbora zaradi odprave del v ujetnišnici"
— (K Preširnovemu životopisu.)
V popisu Prešernovega življenja v Jurčie-Stri-tarjevem „klasji", da je Preširen prišel 1811 v Ljubljano v latinske šole. V opombi pa omenja Stritar, da ta letnica nikakor nij trdna, ker je menda še le 1822. leta dovršil ljubljansko učenje. Iz „perioh" in listin ljubljanskega gimnazijskega arhiva se da dijaška doba Preširnovega življenja nekoliko pojasniti.
V jesen 1. 1813 je prišel v Ljubljano France Preširen (pisan v listinah povsodi Preschern) v 1. razred latinskih šol. Prvo leto je bil drugi „praemio donatus" (prvi je bil Anton de Scheichenstuel); v drugem razredu je bil prvi mej tistimi, ki nproxime accesserunt", v 3., in 4. in 5. razredu je bil zopet drugi, a v G. pa tretji „praenrio donatus". L. 1820 in 1821 je bil v 1. in 2. letu filozofije in v jesen 1. 1822 je menda šel na Dunaj. 10. jan. 1820 je napravil preskušnjo za informatorja v predmetih prvih 4 latinskih šol prav dobro.
P.
— (Iz Krškega) na Dolenjskem se nam piše, da se je začetkom marca tam naselil notar g. O m a h e n, ki je pripravljen, slovenskim strankam po zahtevanji po slovenski uradovati, ker ima za koncipijenta svojega sina izšolanega jurista in vrlega narodnjaka. Ovi urad torej iskreno dolenjskemu občinstvu priporočamo. Ker se tudi od strani tukajšnjega advokata g. dr. Kocelija takim zahte-vanjem z veseljem s slovenskimi spisi odgovarja, in imamo tudi narodno po domače ura-dujoče županstvo, vidi se da če tudi počasi, vendar napredujemo.
— (Zmrznil.)   Pretočeni ponedeljek je šel zvečer nekov 65 let stari hlapec iz Logatca, kjer je davke za svojega gospodarja plačeval, po žlebu nad Hasbergom proti domu na Unec Ker se je pa mož baje s špiritom namošane vode malo preveč navlekel,  prikobacal je ! veliko silo do vrha, od koder je videl posled jijikrnt obljubljeno deželo, lepi svoj Unec, po
tem pa se zvrnil v sneg in — v mrazu za večne čase zaspal.
— (G ustav Ha bit) jo — kakor se nam piše — pristopil k železnici kot bivši častnik genijski; tehničnih vednostij si nij nikjer pridobiti mogel. Njegove zasluge za občino so samo te, da je svojemu bratu službo pri magistratu ljubljanskem preskr-bel. Tudi njegova služba je v koliziji z mestom občinskega svetovalca. Ko bi občina z železnico v kako nasprotje prišla zavoljo cest ali zidanja poslopij, ali shranjevanja, zavoljo ognja, nevarnih tvarin ali smodnika, mora Ha-bit v teh zadevah vselej le na korist železnice in v škodo ljubljanske občine glasovati. On bi si le s tem nove zasluge pri železnici za svojo korist pridobiti hotel, kar uže kot mož-beseda, katero je pri svojem pristopu k železnici vodstvu dal, ko je obljubil, zmirom na korist in v smislu železnice delati. In to bi bil neodvisen kandidat?
Zaradi preseljevanja na Dunaj
prodam ptostovoljno prav po ceni: svojo j*k'> dobička pridobitno hišo z lepim vrtom
vred v kolodvorskej ulici,
parni stroj s kotlom od La Chapelle iz Pariza, rarlične transmisijone, st«jala in jermenne plošče, razhčno hišno in fabrikno o'odje itd. Dalje v prejšnjej Krenerjevej štacuni v Mpital-
•IccJ ulici  po Čudovito ni/kcj ceni nov« in tudi
uže rabljene
Šivalne stroje
najboljtie kakovonti in sicer: vtecbler A vVHmou se mizico in stojalom 83 g]., ,, kompletni se zapiralno shram-
bo »8 gl.,
potem kakor zmirom:
Prave Elias Howe in Liti
Prsi za Brajce za polovično ceno, potem še nekaj okgfgrd snovij, shirtinga, šivank itd.
■H Skotaj ne bode nikdar ve« došla tako ugodna prilika »a tako mali zueaek kupiti gotovo dobri Hivnlni titroj. Tedai vabim v»e, kateri nameravajo si k odaj omisliti kak šivalni stroj, da me počaste z njihovim -zaupanjem, ter se priporočam z odličnim spoštovanjem (71—1)
Woscb,nag-g.
Za saisijo!
Najnovejši v konfekciji,
snovi za obleta za dame.
suknja, platneno blago, preproge, pregrinjala
i. t. d. priporoča najcenejši
trgovina modernega manufakturnega blaga za dame (C9—i)
L. Wallenka,
v Ljubljani, glavni trg štev. 7.
Se nikdar kaj jednacega!
Hv nikdar rabljeni
šivalni stroji:
llow<»-jcvi po 55 gld. in višje. mVlicclcr «1 \1 iI»m>u po 48 gld. in višje
V Ljubljani,
t jmUn skej uli*'* štev. 2SS.
Dunajska borza 24. marca.
Enotni dri. dolg v bankdvoih 72 glu 20 kr.
Enotni dri. dolg v arobra "O   .   95 ,
1860 dri. posojilo   .... 111   .   — .
Akcije narodne bankta   . 890   .   — .
Kreditne akcije    .... 164
London ....... 115
Napol. ....... 9
C. k. cekini  ... 5
Srebro ....           . 102
30 95 29
46'/, 25
Radgostski uMšver&atni eni
rožnovsii Mo-nitliuU celtlički,
priporoča se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prane in vratne bolečine, posebno za snšico, želodečevo slabost, za splošno Blabcst čutnic in začenjajoče) se pljučnici!
Veliko število priznanskih pisom razpolagajo se v prepričanje.
Javna zahvala.
Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rož-novi v Hadgostskem. Čestiti gospodi Po dostanein nevarnem pljučnem vnetji mučil me je celo tri leta suhi kašelj in ponavljajoča se hripavost. Pretočeno jesen postalo je moje žalostno stanje tako hudo, da sem celo kosce vstrdene krvi i/.kašljal in trpel sem pri tem zarad prebavenja in telesne slabosti, mrzlice in ponočnem mo jako slabeči m potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatiral je začetno jetikot
Po dolgem brezvspešnera zdravenji poskusil sem vBled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Kadgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo užo mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suhega in žgočega kašljanja Vaše KoŽnovske celtličke.
V kratkej dobi zboljšalo se je moje brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri ni-kakoršnega ozdravenja nij upal.
Kašljanjo nehalo je popolnem, ravno tako nijsem več kri pljuval in nehalo je tudi ponoćno potenje, povrnil se jo zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo je moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasticiteto.
Komaj po četiritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem moje ozdravenje poleg bogu jedino le Vašim pripomočkom.
Prosim Vaše blagorodje m oje j staroj materi, katera uže četiri leta trpi na srčnem bedenji in teškem dihanji, priposlati proti poštnem povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljic maho-rastlinskih celtlič-kov in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in nedrago hišno zdravilo zasluženo splošno pri-poznanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni Ivan Celervn, kaplan. Cerhovico 14. aprila 1875. Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna škatlja lložnovskih maho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za* kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej.
lCaugoMtaki univerzalni čaj in Rož-novMkl iiialio-riiHlliuski celtllekl dobivajo se Jedino le v lekarni J. fHeiohcrla v Kožno v i (na Mora v s k eni | in razpošiljajo so naročila na vsu strani proti poštnem povzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mavr v LJubljani, A. Beinitz v Celovci, VV. K itn i g v Mariboru, Anton Nedwejl „zinn Mohren" v Ciradei in J. Cejbok v Zagrebu. (892—11)
Z alo gre
napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih štacunah materijalnoga blaga.
Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v torek.
Najboljše sorte krompirja, &
zgodnjega amerikanskoga rožnega, se dobivajo 50 kilogramov « (1 cent) po 3 gold. 50 kr. pri
J. Skale-tu,
(56—3) iui Volja nali v LJubljani. ^
Izdate^ in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'
94