ELNM	NASA SMUČINA	GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 9	ŠTEVILKA 11	15. JANUAR 1971
Smuči Elan za vse In vsakogar. Izbor je bogat, cene zelo primerne
Stabilizacija gospodarstva
»•<
:
:
Generalni direktor tovarne športnega orodja Elan
Begunje na Gorenjskem je prejel nagrado Borisa Kraigherja za leto 1971
Čestitamo
:
:
Člani kolektiva pred začetkom proslave
:
Če se ozremo v obdobje pet let nazaj, lahko ugotovimo, da so bile pri takrat uveljavljenih ukrepih za reformo gospodarstva izrečene prav enake misli. Ne bi želeli razpravljati o tem, zakaj po petih letih ukrepov za reformo gospodarstva govorimo danes skoraj enako kot takrat. Vredno pa je razpravljati o t em, kaj smo storili mi, v našem podjetju v teh petih letih, kako so reformski ukrepi takrat vplivali na naše poslovanje, kako pa danes vplivajo stabilizacijski ukrepi in nazadnje, kaj sploh danes lahko naredimo.
NADALJEVANJE NA STR. 3
| VEČER, SREDA, 16. DEC. 1970
( Smuči
E Nihče ne more in tudi noče E tajiti, da je naša industrija v po-H vojnih petindvajsetih letih nare-E dila velik korak naprej. Tako v E pogledu količine kot v pogledu E Kakovosti. Samo, prebiti se s E kakšnim izdelkom v evropski ali E jelo svetovni kvalitetni vrh, je E zelo zelo težko. Kdor pa se s E svojimi kvalitetnimi izdelki en-5 krat prebije na evropsko ali ce-E lo svetovno tržišče, ta je — lah-1 ko rečemo — ugrabil kar lep = »prostor na soncu«.
E	Mislim, da bi na eni strani
E papirja formata A 4, kakor temu S pravimo, lahko opisal vse ju-E goslovanske izdelke, ki so se H prebili v svetovni vrh. Enega | izdelka bi vsekakor ne smel in E ne mogel spregledati: smuči to-E varne športne opreme Elan iz E Begunj na Gorenjskem. Slovijo E tudi nekateri drugi njeni izdel-E ki, denimo plastični čolni gli-= serji, telovadno orodje in dru-E go, toda s smučmi so prekosili E samega sebe. Več smuči izvo-E zijo kot druge avstrijske to-E varne smuči razen menda to-E varne Fischer, pa še tu ni čisto E jasno, kdo jih izvozi več.
E Elanove smuči zadovoljijo to-E rej največjega sladokusca. Zato = so nekateri ljubitelji zimskega E športa debelo pogledali, ko so = v mariborskih trgovinah s šport-E nimi predmeti te dni opazili E smuči avstrijske tovarne Kneisl! E Debelo so pogledali in zmajeva-E li z glavami.
E V času, ko so radijska, časo-E pisna in televizijska poročila E polna vesti o stabilizaciji, ko se E na vsakem koraku borimo za E zmanjšanje uvoza, še posebej = uvoza nepotrebnih stvari, se naj-= de uvoznik, ki troši dobre zelene E dolarje za avstrijske smuči.
= Zunanjetrgovinska bilanca Ju-E goslavije kate kljub še tako E ostrim stabilizacijskim ukrepom = iz meseca v mesec večji pri-E manjkljaj. Zdi se mi, da tivi v E Jugoslaviji posebna skupina lju-E di, ki se ukvarja samo s tem, E kako bi izigrala komaj sprejete E ukrepe. Toda o tem zdaj ne ka-= te razpravljati, vsaj ne v mojem E okvirčku.
E Pribiti pa je treba, da, če po-E leg toliko potrebnih stvari uva-E lamo veliko količino nepotreb-= nih izdelkov (koliko je med teli mi samo kiča najslabše vrste!), E nam prav gotovo ni treba uva-E iati avstrijskih smuči.
5	Prvič, ker je treba varčevati
E z devizami, in drugič, ker so Ela-S nove smuči boljše.
|	(DE2URN1	REPORTER)
UREDNIK SLAVKO KNAFELJ FOTO:
FRANCI KOLMAN TEHNIČNI UREDNIK LIPAR MARJAN TISK
GORENJSKI TISK
Kaj nam prinašajo stabilizacijski ukrepi
O stabilizaciji gospodarstva je dosti govora, zato je prav, da tudi v našem glasilu o tem spregovorimo. Ni naš namen
obravnavati stabilizacijo na splošno, temveč konkretno, tako kot jo čutimo v poslovanju našega podjetja.
Kaj stabilizacijski ukrepi sploh od nas zahtevajo? Zahtevajo gospodarnejše poslovanje, usmerjeno v čimvečji izvoz, in čimmanjši uvoz, zahtevajo, da
trošimo čim manj sredstev, da ne povečujemo kratkoročnih bančnih kreditov, da ne povečujemo osebne dohodke iznad povečane proizvodnje oz. produktivnosti, da ne povečujemo prodajnih cen naših proizvodov. Mogoče ni našteto vse, našteto pa je sigurno vse, kar je najbolj bistveno.
Elan na
Sedemnajsto svetovno prvenstvo 1970, ki je bilo v Ljubljani oktobra 1.1. je zelo razgibalo najprej politične in nato športno javnost.
Jugoslaviji je bilo svetovno prvenstvo ponudeno, vendar so takoj nastale komplikacije. Vrsta političnih zapetljajev okrog stališča našega komiteja, da predstavniki, telovadci Južnoafriške unije ne morejo v Jugoslaviji nastopati. Rasistična politika, ki jo vodijo, ni v skladu z našimi socialističnimi načeli. Problem je postal svetovni. Mi smo zmagali — po enoletnih razprtijah je bilo dokončno določeno, da bo prvenstvo le v Ljubljani.
Nam je komite že takoj zaupal nalogo, da opremimo Svetovno prvenstvo s telovadnim orodjem. Zaradi spredaj opisanih dogodkov smo tudi mi prekinili priprave, kar se nam je deloma maščevalo.
Toda ob pravem času smo bili nared in po vseh preizkusih, pregledih, meritvah in naknadnih dodelavah smo izpolnili roke in pravočasno postavili na odre glavne dvorane in v vse trening dvorane orodje,
SGP70
blazine in drugo opremo. Obrati in posamezniki so res vložili delo in skrb, da bi Elan mogli predstaviti v svetovnem merilu. Naša servisna služba pri montažah in kasneje stalna služba na prvenstvu je izpolnila dane naloge v zadovoljstvo prireditelja in tekmovalcev.
Telovadno orodje je bilo dosledno skrbno izdelano, lično in pa točno po merah predpisov mednarodne gimnastične zveze (FIG).
Zraven vsega pa smo si priborili dovoljenje, da smo vse kovinske dele, ki so sicer barvani z modrim kovinskim lakom, lakirali oranžno. Barva je izredno povzdignila sliko tekmovanja — oranžno orodje na vijoličasti podlagi. Priznanj ni bilo kraja, celo od tistih, ki so v začetku tej oranžni barvi vztrajno nasprotovali.
še dodatno pa smo popestrili odre z originalno posodo za magnesio, ki smo jo razvili v inštitutu. Vsesplošno zanimanje za ta izdelek iz poliestra — kakor naši čolni — nam je bilo dobro potrdilo, da smo uspeli. Nekaj posod smo morali kar oddati. Verjetno jih bodo upo-
rabljali celo na Olimpiadi v Miinchnu.
Sicer pa je bil deležen največjega strokovnega priznanja naš konj, ki so ga proslavili za najboljšega na svetu. Tudi ta bi spadal na olimpiado. Nekateri naši sodelavci vedo koliko truda je v delu, da smo izdelali takega konja, kako smo pripravili proizvajalce usnjarje, da so izdelali kvaliteto in barvo po naših zahtevah in kako smo uspeli tako lično in funkcionalno pobrusiti površino.
Na orodje ni bilo kritike — narobe, le priznanja in mnogo zanimanja s celega sveta. Ce bomo vložili še in še truda, imamo sedaj edinstveno priliko prodreti na mnoga svetovna tržišča in telovadišča.
Ime našega Elana doslej še ni v tolikih izvedbah in inačicah blestelo na svetovni pozor-nici, na ekranih barvne televizije in relejnih sistemih zemeljskih satelitov, še doslej nikdar se »Elan« ni pojavil v barvnih posnetkih celih strani vseh svetovnih časopisov in revij.
Elanovi izdelki pa niso bili zgolj tekmovalno telovadno orodje. Mariborski Partizan je nastopil z vajami na naših mostnicah. Nepozabne so bile slike teh vaj na otvoritveni akademiji. Osemnajst deklet
na mostnicah. Ni čudno, da so že dobile povabilo, da nastopijo v Frankfurtu in Muncbnu. Tudi tu smo pokazali svojo kvaliteto. Mostnice so zdržale vse obremenitve. Propagandno tudi ta nastop z našimi most-nicami pomeni zelo mnogo in veliko reklamo. Naša proizvodnja telovadnega orodja izpolnjuje vse pogoje, da pridemo še na Olimpiado. Po mnenju mnogih nepristranskih strokovnjakov to zaslužimo — če politika ne bo zaigrala drugačne violine. Vsi konkurenti — proizvajalci tekmovalnega orodja so iskali dlako v jajcu, da bi zmanjšali naše uspehe, toda to jim ni uspelo.
Če bomo obdržali in izboljšali kvaliteto in če bomo obdržali in gojili kontakte s telovadnimi strokovnjaki in mednarodnimi organizacijami imamo v telovadnem orodju še lepe izglede.
Kakor je bilo SPG 70 pomembno za Jugoslavijo spričo velikih uspehov naše telovadne vrste in Cerarja, ter zaradi organizacije prvenstva, tako ni nič manj za Jugoslavijo pomemben uspeh Elana — jugoslovanskega proizvajalca telovadnega orodja.
Ing. Jurij Hočevar
Cerar in Kovačeva na našem orodju.
Stabilizacija gospodarstva
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Po uveljavljenih reformskih ukrepih smo v vseh podjetjih dajali na tehtnico pluse in minuse, primerjali in tehtali smo vrednost ugodnih in neugodnih vplivov. Seveda od rezultatov tehtanja je bilo v vsakem podjetju tudi odvisno nadaljne. Za nas smo vedeli, da imamo na razpolago zelo ozek krog ukrepanja. Namreč način, da so podjetja kot rezultat tehtanja pozitivnih in negativnih vplivov najbolj pogosto povečala prodajne cene v okviru možnosti za spreminjanje cen, pri nas ni imel večjega pomena, ker smo že takrat nad 60 % naše proizvodnje izvozili na konvertibilna področja. Tam pa zaradi spremenjenih pogojev poslovanja v naši državi seveda niso imeli nobenega posluha za povečanje cen. Za nas je ostal edini način, to je znižati stroške proizvodnje. Skratka, poiskati smo morali vse rezerve, ki so morebiti še obstojale. Pozabiti pa tudi ne smemo, da smo pri iskanju rezerv bili že zelo izčrpani, zaradi težavnih pogojev poslovanja v letih pred reformo.
Ne glede na res ozek krog možnega ukrepanja, smo tudi po zaslugi ravno v letu 1965 zaključene delne rekonstrukcije imeli prva tri leta po go-skodarski reformi razmeroma dobre poslovne rezultate. Kot izvozniki na konvertibilno področje že nikoli nismo bili navajeni na posebno visoke dobičke. Kar pa je posebno važno, v našem podjetju je bil izvoz vedno aktiven in nikdar nismo z morebitnim višjim dobičkom na domačem tržišču pokrivali izgubo v izvozu. Osebne dohodke smo še vedno znali držati v pravilnem okviru, tako da je bilo vsako povečanje osebnih dohodkov res vezano na večjo produktivnost ali pa drug izboljšani poslovni rezultat.
Po letu 1968 pa se nam je začel poslovni rezultat naglo slabšati. Pogoji poslovanja, posebno ocenjeno na izvoz, so se postopoma slabšali. Cene domačih storitev in materialov so narasle do višin, ki se jih v izvoznih kalkulacijah ni več dalo pokrivati. Tudi razne
Srečno 1971
družbene dajatve, posebno carinske davščine so nam neenakopraven položaj do drugih konkurentov na zunanjem tržišču še poslabšale. Po več letih smo ponovno začeli zaostajati s povprečnimi osebnimi dohodki, naša akumulacija pa se je znižala na več kot nujni minimum. In v času, ko so negativni vplivi dosegli že zaskrbljujoči obseg, v času, ko se je dosti govorilo o instrumentih, ki bodo olajšali poslovanje posebno izvoznikom, so bili uveljavljeni stabilizacijski ukrepi.
Zaradi težav, ki spremljajo naše poslovanje zaradi prehudega zdivjanja cen storitvam in materialom, je stabilizacijske ukrepe samo za pozdraviti. Namreč eden bistvenih stabilizacijskih ukrepov je odlok o zamrznitvi cen. Eden resnih problemov, ki jih stabilizacijski ukrepi želijo tudi urediti, je devizna bilanca države. Devizna bilanca mora biti aktivna, dinar pa čimprej konvertibilna valuta na svetovnem trgu. Ravno zaradi problemov, ki so narekovali stabilizacijske ukrepe, bi pričakovali, da bodo uveljavljeni takšni ukrepi, ki bodo omogočali vsaj najosnovnejšo selekcijo med podjetji. In sicer takšno selekcijo, ki bo vsaj v najosnovnejši obliki razlikovala med seboj podjetja, ki jim je potrebno položaj olajšati in takimi, ki jih je potrebno »priviti«. Tako pa na žalost lahko vsaj v našem podjetju spremljamo stabilizacijske ukrepe z veliko dozo grenkobe v ustih. Vsaj trenutno, v okviru začasnih ukrepov. In upamo, da res samo v okviru sedanjih začasnih ukrepov. Namreč, ukrepi veljajo za vse enako, za tistega, ki izvaža na konvertibilno področje ali za tistega, ki izvaža na klirinško področje ali prodaja doma.
V izvozu na konvertibilno področje uspevamo samo s po-
Generalnl direktor govori na proslavi
trebno kvaliteto in ceno, kvaliteta in cena pa se dosega poleg ustrezne tehnologije tudi zaradi kvalitetnih surovin in materialov, cen materialov in družbenih dajatev. Konkurenčna moč, ki nam je že tako bila zelo omajana zaradi nesorazmernih domačih cen in dajatev pa se nam je z uveljavitvijo odloka o polaganju 50%, oziroma od l.XII. naprej 30% depozita pri uvozu, še dodatno poslabšala. Istočasni restriktivni ukrepi pri bančnih kreditih so nas pripravili v nemogoč položaj pri obratnih sredstvih. Naša likvidnost je postala zelo zaskrbljujoča in kar je še najslabše, zaključena rekonstrukcija, ne samo da omogoča, ta tudi zahteva večjo proizvodnjo. Večje proizvodnje pa ne bo mogoče doseči, če ne bodo na razpolago ustrezno večja obratna sredstva. Pogoji za povečano prodajo v izvoz obstojajo, kapacitete obstojajo (zaradi možnosti povečanega izvoza smo jih tudi zgradili), ne obstojajo pa denarna obratna sredstva, ki smo jih na povečani izvoz planirali, dodatno pa veže velika sredstva še predpisani depozit.
Od kolektiva bodo uveljavljeni ukrepi zahtevali veliko
Kultura
To je naslov teme, katero je 21.11.1970 predaval Ivan Ribič na mladinskem seminarju v hotelu Zlatorog v Bohinju. Ivan Ribič je tudi scenarist nove TV nadaljevanke VOS.
Kultura ima svoje rojstvo v razvitih deželah. K nam so jo prinesli ljudje. K temu pa so pripomogle tudi vojne.
Boris Kraigher je nekoč dejal, da je kultura del politike in to bo tudi držalo.
Danes npr. probleme nerazvitih predelov pri nas rešuje mladina. Velike demonstracije pod vodstvom mladine in študentskih organizacij so bile npr., ko je Jugoslavijo obiskal Nixon. Pred kratkim pa je Zveza mladine in študentskih organizacij poslala obširno obrazložitev Izvršnemu svetu o naših Slovencih ter o njihovih pravicah na Koroškem itd.
Mladinkam in mladincem priporočamo, da preberejo naslednje knjige:
J. S. Schreiber: Ameriško izzivanje
Erich Framm: Zdrava družba
Slavko Kržnik: štiristo najlepših
Božidar Pahor:	Družabne
igre
Vse knjige je izdala Prešernova družba v Ljubljani.
žrtvovanja in zalaganja. Ne bi bilo prav, da čakamo samo na spremembo predpisov, ki bi nam položaj olajšali. Ukrepati moramo tako, da bomo v okviru sedanjih pogojev, tam kjer so, čimbolj odpravili lastne slabosti. To pomeni, da moramo izvršiti ustrezne ukrepe za izboljšanje kvalitete, zmanjšanje izmeta, znižanje stroškov proizvodnje (izdelavnih in režijskih), boljše izkoriščanje delovnega časa itd. Ne smemo nazadnje tudi pozabiti, da bi zaradi povečanih življenjskih stroškov bilo nujno povečati osebne dohodke. Toda povečali jih bomo lahko samo z izboljšanjem poslovnega rezultata, ne pa morebiti z dodatnim poslabšanjem delitve dohodka v korist skladov. Vse to in še več, bo potrebno upoštevati v gospodarskem planu za leto 1971, ki je ravno sedaj v pripravi.
Nazadnje bi tudi zaključili z mislijo, da upamo, da bodo dokončni sistemski predpisi, ki so v pripravi, izboljšali položaj podjetjem, ki so močno udeleženi v izvozu na konvertibilno področje, z istočasnim predlogom organom, ki sprejemajo razne ukrepe, da bi bilo nujno izvršiti spremembo začasnih stabilizacijskih ukrepov, ki bi izvoznikom olajšal, ne pa ote-žal sedanji položaj.
in mladi
Večina mladinskih društev in aktivov v Radovljiški občini ima probleme s slabim vodstvenim kadrom, ki malo ali pa sploh ne dela. To so: Gostinski center Bled, Elan Begunje, Klub mladih Begunje, Klub mladih Radovljica, Mladinski klub Ribno itd.
Kaj je pri nas v Elanu vzrok?
Tone Benedičič
Gibljivi del osebnega dohodka
Izplačano za oktober novem. Smučarija	140 %	136	%
SLO (Telovadno orodje	131	%	124	%
KO (Kovinska)	128 %	146	%
SO (Sedlarska) 136% 118% OP (Plastika) 117% 118%
Podjetje	136	%	136	%
Skupno lesni	139 %	136	%
Komisija za izume in tehnične izboljšave je predlagala odboru za vprašanja združenega dela tovarne Elan nagrado za sledečo vlogo:
Vloga tov. Volčjak Slavka: odpravitev prašenja na krtač-nem stroju z din 250,00.
Ing. VM
Analiza osebnih dohodkov
Po sklepu DS, je bila plan-sko-analitska služba zadolžena, da preko »Naše smučine« objavi gibanje OD v Elanu v odnosu na notranje in zunanje primerjave.
1.	Izdelan je bil pregled doseganja OD 47 lesno industrijskih podjetij Slovenije izmed članov poslovnega združenja »LES« — SRS, med katerimi smo v polletju 1969 zasedali
10.	mesto, istega obdobja letos pa 28. Devetmesečna primerjava pa kaže še slabše stanje, saj smo bili lani v povprečju devetih mesecev na 7. mestu, v letošnjih devetih mesecih pa smo padli na 30. mesto. Pri tej primerjavi pa ne smemo pozabiti, da smo po številu zaposlenih na 16. mestu, po ustvarjenem celotnem dohodku na 18. mestu, po doseženi proizvodnji na 17. mestu, po doseženem izvozu na 7. mestu, po
celotnih sredstvih (vrednost podjetja) na 7. mestu itd.
2.	Povprečno doseženi neto OD na zaposlenega za celo podjetje in po mesecih znašajo:
Mesec	1969	1970	70 69
Januar	952	1.076	111
Februar	1.047	1.051	100
Marec	1.054	973	92
April	988	1.174	119
Maj	1.117	1.157	104
Junij	1.128	1.187	105
Julij	1.159	1.161	100
Avgust	1.097	1.154	105
September 1.157		1.264	109
Jan. - sept.	1.075	1.137	106
Enota
1969
3.	Po posameznih enotah je bilo gibanje osebnih dohodkov v devetmesečnem obdobju letos primerjano z istim obdobjem lani:
Rang 1970 Rang
70
Obrat smuči	949	8	1001	8	105
Spl. lesni odd.	1086	4	1185	4	109
Kovinski odd.	1150	2	1288	2	112
Sedlarska del.	1021	6	1259	3	123
Obrat plastike	1295	1	1472	1	114
Priprava lesa	962	7	1018	7	106
Pomožni obrat	1089	3	1174	5	108
Podjetje	1075	5	1137	6	106
4.	Doseženi OD v primerjavi z lanskim letom so absolutno in relativno porasli najbolj v sedlarski delavnici in to kar za 238 N din ali za 23 %, sledi mu obrat plastike (OP) s 14 % povečanjem, nato kovinski oddelek (KO) 12 °/o, splošno lesni oddelek (SLO) 9 %, pomožni obrat (PO) 8 %, sledi povpreč-
no celo podjetje za slabih 6 % povečanja, za tovarniškem povprečjem so še priprava lesa (PL) za 6 % povečanja in obrat smuči (OS) za 5 %.
Absolutno najnižje in najvišje doseženi osebni dohodki v letošnjih devetih mesecih so bili:
Lahka je ugotovitev, da so bili naj nižje doseženi osebni dohodki februarja v višini 874 din v OS in najvišji julija 1700 din v OP, kar je za 95 % razlike.
Iz vsega do sedaj navedenega se lahko vprašamo, kaj vpliva na tako različno doseganje OD po mesecih, posebno pa še po enotah.
Med ostalimi vzroki so v prvi vrsti:
— kvalifikacijska struktura
— doseganje plana proizvodnje
— doseganje delovnih norm
— izkoriščanje delovnega časa
pogoji dela itd.
a) Kvalifikacijska struktura zaposlenih po posameznih enotah (v procentih) je eden najvažnejših vplivov na različno doseganje OD
Na podlagi navedenega lahko nadalje ugotovimo, da ima obrat smuči od 301 zaposlenih najmanjši delež visoko kvalificiranih, na predzadnjem mestu je s kvalificiranimi in razumljivo je potem na zadnjem mestu s priučenimi. Obratno pa ima močno strukturo stanje zaposlenih sedlarska delavnica, vendar pa je ta s svojimi 8 zaposlenimi s celoto težko primerljiva. Po močni strukturi zaposlenih sledi kovinski oddelek, nato pomožni obrat, splošno lesni oddelek, obrat plastike in končno priprava lesa. Razumljivo je, da na tako zaporedje strukture vpliva vrsta in način proizvodnje.
b) Drugi pomembni vpliv na višino OD je merilo za ugotavljanje izvrševanja plana proizvodnje. Vsaka proizvodna eno-
Enota	Najnižji	OD	Rang	Naj višji OD		Rang	Naj višji Najnižji
OS	februar	874 din	8	september	1110 din	7	127
SLO	marec	966 din	6	avgust	1343 din	4	139
KO	avgust	1163 din	2	september	1542 din	2	133
SD	januar	1076 din	4	avgust	1422 din	3	132
OP	marec	1167 din	1	julij	1700 din	1	146
PL	februar	916 din	7	september	1071 din	8	117
PO	februar	1089 din	3	september	1314 din	5	121
Pod j.	marec	973 din	5	september	1264 din	6	130
ta ima svojo osnovo za ugotavljanje plana in je v delni zvezi tudi na različno procentualno doseganje plana.
Devetmesečno povprečje po posameznih enotah točno kaže procente, ki so bili upoštevani pri izračunavanju osebnih dohodkov. Rang pa določa kronološko zaporedje od največjega do najnižjega. Tako je imel obrat plastike devetmesečno 28 % dodatek na merilo doseganja plana proizvodnje in s tem zasedel prvo mesto, drugo ima kovinski oddelek s 26 % dodatka, sledi mu sedlarska delavnica s 24 °/o, nato splošno lesni oddelek z 19 %, celotno podjetje s 17 % in na zadnjem mestu je obrat smuči s 15 % dodatka.
c) Zelo jasen je tudi vpliv na višino OD procent preseganja delovnih norm. Povsem razumljivo je, da doseganje delovnih norm ni enako po enotah, temveč je razmerje naslednje:
Od januarja do septembra 1970:
Podjetje	14,2
Obrat smuči	12,7
Splošno lesni odd.	17,7
Kovinski odd.	16,1
Sedlarski odd.	15,3
Obrat plastike	28,8
Priprava lesa	5,9
Pomožni obrat	23,0
Tehnična služba	20,9
Prodajna služba	15,7
d) Na višino OD vpliva tudi izkoriščanje delovnega časa kot kaže pregled strukture (v%) redno opravljenih ur (po času in učinku) v razmerju do celotno obračunanih ur v devetih mesecih.
* (tabela spodaj)
Nekaj konkretnih podatkov lahko ustvari bralcu sliko nad vplivi, ki neposredno ali posredno vplivajo na gibanje osebnih dohodkov po posameznih enotah.
če se kdo želi obširneje seznaniti z osebnimi dohodki, lahko dodatno pregleda še »Gradivo za razpravo o sistemu delitve OD v podjetju« z dne 21. novembra 1970.
ZAHVALA
Upokojenci se zahvaljujemo upravi Tovarne športnega orodja ELAN, upravnemu odboru in delavskemu svetu za povabilo na proslavo 25-letnice ustanovitve in 20-letnice samoupravljanja tovarne ter za podarjene spominske ure.
Za upokojence Kavčič Janez
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo kolektivu ELAN, ki se je ob 25-letnici obstoja tovarne spomnil na našega pokojnega očeta in nas tudi obdaroval.
Družina FINŽGAR
Enota	1969	Rang	1970	Rang	70 69~
Obrat smuči	81,0	7	78,3	5	96,7
Splošno lesni oddelek	83,1	4	79,6	2	95,8
Kovinski oddelek	82,9	6	79,8	1	96,3
Sedlarski oddelek	75,4	8	78,5	4	104,1
Obrat plastike	87,4	1	74,9	8	85,7
Priprava lesa	83,8	3	76,2	7	90,9
Pomožni obrat	84,1	2	76,3	6	90,7
Ostalo	85,0	2a	80,8	la	95,0
Podjetje	82,9	5	78,7	3	94,9
Dostojno smo praznovali 20 - letnico samoupravljanja
Letos sta bili v Elanu kar dve, oz. tri pomembne proslave. Poleti so gasilci praznovali 20-letno uspešno udejstvovanje, oktobra pa je praznoval ves kolektiv 25-letnico obstoja in obenem 20-letnico samoupravljanja.
Ne mislimo tu pisati o pomenu tega praznovanja, kajti o
Predsednik DS Slavko Knafelj otvarja proslavo
Za zabavo je poskrbel ansambel Mihe Dovžana s solistom Vitom Ahačičem In pevko Ivanko Krašovec
tem smo izčrpno poročali v posebni, slavnostni številki »Elan« in govorili na sami proslavi. Zapisali bi radi le to, kako je bilo.
Ocena velike večine udeležencev in teh ni bilo malo, je bila ta, da je proslava nadvse uspela in da si takih ali podobnih srečanj še želijo. Prav je bilo, da smo se odločili za tak korak, saj je 15- in 20-letnica šla mimo nas skoraj neopazno. Res da smo prav v najtežjih gospodarskih pogojih morali za to žrtvovati dobršen del sredstev, vendar se zavedamo, da je pa v prvi vrsti le človek, delavec in če od njega nekaj zahtevaš, mu moraš tudi nekaj nuditi. Sprva smo mislili, da bi ta dva jubileja praznovali drugo leto, vzporedno z dokončno dograditvijo podjetja, kar bi vsekakor proslavi dalo še lepši pečat, vendar smo končno le rekli, da je 25 oz. 20 let le tak mejnik v zgodovini podjetja in samoupravljanja, da ne moremo iti mimo in da se tu ne da več odlašati. Zato smo proslavo organizirali bolj za interni krog zaposlenih in njihovih svojcev ter naj ožji krog okoliških predstavnikov oblasti in podjetij.
Res pa je tudi, da bo zaključek investicije in s tem dograditev podjetja drugo leto le terjala, da na otvoritev povabimo vse naše poslovne partnerje, domače in tuje ter širši krog predstavnikov oblasti ter športne dejavnosti. Naša želja je, da bi se te slovesnosti udeležil tudi naš maršal Tito.
S	tega mesta gre pohvala organizacijskemu odboru (Slavko Knafelj, ing. Jurij Hočevar, Jože Lipnik, Vlasta Vidic, Miha Finžgar in Maks Vrečko) za uspešno izvedeno proslavo in praznovanje. Tudi sindikat je brezhibno speljal svojo nalogo postrežbe z obratom družbene
prehrane vred. Ker ni bilo nikakršnih omejitev pri prehrani in pijači, je nekdo od navzočih zelo karakterno obeležil ta dan kot dan »komunizma« v Elanu. Vsakdo si je vzel sam kar je potreboval in lahko rečemo, da se je večina udeležencev izka-
zala zelo zrelih in korektnih in da ni bilo ne pretirane potrošnje, niti pijanosti ali izgredov.
Povrsti moramo tu omeniti prizadevnost tistih posameznikov in služb, ki so k uspešni izvedbi doprinesli svoj delež. To so predvsem delavci Inštituta, arhitekt ing. Vagaja in naš Marjan Lipar iz Ljubljane, delavci komunale in gasilci, bratje Tacmanovi, mladina in drugi.
Na tej proslavi smo se korektno spomnili vseh 10 ustanoviteljev. Osem od teh je še živih, sedem se jih je proslave tudi udeležilo. Posebej smo se spomnili umrlih: Ažman Slavka iz Krope in Finžgar Ivana iz Zgoše, našega dolgoletnega sodelavca. Nadalje Miha Finžgarja, ki je v podjetju nepretrgoma od ustanovitve, posebej tistih, ki so v podjetju neprekinjeno nad 20 let in vseh, ki so nad 10 let. Posebne pozornosti so bili deležni naši upokojenci.
Proslave so se udeležili tudi vsi naši dosedanji direktorji: Rudi Finžgar, Lovro Potočnik in ing. Jože Osterman. Vsi so bili burno pozdravljeni. Priznanja so dobili tudi najaktivnejši samoupravljalci. Višek pa so na proslavi predstavljali naši vrhunski športniki: Miro Cerar, Ivo Danev, Ludvik Zajc, Fric
Detiček in Tine Mulej, ki so se ljubeznivo odzvali našemu vabilu. Tu smo napraviil veliko napako, da nismo med to elito uvrstili tudi našega vrlega športnika, ki je bil dolga leta tudi državni reprezentant, Francija Cvenklja. On je že v
podjetju blizu 20 let, še vedno aktiven smučar — vzgojitelj in priden delavec, vodja montažne skupine telovadnic. S tega mesta se mu opravičujemo.
In končno smo se s primernimi nagradami spomnili tudi nekaj tistih članov kolektiva, ki so vsa ta leta rekonstrukcij poleg svojega rednega dela nosili tudi najtežje breme, bodisi na tem ali drugem področju dela za tak procvit podjetja.
Za zabavo in poživitev pa so nam pomagali pevci DPD Svo-NADALJEVANJE NA STR. 7
Ustanovitelj podjetja Rudi Finžgar, med govorom o začetkih Elana
Vrhunski športniki: Ludvik Zajc, Ivo Daneu, Miro Cerar in Fric Detiček — gostje na proslavi
.. s. ..w>..	...Jj
Med udeleženci sta bila tudi soustanovitelja Janez Vipotnik In Jože Smole
Poslovni partnerji na obisku
IZ ILUSTROVANE POLITIKE
Lozniški Japonci o nas
Kupci čolnov iz Švedske, Finske in Danske so nas obiskali septembra in si ogledali novo kolekcijo, ki smo jo pripravili za prihodnjo sezono. Poleg tega so tudi praktično preiskusili nove modele
v Poreču ter si nato ogledali v tovarni proizvodnjo čolnov.
Z obiskom in ogledom tovarne so bili tako zadovoljni, da smo dobili več zahvalnih pisem, ter v enem izmed njih navajajo:
Po našem povratku na Dansko so nam vsi udeleženci pripovedovali, da so bili s tem izletom zelo zadovoljni in so si hkrati pridobili tudi dosti izkušenj. Prepričani smo, da bo večina izmed njih prej ali slej zopet obiskala Jugoslavijo.
Obisk vaše moderne tovarne nam je pokazal, da Elan hitro raste, kar obenem tudi pomeni, da bo tudi vaš vpliv v Skandinaviji vedno pomembnejši. Naj vam ob tem pogledu zaželimo kar najuspešnejšo bodoč-
nost. Ravno v teh dneh se trudimo, da bi dansko javnost informirali o našem uspelem izletu pri vas in upamo, da bomo v tem uspeli. S tem se bo povečal tudi renome vaše firme na Danskem.
Lahko rečemo, da je bil obisk skandinavskih kupcev za nas zelo uspešen, kar kaže tudi dejstvo, da imamo za prihodnjo sezono že naročenih preko 700 komadov različnih čolnov.
Bilo je okrog osmih zvečer, šestindvajsetletni japonski ekonomist iz Tokia je pocukal za rokav svojega deset let starejšega rojaka, strojnega inženirja, ko sta se na prvem sprehodu po Ložnici znašla na križišču, kjer se začenja glavna ulica, začuden z roko pokazal na goste in dolge vrste ljudi na obeh straneh ceste, medtem ko je cestišče ostalo prazno in vznermirjeno obstal, češ kaj neki se tukaj dogaja. V tednu dni, kar sta ga prebila v Jugoslaviji, še nista videla, da bi se take množice valile gor in dol.
— Tukaj bo nocoj še vroče! Demonstracije, kaj pa drugega! je prepričano ugotovil tokijski ekonomist. Jadrno sta se pobrala v svoj japonski avtomobil in jo ucvrla na varno v hotel.
Njuno neljubo doživetje je zjutraj sprožilo salve smeha v skupini japonskih inženirjev in tehnikov — tako rekoč »veteranov«, saj so že po leto in dve v lozniški »Viskozi« — in nji hovih jugoslovanskih tovarišev. Nazadnje se ju je nekdo usmilil in jima zaupal, da se mladi svet zbira na promenadi s silno miroljubnimi nameni.
Japonska novinca sta le skomignila z rameni, zvečer pa sta
Domači kupci
Tudi za jugoslovanske trgovce smo v Poreču organizirali seminar za prodajo čolnov. Seminar je imel namen seznaniti trgovce s tehničnimi podrobnostmi o čolnih in to predvsem po tistih vprašanjih, na katere največkrat naletimo pri prodaji. Poleg tega je bila naloga seminarja, da trgovci praktično preizkusijo lastnosti vseh naših čolnov, kajti mnogi med njimi so jih doslej samo prodajali, vozili pa se še niso z njimi.
Zato smo na seminarju obravna-navali raznovrstna vprašanja, od osnovne izdelave in popravil čolnov, do registracije in naših predpisov o vožnji po morju z manjšimi čolni. Tridnevni seminar, katerega so se trgovci udeležili na njihove stroške, je po mnenju vseh zelo uspel ter želijo, da jim tudi v bodoče organiziramo podobne seminarje. Naj povem še to, da smo se z njimi tudi konkretno pogovarjali o prodaji čolnov za prihodnjo sezono ter smo kot rezultat že dobili fiksna naročila za okoli 700 komadov. Seveda pa bi nekateri želeli še več čolnov, vendar jim za prihodnjo sezono ne moremo ustreči, saj moramo zadostiti potrebam tudi na ostalih trgih, v drugih državah.
BRISTOL
BOAT
SPEEDBADE
se šla prepričat. Ko se zares ni nič zgodilo, je eden od njiju dejal:
— Tako čudnega naroda pa še ne! Čemu vendar ure in ure postopajo po eni in isti ulici!
V »Viskozi«, največji jugoslovanski tovarni za sintetična vlakna s 4.500 zaposlenimi, kakih 50 Japoncev nadzoruje montažo novih strojev japonske izdelave. Skoraj vsak drugi že presenetljivo dobro tolče marsikatero srbsko besedo, dobro se razumejo z domačini, presenečeni so nad srbsko gostoljubnostjo, toda tisti, ki so med nami že dalj časa in se jim je prvo navdušenje že zdavnaj razblinilo, vidijo tudi nerožna-te strani našega življenja, zato glavni inženir v japonski skupini pove nekaj gorkih na naš račun:
— Kje je vaša osebna odgovornost? Vprašam kaj tega, pa me pošlje k drugemu, ta k tretjemu in tako dalje. Vsaj trideset odstotkov odgovornosti vsak preloži na drugega, pravzaprav je toliko izpuhti v zrak. Vsak bi moral odgovarjati stoodstotno. Seveda vem, da to ni lahko, zato Japonci radi rečemo: bodi odgovoren za 110 odstotkov, tako vsaj lahko ohranimo tistih 100. Razen tega: Japonska se je prerinila med najbolj razvite države, pa nam še ne pride na misel, da bi delovni teden skrajševali v petdnevnega. Vi pa ... toliko imate še dela... na vašem mestu bi mi uvedli osemdnevnega, če bi bilo to mogoče.
Neki japonski inženir v »Viskozi« je doživel skoraj živčni zlom, ko je videl, da so naši delavci položili občutljive jeklene plošče na hrapavo površino namesto na popolnoma gladko.
Zamerijo nam naša priljubljena »počasi« in »bomo pa jutri«, toda vse kaže, da je trdovratni »počasi« premagal njihovega »hitro«. Dokaz? Morda tole: Sprva, ko so prišli, so se med odmorom redno vsak dan postrojih v vrste in telovadili med gručami domačih delavcev, ki so se jim sladko režali. Po nekaj mesecih so se telovadne vrste začele redčiti in zdaj z domačini složno kuhajo kavice.
— Sicer pa, razloži neki Japonec, ne vem, zakaj bi telovadili: tukaj se človek pač ne utrudi.
KLEPPER
SPEEDBADE, KLAEDSOSPORTSB EKLAEDNINGMM
Pleško Boris
"	r	s	..	•	"	r	J
Domači kupci čolnov v Poreču
oo
A
El./Bil
f \
ELAN
BADEPROGRAM
«
l§>
M
GUMMIBADE
MIRROR BYGGESAET
Švicarski trgovci na obisku v Elanu
Obiskali so nas tudi Švedi, Finci in Danci
Kadri oktobra
DS je obravnaval
Dosežena proizvodnja v tri-četrtletju letos je za dobrih 37 % večja od lanskoletne in to pri vseh skupinah proizvodov, kakor tudi v vseh proizvodnih enotah. Razumljivo je, da je največje absolutno povečanje v skupini proizvodov smuči in seveda istočasno tudi v obratu smuči. Sledi kovinski oddelek, splošno lesni, sedlarski oddelek, najmanjše pa je imel obrat plastike, pa čeprav je imel le-ta za 21 % povečanja.
Kljub močno povečani proizvodnji je celotna prodaja absolutno in relativno dosegla še večje povečanje in to za 42 %. Od celotne prodaje predstavlja izvoz 54 % in je povečan za dobrih 27 % v primerjavi z lanskim istoimenskim obdobjem.
Celotni stroški so relativno porasli za manj kot proizvodnja in prodaja saj so ti povečani le za 34 %, dočim pa je absolutna primerjava nekoliko drugačna.
Tudi celotne zaloge (30. IX. 1970) so relativno ugodnejše in so povečane za 33 %. V strukturi so relativno zaloge materiala najbolj povečane in to za 53 %, nato stanje dolžnikov za 44 % povečano, nedovršena proizvodnja za 22 % in zaloga gotovih izdelkov za 16 % večja.
30. IX. 1970 je bilo stanje zaposlenih seveda brez instituta 723 ljudi ali za 12,8 % več kot istega dne lani, dočim pa je devetmesečno povprečje letos povečano za 10,8 % od lanskega-
Septembra meseca je bil dosežen povprečno neto osebni dohodek na zaposlenega v višini 1264,08 din ali 9,2 % več kot septembra lani, devetmesečno povprečje pa znaša 1137,12 din ali 5,8 % več kot istega obdobja lani.
Pravilnik o načinu oblikovanja cen za proizvode in storitve in pogojih za prodajo proizvodov in opravljanje storitev je obravnaval Odbor za gospodarjenje in ga je dal v obravnavo med člane delovne skupnosti, tako, da je bil objavljen na oglasnih deskah.
Nekatere pripombe so bile že dane na Odboru za gospodarjenje in so bile že akceptirane. Delavski svet je Pravilnik po obrazložitvi prodajne službe potrdil.
Zvezni izvršni svet je na zasedanju dne 28. 10. 1970 sprejel sklep, da morajo podjetja za ves uvoz polagati brezobvez-ni depozit za dobo 3 mesecev v višini 50 % oz. 30 % vrednosti uvoženega blaga. Ta ukrep
bo močno negativno vplival na naše poslovanje.
Osnutek Razvojnega načrta obrambnih priprav za dobo 1971—1975, ki smo ga bili dolžni sprejeti v skladu z razvojnim načrtom občine, je Svet za narodno obrambo Skupščine občine Radovljica že obravnaval in ga potrdil. Tudi delavski svet ga je v celoti sprejel.
Obračun proslave je pokazal, da stroški v celoti od predvidenih niso bili višji, pač pa še celo nekaj nižji.
Od skupnega zneska so darila (slike, ročne ure, knjige, izlet v Švico) predstavljala 103.860,55 din ali 63 %, dočim vse ostalo (nagrade, značke, časopis, pijače, jedače, pevci, godba, ozvočenje, posojilo miz in stolov, dekoracija, Cerkno itd.) le skupno 62.838,30 din ali 37 % .
Delovna skupnost Inštitut »Elan« je izvolila nov upravni odbor, ker je dosedanjemu potekla mandatna doba. Po statutu Inštituta je v njihovem upravnem odboru en zastopnik podjetja. Dosedanji član upravnega odbora IE je bil tov. Lipnik in mu je potekla mandatna doba. Delavski svet je moral izvoliti novega predsednika v ta samoupravni organ, in sicer ing. Petra Petrička.
V podjetje smo tekom meseca oktobra sprejeli sledeče nove delavce:
Mužan Jože — delavec — na delovno mesto mizarska dela v obratu smuči;
Izid natečaja za imena smuči
Razpisali smo anonimni natečaj za izbiro novih imen za smuči. Razpis je bil nujno potreben, ker vsa druga prizadevanja, da dobimo imena, niso uspela.
Dne 11.7.1970 se je zbrala komisija, ki je za dokončno izbiro določila: za a) 12 imen za b) 11 imen za c) 11 imen za d) 16 imen Po glasovanju so bila izbrana imena: za a) VARIANT za b) ATRACTIVE za c) EXACT za d) MIRACLE Pri natečaju je sodelovalo
6	članov kolektiva:
Po razpisu pripadajo nagrade:
Za dve izbrani imeni: ATRACTIVE, EXACT — Ing. Petri-ček Peter: 600 din.
Za eno izbrano ime: VARIANT — Arh Julij: 300 din.
Za eno izbrano ime: MIRACLE — Ing. Jarc Valentin: 300 din.	IE
Petrovič Silva — delavka — na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči;
Svetina Anton — delavec — na delovno mesto roblenje desk v razrezu lesa;
Černe Marjeta — delavka — na delovno mesto skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov;
Krmpotič Mladen — dipl. lesni inženir — na delovno mesto pripravnika v tehničnem biroju;
Caj kovač Marica — delavka — na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči;
Sovec Majda — delavka — na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči;
Stular Drago — delavec — na delovno mesto mizarska dela v obratu smuči;
Repinc Ciril — delavec — na delovno mesto skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov — za določen čas;
Burnar Marinka — delavka — na delovno mesto skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov — za določen čas;
NADALJEVANJE S 5. STRANI
Dostojno smo praznovali
boda iz Žirovnice in pevci A. T. Linhart iz Radovljice ter zabavni ansambel Miha Dolžana s solistom Vitom Ahačičem ter pevko Ivanko Krašovec.
Za zaključek pa sta nastopila še naš Lojze Mikič v znak zahvale, s solzami v očeh in znani šaljivec Janez Pirih.
Zadovoljni smo se vračali na domove z lepimi spominskimi značkami v gumbnicah in v žepu s prvim prav zato tiskanim časopisom in še z lepšimi spomini.	S. Knafelj
K prazniku so nam čestitali:
1. Občinska zveza za telesno kulturo Radovljica
2. Smučarsko društvo Jesenice
3. Zveza za telesno kulturo Slovenije
4. Smučarska zveza Slovenije
5. Kompas Ljubljana
6. Skijaški savez Hrvatske
7. Zbor učitelja i trenera ski-janja Hrvatske
8. Sportske novine Zagreb
9. Novinarsko izdavačko pre-duzeče sportska štampa Zagreb
10. Jugoski Beograd
11. Agencija za marketing Zagreb
12. Kovaški muzej Kropa
13. Herbol vverke Koln
14. Haka — wax Helsinki, Finska
15. Švedska smučarska zveza, Stockholm
16. Ryon — Hudiksvall, Švedska
17. Sundema švedska
18. H co Strading A/S Co-penhagen, Danska
Vsem se preko tovarniškega časopisa iskreno zahvaljujemo.
Zahvale
Ob tragični izgubi dragega sina SAMA VOJSKA se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem skladišča gotovih izdelkov za izrečena sožalja in vence.
Žalujoča Rozmarič Marija
Ob nenadni smrti dragega očeta
MIA BRANILOVICA se zahvaljujem sodelavcem iz kovinskega oddelka za zbrani znesek namesto venca na grob.
Žalujoči
Zvone Branilovič
Ob težki izgubi dragega očeta
ANTONA BULOVCA se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa sodelavcem za vence in gasilcem.
Žalujoči: sin Franc ter hčerki Mimica in Dragica in ostalo sorodstvo
Vsem, ki so ob smrti dragega očeta FRANCA JAKŠE izrekli sožalja, se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa sodelavcem kantarije za denar in sodelavcem lakirnice in strojne za vence.
Žalujoči: sin Stanko Jakše, hčerki Francka Antolič in Pepca Mikič.
Kadri oktobra
Jermol Milan — klepar PK — na delovno mesto kleparja v pomožnem obratu;
Dragan Marija — predilka KV — na delovno mesto skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov — za določen čas;
Zore Jana — delavka — na delovno mesto skladiščne delavke v trgovini — za določen čas;
Gosak Marija — delavka — na delovno mesto izdelovalke izdelkov iz plastike v obratu plastike na Fortuni;
Debeljak Vladimir — delavec —
na delovno mesto transportnega delavca na skladišču lesa;
Prešeren Darko — ekonomski tehnik — na delovno mesto blagajnika v trgovini — za določen čas;
Globočnik Vinko — strojni tehnik
— na delovno mesto pripravnika v tehničnem biroju;
Pogačar Franci — delavec — na delovno mesto transportnega delavca v pomožnem obratu;
Pogačar Jože — valjavec — na delovno mesto remontnega ključavničarja v pomožnem obratu;
Kunčič Alojz — mizar PK — na delovno mesto mizarska dela v telovadnem orodju;
Pintar Dragomil — strojni tehnik
— na delovno mesto pripravnika v tehničnem biroju;
Bečkanovič Hatija — delavka — na delovno mesto skladiščne delavke na skladišču lesa;
Rekelj Franc — mizar — na delovno mesto mizarska dela v obratu smuči;
Debelak Herman — kovač — na delovno mesto mizarska dela v obratu smuči;
Jesenko Danica — komercialist — na delovno mesto V inštitutu pa se je zaposlila: Krmpotič Nevenka — dipl. ing. kemije — na delovno mesto pripravnika.
Galičič Marica pa je bila premeščena iz prototipne delavnice v inštitutu na delovno mesto ročna mizarska dela v obrat smuči — iz zdravstvenih razlogov.
Nagradna križanka
14
19
22
23
24
TiTT
26
34
35
44	45
42
43
46
49
52
53
54
VODORAVNO
1. Pojav pri staranju predmetov, 7. očesna leča pri instrumentih, 13. najtrši dragi kamen, tudi uporaba v industriji, 15. oddaja, izdaja, 16. prislov, 17. palačinka, 19. medmet 20. naša tovarna, 21. akti, 22. tuje žensko ime, 23. kazalni zaimek, 24. prepreka, 25. znamka avtomobila, 26. publikacija, ponavadi društvena ali tovarniška, 29. del rastline vzpenjal-ke, 31. metla, 32. del puške, 33. negotovost, 35. fevdalni gospod, 37. tropski les (temen), 38. matematični znak, 39. naša najpopularnejša pevka zabavne glasbe, 41. medikament, 42. zaničljiv izraz za trgovca, 44. pisalna potrebščina, 46. kratica za frank, 47. gledališče, 48. novodobni hotel, 49. polaganje iker, 51. stroj, ki spreminja energi-
jo vode v mehansko delo, 53. slečenost, 54. figura pri šahu.
NAVPIČNO
1. odhod po zraku, 2. življe-njeslovec, 3. kraj pri Krškem, 4. glavno mesto Jordana, 5. plesna prireditev, 6. začetnici osno-valca Nobelove nagrade, 7. strupena rastlina, 8. spleti las, 9. Združene države Amerike (orig.), 10. kem. oznaka za litij, 11. učenec A razreda, 12. tuje žensko ime, 14. tekočina za topljenje snovi, 15. tuje žensko ime, filmska igralka Mar-dnelli, 18. Cerar, 21. tkanina, umetna ali naravna, 22. pripovedno pesništvo, 24. števnik, 25. oteklost, 27. tepček, 28. konec molitve, 29. vrsta tkanine, 30. šarenica v očesu, 32. slov. pesnik (Janez), 33. ena najbolj inteligentnih živali (riba), 34. prebivalka Pirenejskega
polotoka (nekdaj), 35. kravji organ, 36. predeno, 38. moško ime (dalmatinsko) 40. pogača,
42. grofija v Angliji, 43. brezpravno ljudstvo, 44. fantič, 45. učitelj nravnosti, 47. moško ime (okrajšano), 48. nebesni pojav, 50. slov. dirigent in glasbenik, 52. dve črki,
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke:
Vodoravno: 1. klovn, 6. skalp, 11. lopata, 13. sviter, 14. ikar, 15. sklep, 17. Ga, 18. nat, 19. Pirot, 20. Pag, 21. IV, 22. kamin, 23. kota, 24. kolovoz, 26. tul, 27. Asir, 28. VA, 29. hren, 31. trup, 33. NV, 35. Enej, 37. Iza, 38. tesnoba, 40. Paka, 42. perot,
43. RS, 44. ona, 45. komik, 46. lan, 47. Li, 48. minas, 49. meso, 50. ko-rund, 52. toraks, 54. Anica, 55. škrat
Prejeli smo 22 rešitev križanke. Od tega 17 pravilnih in 5 nepravilnih.
Nagrade: I. nagrada 30,00 din Mrak Jožica
II. nagrada 20,00 din Rabič Ivanka
III. nagrada 10,00 din Klinar Marjan
Iz podjetja pa so odšli:
Bizjak Alojz — delavec — zaposlen na delovnem mestu transportnega delavca v pomožnem obratu — v poskusnem delu;
Vasiljevska Štefanija — delavka — zaposlena na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — v poskusnem delu;
Jazbec Viktor — delavec — zaposlen na delovnem mestu izdelovalca izdelkov iz plastike v obratu na Fortuni — v poskusnem delu;
Končnik Miran — delavec — zaposlen na delovnem mestu transportnega delavca v pomožnem obratu — samovoljna zapustitev dela;
Hrovat Miroslava — tehnik — zaposlena na delovnem mestu skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov — za določen čas — v poskusnem delu v šolo;
Sedovnik Dušan — delavec — zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela;
Heberle Rudi — delavec — zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — v poskusnem delu;
Cigale Fortunat — mizar — zaposlen na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju — po sporazumu;
Iz inštituta pa je odšel:
Pohar Franc — mizar — zaposlen na delovnem mestu izdelovalca prototipov — po sporazumu.
Poroke
Poročila se je Ploj Jožefa — Čestitamo in želimo veliko sreče na novi življenjski poti!
Rojstva Rodili so se:
Komar Stefanu — deček Kralj Majdi — deklica
Kadri novembra
Gibanje delovne sile V podjetju smo tekom meseca novembra sprejeli sledeče nove delavce:
Kavčič Metod — delavec — na delovno mesto skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov;
Pretnar Anton — delavec — na delovno mesto transportnega delavca v pomožnem obratu;
Kenda Marija — delavka — na delovno mesto čistilke v pomožnem obratu;
Tavčar Franc — delavec — na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči;
Bem Jelka — kemijski tehnik — na delovno mesto administratorja v trgovini — za določen čas;
Vinkšelj Slavica — parkovni vrtnar — na delovno mesto pomoč v razrezu v pripravi lesa;
Todorovič Bosiljka — delavka — na delovno mesto pomoč v razrezu v pripravi lesa;
Marolt Stanko — delavec — na delovno mesto transportni delavec v pomožnem obratu;
Smolej Andrej — čevljar — na delovno mesto izdelovalca izdelkov iz plastike — v obratu plastike;
Iz podjetja pa so odšli sledeči delavci:
Prezelj Anton — uslužbenec — zaposlen na delovnem mestu komercialista v trgovini — po sporazumu;
Brcar Janez — delavec — zaposlen na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov — po sporazumu;
Klinar Alojz — delavec — zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — po sporazumu;
Ambrožič Alojz — mizar — zaposlen na delovnem mestu rezkanje v obratu smuči — po sporazumu. Rojstva Rodili so se:
Jagodic Ljudmili — deček