LJUBLJANA, PETEK 3L AVGTJSTA m5 ureimusxvu a wiuvai (^DBLJANA, SNAfUSU ULICA filEV. A TELEFON 21-22 do 21-29 Î LETO VL, ST, 114 —» POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 POT, 1B8KBATN1 OUBILU LJUBLJANA, 6ELENBURGOVA ULICA ST. g TELEFON 38-32. 38-33 POST. ČEKOVNI KACUN V LJUBLJANI ST. 11-738 e£gojev in dela v Sovjetski zvezi, napredka obnovitvenih del v mestih in vaseh, ki so jih poškodovali Nemci in delovanja sovjetskega socialnega zavarovanja ter zakonov o socialnem sikrbstvu. V Italiji veljajo še fašistično social»-no zavarovanje in fašistični zakoni o socialnem skrbstvu. Mi smo si stavili za nalogo uničiti to zakonodajo in zato je za nas velikega pomena, da se seznanimo z delom sovjetskih delavskih zvez. Naš namen je, še bolj utrditi prijateljstvo in bratstvo med italijanskimi in sovjetskimi delavskimi zvezami Vse italijansko delovno ljudstvo misli, da mora tvoriti to prijateljstvo osnovo zunanji politiki naše dežele. Eden izmed inozemskih dopisnikov je vprašal: »Kakšno je mnenje zastopstva o tržaškem vprašanju?« Giuseppe di Vittorio je odgovoril, da Glavna zveza dela ni obravnavala tega vprašanja, .da pa člani delegacije, deleč mnenje večine italijanskih delavcev mislijo, da je treba to vprašanje rešiti v skladu z načelom samoodločbe narodov in na osnovi prijateljskih "in bratskih od-nošajev z novo demokratično Jugoslavijo. Kar se tiče tržaškega vprašanja, obstoja v Italiji čustvo fašističnega nagnjenja, toda italijanski delavci ne bodo dovodili, da bo to čustvo zmagalo. Katoliški zastopnik Luigi Morelli je, odgovarjajoč na vprašanje dopisnika, naglasil, da so si na podlagi obiska številnih moskovskih in leningrajskih cerkva ter razgovorov z duhovniki in župljani ustvarili člani zastopstva trdno prepričanje, da obstoja v Sovjetski zvezi popolna svoboda veroizpovedovanja. Na vprašanje o zvezah med. italijanskimi in sovjetskimi delavskimi zvezami je Giuseppe di Vittorio odgovoril: »Z voditelji sovjetske delavske zveze smo sklenili sporazum, da bomo ohranili vezi ne samo z vodilnimi organizacijami, temveč tudi z delavskimi zvezami v različnih industrijskih Panogah ter celo s tovarniškimi odbori. Potrebna je izmenjava izkušenj, ki bo koristna za de-I lavske zveze obeh držav. Nameravamo tudi kar se da tesno sodelovati s francoskimi in jugoslovanskimi delavskimi zvezami.« V odgovoru na vprašanje inozemskega dopisnika o izgledih nadaljnje demokratizacje Italije je član izvršnega odbora milanske delavske zbornice Femando Santi dejal: »Glavna ovira na poti demokratizacije Italije so ozkosrčni razredni interesi finančnega kapitala in skupin veleposestnikov. Te skupine obenem z gotovimi elementi nasprotujejo demokratizaciji. Naloge italijanskih delavskih zvez so, boriti se proti tej smeri ter vztrajati na resnični demokratizaciji države.« Položaj v Bolgariji Izjava Domovinske fronte ob priliki netočnih inonnaskih poročil Sofija, 30. avg. Ob priliki netočnih poročil o položaju v Bolgariji, je izdala Domovinska fronta naslednjo izjavo: »Glede na dejstvo, da prinaša inozemski tisk netočna poročila o položaju v Bolgariji in o vladi Domovinske fronte, smatra narodni odbor Domovinske fronte za svojo dolžnost, da točno ta objektivno poroča o položaju v Bolgariji. Kmalu po prevzemu oblasti je vlada Domovinske ’fronte odločno prelomila z Nemčijo, ji objavila vojno in poslala na fronto armado pol milijona mož. Tako se je borila bolgarska armada v bojih proti Hitlerjevi Nemčiji ramo ob rami z Rdečo armado in z Jugoslovansko armado. Posebno važno vlogo v izgonu Nemcev z Balkana je igrala bolgarska armada v Madžarski in Sloveniji. V teh bojih je «zgubila 32.000 mrtvih in ranjenih. Vlada vodi politiko iskrenega zbli-žanja in bratskega sodelovanja z novo Jugoslavijo kakor tudi politiko; sodelovanja z ostalimi balkanskimi j državami, politiko zbližanja in ko- ] rektnih odnosov z drugimi svobodo- \ Ijubnimi narodi, predvsem politiko ; pristnega prijateljstva s Sovjetsko zvezo«. Izjava poudarja nadalje, da je bolgarska vlada uvedla narodna sodišča, ki so zatrla nemške agente v Bolgariji. V bodočnosti bo Bolgarija nadaljevala boj proti ostankom fašizma in velebolgarskega šovinizma, ki naj uniči tudi poslednje ostanke nacizma in fašizma. Obnovljene so vse demokratične pravice in narodne svoboščine, svoboda združevanja, tiska, organiziranja in javnih manifestacij. Ljudstvu je zagotovljena osebna varnost. Samo manjšina bolgarskega naroda je ostala izven organizacij Do- movinske fronte, večina prebivalstva pa se je prostovoljno priključila raznim političnim, sindikalnim, zadružnim, kulturnim, prosvetnim «n drugim organizacijam, ki imajo velik vpliv na ostalo prebivalstvo, ki ne pripada nobeni teh organizacij. Dalje poudarja izjava, da so ukanjeni vsi fašistični zakoni da je ustvarjena popolna demokracija v vojski, ker se je pri obrambi povezala z ljudstvom. Izdelan je tudi načrt za nov votivni zakon. Govoreč o tem, da so bile volitve za Sobranje določene za 26. avgust, poudarja izjava, da so odlok o zai-konu o izvajanju voltev soglasno sprejeli vsi ministri, med katerimi so se nahajati tudi Nikola Petkov, Arpen Pavlov, Boris Bumbarov, Potko Stojanov, Gr gor čežmedžijev in Angel Derijanski. Nikola Petkov se je deset dni pred samimi volitvami po dveh neuspelih poizkusih, da bi razbil Domovinsko fronto in izzval v njej nesoglasja, obrnil na tuje sile s prošnjo, naj intervenirajo pri notranjih zadevah dežele. Na ta način je omadeževal narodno čast in izzval ogorčenje ogromnega dela bolgarskega naroda. Opozicionalci, k: so izgubili upanje, da bi si pr dobili zaupanje ljudstva, so podali ostavko ta umaknil: svoje kandidature. Izjava v nadaljnjem pravi, da bo vlada vodila svoje delo v skladu z načrtom Domovinske fronte, ki predstavlja načrt demokracije, in priznava načela zasebne lastnine in zasebne iniciative in ki ne vsebuje niti enega člena ati zahteve sovjetskega ati socialističnega značaja. Vse obtožbe, da predstavlja Domovinska fronta v bistvu diktaturo ene stranke in da predstavlja vlada Domovinske fronte totalitarni režim, so neutemeljene in ne odgovarjajo resnici. Tudi najmanjši narod postane velik, če se bori za svojo svobodo Sestanek # zunanjih ministrov v Londonu Pariz, 30. avg. Na sestanku ministrov za zunanje zadeve velikih sil, ki bo 10. septembra v Londonu, bodo verjetno razpravljali med drugim tudi o vprašanju mirovne pogodbe z Italijo, o zasedbi Japonske, o bodočem statutu Hongkonga, o Dardanelah in drugih evropskih plovnih poteh, o pripravah za splošno mirovno konferenco in o ureditvi nemške uprave. lja zvezna vlada v Beogradu z ! ju, predvsem pa Zvezno vlado z maršalom tov. Titom kot pred- j maršalom tov. Titom kot pred- sednikom, in oblast, ki jo pred stavlja Narodna vlada Slovenije s predsednikom tov. Kidričem, ta oblast je za razliko od vseh prejšnjih naša prva ljudska oblast. Ljudska zato. ker se za njo ne skriva noben protiljudski mogočnik in nobena skupina domačih ali mednarodnih reakcionarjev, ker ta oblast ne išče podpore in pomoči za svoje delo nikjer! drugje kakor le doma, pri svo- j jem ljudstvu, ki v njegovo korist j upravlja državo. * j Rekli smo, da išče in terja na- _ ša ljudska oblast pomoči in podpore pri ljudstvu. Podpora in pomoč -ljudstva sta potrebni naši oblasti zato da bo kos vsem. ki v t”rT'! ■-OVT;-1 fvu proti nam kuje j- ziobt> rtačrte, kako bi državo spet razbili in ljudstvo razdvojili. Podpreti moramo ljud- i sednikom in Narodno vlado Slovenije. • »Ljudska fronta smatra, da se more v današnjih časih nova demokratična federativna Jugoslavija izgrajevati samo s političnim vodstvom naprednih demokratičnih sil, zastopanih v protifašističnih organizacijah, v političnih strankah in skupinah, ki sestavljajo Ljudsko fronto, ob najbolj živi udeležbi samih ljudskih množic,« pravi 14. temeljno načelo Ljudske fronte Jugoslavije. Njeni pristaši moramo torej skrbeti, da bodo vodile kot ?adnja štiri leta tudi odslej Jugoslavijo zares napredne demokratične siJc, ki jih predstavlja edino Ljudska fronta, zrasla med osvobodilno voj- no in v prvih mesecih svobode. »Čim bolj živo bo ljudsko sodelovanje, tem manj bo birokratizma in drugih škodljivih pojavov pri organih oblasti,« pravi 15. temeljno načelo, 16. pa pravi, da se bo Ljudska fronta »najodločneje bojevala za pravilnost organov Ljudske oblasti. Zahtevala bo od vseh organov, da ravnajo demokratično, strpgo po zakonih in pravično^ Borila se bo proti vsem pojavom birokracije, samovolje, teptanja zakonov, korupcije, protekcije. Razvijala bo pri ljudstvu duh samokritike in smisel za zdravo kritiko vseh nepravilnosti pri delu organov oblasti in ljudskih predstavnikov. Skrbela bo, da bodo višji organi oblasti nadzorovali nižje in bo preprečevala vsako zlorabo,« kajti »Ljudska fronta zahteva polno in stvarno odgovornost za vsakega funkcionarja Ljudske oblasti od najvišjega do najnižjega,« pravi med drugim 17. temeljno načelo Ljudske fromfce Jugoslavije. Prav v tem, da spoznamo temeljna načela Ljudske fronte | Jugoslavije in jih uveljavljamo v javnem življe-Inju, je zagotovilo, da bo naša oblast v resnici ljudska, ker bo izvirala iz ljudstva, njemu služila in njemu odgovarjala. Le takšno oblast, ki ima vso podporo in pomoč ljudskih množic, tistih množic, ki tvorijo državo in ustvarjajo vse gmotne in duhovne dobrine, le takšna oblast more zagotoviti v svetu neodvisnost in svobodo naše države, doma pa uresničiti želje po socialni pravičnosti, narodni enakopravnosti in gospodarskem blagostanju. Zato pa tudi skušajo sovražniki razbiti enotnost ljudskih množic in oslabiti našo Fronto, da bi s tem izpodnesti tla ljudski oblasti, ji izpodmaknili njeno množično osnovo in potem razbib federativno in demokratično ureditev naše države. Prav zato moramo enotnost Osvobodilne fronte Slovenije in enotnost Ljudske fronte Jugoslavije še bolj učvrstiti z neprestanim 'akti-viziranjem naših organizacij. Biti moramo budno na straži proti vsem, ki poskušajo razbijati našo enotnost — z udarci od zunaj ali z razkrajanjem od znotraj. Strnjeni v organizacijah Osvobodilne fronte Slovenije m Ljudske fronte Jugoslavije moramo očuvati in razvijati naprej pridobitve našega osvobodilnega boja, temeljna pridobitev pa je — naša ljudska demokratična oblast Praga, 29. avg. Češkoslovaška radijska postaja je ob priliki obletnice slovaške narodne vstaje prenašala govor ministra za industrijo Lausmana, ki je v svojem govoru poleg ostalega dejal: »Iz raznih ilegalnih organizacij je vzklilo slovaško ilegalno gibanje, iz njega pa Slovaški narodni svet ki je imel izvršno in zakonodajno oblast na Slovaškem. Ljudstvo je strnjeno stalo za svojimi predstavniki, ki so visoko dvignili prapor borbe za svobodo. Borbe so bile ogorčene. Proti slovaški vstaji so Nemci postavili vrsto svojih divizij. Ta borba je etria re- žim, ki je služd skupnemu sovražniku. Ona je zapustila staro in si osvojila novo pojmovanje ljudske države. Ljudstvo se je izreklo za borbeno pojmovanje ljudske demokracije in se je dvignilo, da se bori ne samo za včerajšnjo Češkoslovaško, temveč tudi za jutrišnjo, za boljšo Češkoslovaško, za domovino enakopravnih slovanskih narodov. Slovaška vstaja pa nosi v sebi tudi veliki pouk, da se je za svobodo treba boriti in da tudi najmanjši narod postane velik, če je sposoben, da se bori za svojo svoboda« Kitajci pozdravljajo sovjetsko* kitajsko zaveznîâco in prijateljsko pogodbo MOSKva, 29. avg. Kitajski časopis »Sihhuajipao« pozdravlja sklenitev sovjetsko-kitajske prijateljske pogodbe in pravi, da predstavlja ta pogodba svitanje, ki se pričenja nad mračnim azijskim kontinentom, časopis nadaljuje: »Nova pogodba je uresničila stare sanje kitajskega ljudstva. Rešila bo neštevllna vprašanja, ki se tičejo Kitajske in Sovjetske zveze. Ojačila bo tradicionalno prijateljstvo med obema narodoma, položila bo temelje miru na Daljnem vzhodu in prizadela smrtni udarec vsem japonskim protisovjetskim naklepom. Kitajska in Sovjetska zveza bosta s skupnimi napori in s povečano silo preprečili obnovitev in vstajenje morebitnega japonskega napada. Na Daljnem vzhodu je Rdeča armada popolnoma pobila mogočno japonsko .armado in osvobodila vzhodne pokrajine, ki štejejo 30 milijonov prebivalcev. Istočasno je Sovjetska zveza sklenila s Kitajsko zgodovinsko'pogodbo, ki bo odstranila zadnje Sledove fašističnih proti-ljudSkih naporov, ki še vedno obstojajo na azijskem kontinentu. Ta. korak je izredno važen in lahko si mislimo, kako hvaležno je kitajsko ljudstvo Sovjetski zvez«. Pogodba je velik uspeh sovjetske zunanje politike, ki jo vodi z miroljubnimi nameni veliki gemeralism Stalin«. Poglejte Sovjetsko zvezo, piše ča^ sopis, poglejte kako je v Evropi vzpostavila mir in pomagala vsem narodom, ki so se bora« za svojo neodvisnost. Na isti način bo Sovjetska zveza vzpostavila mir ra Daljnem vzhodu ter pomagala vsakemu narodu Daljnega vzhoda, da si pridobi neodvisnost svoje domovine. Zaradi tega je soudeležba Sovjetske zveze v vojni in sovjetsfco-kita jska pogodba izredne važnosti v borba za popolno izkoreninjene rasizma na Daljnem Vzhodu. Po sklenitvi te pogodbe je postala odgovornost Kitajske še večja. »Čeprav smo zmagali v vojni proti japonskemu napadalcu«, pravi članek, »se bomo kljub temu morali ostro boriti, da vzpostavimo mir m da zajamčimo neodvisnost, svobodo in demokracijo Kitajski ter vsem grngfen narodom na Daljnem vzho- du. Samo demokratična, močna in uspevajoča Kitajska lahko zajamči mir na Daljnem vzhodu ter nosi odgovornost skupno s Sovjetsko zvezo in drugimi zavezniki. Samo demokratična, enotna, močna in uspevajoča Kitajska lahko izpolni pogoje, ki jih vsebuje kitajsko-sovjetska pogodba ¡n tako postane vreden zavezank Sovjetske zveze.« Razen gori imenovanega časopisa je tudi časopis »Takungpak« pozdravil kitajsfco-sovjetsko pogodbo, poudarjajoč, da bo imela velik pomen pri vzpostavitvi miru na Daljnem vzhodu m da bo povečala mednarodni ugled Kitajske. »Od sedaj naprej bomo napeli vse sile, da vzpostavimo mir na Daljnem vzhodu. Delali bomo za mednarodno obnovo in obnovo Daljnega vzhoda. Odločno se bomo boriti za narodno edinost in politično solidarnost.« Zadovoljstvo v Zunanji Mongoliji Moskva, 29. avg. V republiki mongolskih ljudstev so z zadovoljstvom pozdravili ratifikacijo sovjetsko-ki-tajske pogodbe o prijateljstvu ki zvezi ter posebej izmenjavo not o neodvisnosti ljudstev mongolske republike. Ob pritiki ratifikacije se je v vladni palači vršila konferenca vodilnih državnikov pod predsedstvom maršala čsojbalsana. časopisi pozdravljajo v svojih današnjih uvodnika pogodbo med K5SR ta Kitajsko ta pravijo, da je trden temelj za trajen mir na Daljnem vzhodu, časopisi izražajo izredno zadovoljstvu zaradi priznanja neodvisnosti ljudstvom mongolske republike. Admiral Nimitz v tokijskem zalivu London, 29. avg. Vrhovni poveljnik zavezniških pomorskih ril na Pacifiku admiral Ch ester Nimitz in člani njegovega štaba so danes popoldne (po krajevnem času) prispeli v Tokijski zaliv v dveh mornariških letalih. Spremstvo je prispelo na krovu ameriške ladje »South Dakota«. * Dr. Brezigar Pred oucvi srno na ttm mesta govorili o naši pobegli reakciji, ki se zbira v Trstu, tem žarišču naše nacionalne borbe, ter snuje in prede proti življenjskim interesom našega naroda in naše zemlje. Človek mora strmeti nad neusmiljeno doslednostjo izdajalcev, ki so vso dobo. osvobodilne borbe stali v eni fronti z okupatorjem, pa nočejo kloniti niti po njegovi kapitulaciji, temveč dalje iščejo in ustvarjajo prilike, da bi mogli vztrajati v svojem izdajstvu. Med prvimi ubežniki iz osvobojene domovine se je v Trstu pojavil eden izmed najznačilnejših predstavnikov stare beograjske čaršije, bivši vodja nekdanje socijaiistične stranke dr. Živko Topa-lovič, ki je, zvest svojemu voditelju in vzorniku Draži Mihailoviču, takoj razvil svoj »program«; z vsemi silami delati na tem, da Slovensko Primorje in Istra s Trstom in Gorico ne smeta pripasti svobodni Sloveniji in Jugoslaviji, temveč ju je treba ohraniti pad okriljem stare, kar se da fašistične Italije kot odskočne deske reakcije, ki naj bi danes ali jutri v tem delu Evrope doživela novo vstajenje. Na tej liniji se je ponovno znašla pisana družbica emigrantov, ki so prišli sicer — kar se ideologije in programa tiče — iz najrazličnejših vetrov, a jih vendar veže skupna mržnja do Titove Jugoslavije. Vsake baze ljudje so tu, policijski agentje in advokati, politiki in profesorji, gospodarstveniki, cd naroda odpadli duhovniki in avanturisti. Med mladimi pustolovci, ki jih je šele velika sezona ped okupacijo prinesla na površje, se nahajajo stare, znane osebnosti iz polpretekle dobe, katerih imena imajo v naši politični zgodovini svoje mesto in svoj zvok. Z Ljerkom Urbančičem, neznatnim, malopridnim študentom, ki se je po zlomu Jugoslavije, čutil poklicanega, da soodloča v vodstvu nesrečne, razbite, podjarmljene domovine, so tu predstavniki nekdanjih reakcionarnih, koruptnih strank obeh taborov, belega in modrega, ki jim je v krvi mržnja proti vsemu, kar je svobodnega, ljudskega, poštenega in naprednega. Med najbolj znanimi, najbolj markantnimi obrazi te družbe je vsekakor dr. Milko Brezigar, eden izmed glavnih lastnikov bivšega »Jutrovega« koncerna in eden izmed vidnejših predstavnikov slovenskega gospodarstva in politike v predaprilski Jugoslaviji. Bil je eden izmed »selfmade-maaov« (mož lastnega kova), ki so jih vzgojitelji stare šole mladim rodovom talio radi stavljali za vzgled, izšel je iz skromne učiteljske družine, a s svojo »pridnostjo« in »podjetnostjo« se je polagoma dokopal da zavidljivega položaja v družbi in do milijonskega premoženja: bil je iz Pra-protnikove šole, eden njegovih najož-jih, najbolj vnetih sodelavcev. Svojo politično, a posebej še gospodarsko pot je začel v letih prve svetovne vojne na Dunaju, kjer je imel priliko, da si z raznimi verižniškimi posli nabere lep kapital. Že v tem času je navezal mrežo dobrih gospodarskih in poklicnih stikov, ki jih je ohranil še po zlsrnu stare avstro-ogrske monarhije. Ko se je pojavil med vodilnimi osebnostmi takozvanega naprednega tabora v Ljubljani, mu je bila poverjena vloga nekakšnega potujočega agenta, ki je neprestano nihal med Beogradom, Dunajem in Trstom. To je bilo v času, bo je bil dr. Gregor Žerjav še politični vodja napredne stranke, Adolf Ribnikar nekakšen gospodarski faktotum, dr. Albert Kramer pa šef takozvanega naprednega tiska. Ko se je Adolf Ribnikar pred. kakšnimi osmimi leti ločil od »Jutrovega« koncerna in prevzel »Mariborski Večerni k«, so se v rokah dr. Brezigarja zbrale tudi vse niti gospodarskega vodstva naprednega tiska, s čimer je pGstal neposreden gospodar takozvanega naprednega javnega mnenja na Slovenskem. Kako je dr. Milko Brezigar organiziral in vodil to javno mnenje, nam je vsem še v preživem spominu. Kot najtesnejšemu sodelavcu z Avgustom Praprotnikom — in preko njega so držale zveze do Westna in podobnih protiljudskih in proiinarodnih patro-nanc — ma je v kratkem času uspelo, da je napredni tisk v celoti stavil v služba tej protiljudski kliki. Po Brezigarjevi zaslugi je bila Jadranska banka, pri kateri je tedaj šaril in gospodaril Praprotnik, med prvimi podpornicami »Jutra« in mu je v prvem letu njegovega izhajanja naklonila par milijonov dinarjev. S tem prispevkom si je Praprotnik zagotovil odločilen vpliv v gospodarski rubriki lista. Ko je Praprotnik opravil svoje roparsko delo pri Jadranski in prešel k Slavenski banki, je tudi »Jutro-va« gospodarska rubrika svoje simpatije prenesla od Jadranske k Slavenski ž njim. Po svojih tesnih stikih s Praprotnikom se je dr. Brezigar že zgodaj sam zapletel v ban eniške posle. Ko je bil po svojih političnih zvezah imenovan za člana gospodarskega sveta v Beogradu, je leta 1933. postal nekakšen cenzor slovenskih denarnih zavodov in je ta svoj posel skrbno in vestno opravljal v Praprot-nikevem duhu. Kot bančnik neposredno sicer ni napravil večje karijere. Bil je eden glavnih lastnikov nekdanje Zadružne hranilnice, ki je bila nekakšen hišni denarni zavod »Jutrevih« podjetij. Vršila je isto vlogo, kakršno imajo kantine po rudnikih in tovarnah v gospodarsko in socijalno zaostalih Prva obletnica vstaje slovaškega naroda Včeraj je na velikih proslavah po vseh vaseh in mestih Slovaške, zlasti v Banski Bistrici, proslavil ves slovaški narod v bratska skupnosti s češkim narodom največji praznik v svoji zgodovini, prvo obletnico splošne narodne vstaje proti nemško-madžar-skim imperialistom in samozvani Tisovi kliki izdajalcev. To obletnico so skupno z bratskima narodoma, slovaškim in češkim, proslavili tudi vsi ostali slovanski narodi, ker je mali slovaški narod pred letom dni z dejanji dokazal, da je ostal zvest ideji slovanske solidarnosti in da je prav s svojo vst^jp in borbo doprinesel pomemben delež k učvrstitvi bratstva med slovanskimi narodi. Že ob koncu deeembra leta 1943. je bil osnovan v ilegalnosti »Slovaški narodni svet«. Dan njegove ustanovitve ni bil slučajen. Nekoliko dni pred tem so podpisali v Moskvi sovjetsko -češkoslovaško pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju. Na sovjetsko-nemški fronti se je nekoliko prej predala Rdeči armadi prva slovaška pehotna divizija. To je bilo mesec dni po drugam zasedanju AVNOJa v Jajcu in novih uspehih vstaje v Jugoslaviji. To je bilo v času nezadržnega približevanja Rdeče armade. Slovaški patrioti so razumeli, da se je treba pripraviti za izpostavitev velikih narodnih nalog. Zastopniki komunistične stranke Slovaške,- socialnodemokratske in demokratske stranke so sklenili, naj Slovaški narodni svet »zedini in centralizira borbo slovaškega naroda za likvidacijo nemško-fašistične diktature, da v prvem ugodnem primeru prevzame politično oblast, dokler je ne bo mogel izročiti svobodno izvoljenim zastopnikom naroda.« Postavljeni so bili kot glavni cilji: »Vzpostavitev nove češkoslovaške republike na načelu enakopravnosti obeh narodov, najtesnejše sodelovanje z vsemi slovanskimi državam in narodi, zlasti z SSSR, vzpostavitev demokratičnega reda in zagotovitev življenja dostojnega človeka vsakemu državljanu.« Tako je dobil slovaški narod enotno vodstvo v svoji borbi za osvoboditev, ki ni bilo odslej samo organizator vsenarodne vstaje in partizanske borbe, temveč tudi politično predstavništvo slovaškega naroda, ki ni bilo priznano samo doma, temveč tu-v inozemstvu. Z osnovanjem Slovaškega narodnega sveta je dobila borba slovaškega naroda nov razmah in polet. Dokaz je bilo osnovanje novih narodnih odborov, novih partizanskih edinic, ki so jih ustanavljali odbori, in ojačenje že obstoječih. Tisov režim je čim dalje bolj naglo izgubljal tla pod nogami. Bilo je jasno, da se Slovaška bliža velikim dogodkom, ki so zares nastopili 29. avgusta 1944. leta s splošno vstajo slovaškega naroda. Pripravljena na odpor po vojaškem odboru in pod vodstvom Slovaškega narodnega sveta, je slovaška vojska okrenila orožje proti Nemcem. Tudi večji del orožništva se je pridružil vstaji. Državni aparat izdajalskega Tisovega režima je bil razbit v vsej srednji Slovaški in v večjem delu zapadne in vzhodne Slovaške. Zakonodajna in izvršna oblast je prešla na Slovaški narodni svet s sedežem v Banski Bistrici, dočim so v občinah in -okrajih osnovali zastopstva nova narodne oblasti — narodne odbore. Slovaška vstaja je zadala resen udarec vojaškemu položaju Nemcev na Karpatih in v Madžarski. Zait o je nemško vojno vodstvo podvzdo nujno vse ukrepe, da bi zadušilo v Sm krajšem času vstajo slovaškega naireda. Načelnik oddelka za tisk v nemškem ministrstvu za zunanje zadeve se je ponašal, da bo vstaja likvidirana s »policijsko akcijo« v 24 urah. Ta »policijska akcija« je bila res dobro pri pravljena velika ofenziva 7 do 8 di vizij SS s tanki, topovi in letalstvom ter je trajala cela dva meseca. V težkih neenakih bojih so prejemali slovaški partizani vsestransko pomoč bratske Rdeče armade. Kljub težavnemu hribovitemu ozemlju in jesen- skemu vremenu so pristajali junaški sovjetski piloti z orožjem, municijo in sanitetnimi potrebščinami ter odvažali v varno zaledje ranjene slovaške borce. Vznemirjene hitlerjevske tolpe so na vsakem koraku svojega prodiranja po slovaški zemlji prozroČale nezaslišana zverinstva. Dne 28. oktobra so bile slovaške edinice prisiljene zapustiti Bansko Bistrico in se umakniti v gore. Pričela se je partizanska borba po vsej Slovaški. Partizanski oddelki so naraščali in njihovi napadi so se množili. Slovaški partizani so napadali do popolne osvoboditve svoje zemlje ob strani bratske Rdeče armade nemške kolone in onemogočali Nemcem dovoz novih ojačenj ter vojnih potrebščin. Vstaja slovaškega naroda je predvsem pokazala, da ni imel Tisov režim nobene, zaslombe v narodu, da vidi slovaški narod v Nečiji svojega največjega sovražnika, a svojega največjega prijatelja v bratski Sovjetski zvezi. Vstaja je pokazala, da slovaški narod noče slovašk§ države po Hitlerjevi milosti, temveč svobodo in na- rodno neodvisnost v skupni državi z bratskim češkim narodom. Nikdar v zgodovini ni vstal slovaški narod tako enotno in složno, nikdar njegova borba ni bila kronana s tako popolno zmaga Slovaški narod si je s svojo vstajo zagotovil tudi svojo enakopravnost v novi češkoslovaški republiki. S tem je slovaški narod izredno ojačil misel in delo za ustvaritev skupnega državnega življenja s češkim narodom in izredno ojačil mednarodni položaj češkoslovaške republike. Nastopajoč v boju za češkoslovaško reoubliko je narod jasno izrazil svojo željo, da hoče živeti v skupni državi, v kateri bodo Čehi in Slovaki dva enakopravna naroda. Vstaja slovaškega naroda je jasno pokazala, da je ostal slovaški narod zvest svojim velikim sinovom in tradiciji svoje dežele, ki jo imenujejo zibelko ideje o slovanki vzajemnosti. Na proslavi v Banski Bistrici je jugoslovanska delegacija raztolmačila čustvovanje naših narodov in naših borcev do slovaškega naroda in povedala, s kako ogromnim zanimanjem smo spremljali neenako junaško borbo slovaškega naroda za svobodo prav zaradi tega, ker «o naši narodi v tej borbi dali toliko žrtev in ker so v boju znali od prvega dne ceniti' veliki doprinos slovaškega naroda za zmago splošne in naše skupne stvari. Nacist! še ne mirujejo Nsržčnike v Novem mestu naprošamo, naj odslej plačujejo naročnino v PODRUŽNICI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Novem mestu, Glavni trg 6, ki sprejema nove naročnike, oglase, osmrtnice In rešuje vse reklamacije. krajih — z dajanjem oderuških kre ditov je odirala uslužbence podjetij, pri katerih je bil dr. Brezigar udeležen. A dasi je imel pakete delnic cele vrste dobrih podjetij (pivovarna Union, Gotzova pivovarna, Kreditni zavod, Vevče itd.), mu podjetniška vnema ni dala, da se ne bi loteval zmerom novih donosnih panog. S pomočjo svojega agenta Rudolfa Rozmana je svoj čas organizacijo naših vojnih invalidov opeharil za kino Tivoli in polagoma postal eden vodilnih podjetnikov te stroke v Ljubljani. Skrb za lastni gospodarski prospeh, ki mu je bila poglavitno vodilo v življenju, ga je napravila brezčutnega do vsega, kar je bilo socijalnega in svobodoumnega. V veliki meri je bila njegova osebna zasluga, da je »Jutro« o priliki raznih mezdnih gibanj in stavk zavzemalo tako odločno protidelavsko stališče; po Praprotniku so bili tesni njegovi stiki s KID in TPD. Eden izmed najbolj proslulih njegovih zločinov pa je vsekakor zlom štrajka tiskarskih delavcev v Narodni tiskarni leta 1935.. Pot, ki jo je dr. Milko Brezigar hodil vse svoje življeje v iskanju osebnega prospeha in kopičenja bogastva, ga je nnjno privedla v naročje tobeg-le reakcije. V svobodni Titovi Jugoslaviji ni več prilike za karijere, kakršno je po prvi svetovni vojni napravil dr. Brezigar — zato razumemo, da jo odklanja. Prav zato pa dr. Brezigarja in njegove odklanja narod, pripravljen in odločen, da jim za vsako ceno prepreči vsak podvig. Iv Velikovee, 27. avgusta. Splošno je bilo znano, da je uradnica občinskega urada v Žvabeku pri Pliberku, Frida Arlitsch, še vedno aktivna naeifašistka. To je sedaj potrdil uspeh hišne preiskave, ki so jo angleške vojaške oblasti napravile pri Arlitschevi. Našli so Hitlerjevo slike, ki jo ije imela zelo skrbno skrito, in veliko množino nacifašističnega propagandnega materijala, ki ga je nameravala razpečati. Z Arlitschevo e tesno povezan tudi občinski tajnik Andrej Kopeinik, ki se je posebno zadnjih mesecih zelo družil z na-eisti. Oba sta sodelovala pri lažni ovadbi zoper obče priljubljenega slovenskega župana Krištofa, ki je bil 25 let župan občine Žvabek in uživa zaupanje vsega prebivalstva. S svo-irai lažnimi obdollitvami sta dosegla, da je bil Krištof razrešen županskih poslov. Poleg Kopernika, se je za nacifa-šistko Frido Arlitsch zavzemal tudi sedanji komandir žandarmeriijske postaje na Suhi, Kulterer, ki je celo pri županu Zgoncu posredoval, da bi Arlitschevo zopet sprejel v občinsko službo. Čudno je, da hoče vodja žan-darmerijske postaije imeti nacifašist-ko v občinski pisarni. Nacifašist Franc Hudi na Blatu pri Pliberku še vedno ne miruje. Sedaj si je izmislil nove laži in je ovadil slovenske posestnike, da so dobili konje od nemške vojske. Preiskava pa je dokazala, da so posestniki konje pošteno kupili od civilistov in plačali. Nad ovaduhom Francem Hud-lom je ljudstvo zaradi njegovih neprestanih ovajanj ljudi angleški vojaški upravi in orožništvu zelo ogorčeno. Odločne besede koroškega duhsvnika Hodiše, 27. avgusta. Dne 12. avgusta je bil v Hodišah slovesen sprejem slovenskih izseljencev, ki so se vrnili iz nemške internacije domov. Domači župnik dr. Mi-kula je v lepo okrašeni cerkvi opravil zahvalno službo božjo za srečno vrnitev prisilno izgnanih Slovensev in je s prižnice med drugim povedal tudi tole: »Po dolgih letih suženjstva je prišel čas, ko mi koroški Slovenci zopet lahko govorimo v svojem materinskem jeziku in zahtevamo svoje pravice. Pred mnogimi leti je slovenski narod na Koroškem padel med roparje, ki so posegli v naša grla za našim lepim materinskim jezikom, a ga niso mogli iztrgati ker sta bili moč in narodna zavest našega ljudstva močnejši kakor sile zatiralcev. Čas svobode je napočil, dvignite glave. ker je bodočnost naša!« Kulturna prireditev koroških Slovencev Št Vid v Podjuni. 27. avg. Dne 19. avgusta na dan žegnanj* v Rikarji vasi se je zbralo pod vaško lipo v Pokrčah kljub slabemu vremenu nad 500 ljudi. Prišli so od blizu in daleč, da poživijo stare šege in navade koroškega žegnanja. Kljub vsem oviram, na katere naletijo koroški Slovenci pri vsakem lioraku prosvetnega in narodnega dela, je mladina 6kupno s pevskim zborom postavila in okrasila z zelenjem velik oder ter pripravila lep program za ta kulturni dan. Na tej prireditvi je ljudstvo izrazilo voljo, hotenje in svoje zahteve, za katere je dalo toliko žrtev. Prisrčno je v svoji sredi pozdravilo po dolgih sedmih ' letih pregnanstva rojaka prof. dr. Tišlerja, zastopnika Slovencev v deželni vladi v Celovcu, ki je govoril svojim bratom v svoji rojstni občini. Pozdravil je posebej naše izseljence, ki se nekateri še danes ne morejo vrniti v svoje domove, ker se njih še vedno šopirijo priseljeni V imenu onih, ki so trpeli in umirali po nacističnih uničevalnih taboriščih v Nemčiji, je spregovoril Janko Urank, ki je bil dve leti in pol v Dachauu. Z iskreno besedo je opisal dahavski pekel, ki naj bo opomin vsemu slovenskemu narodu na Koroškem za ohranitev popolne enotnosti, da ne bo nikdar več mogla nobena sila pahniti koroških Slovencev tako trpljenje. Nastopila sla tudi mladinski pevski zbor in moški pevski zbor iz škoci-ana. Starodavna vaška lipa v Pokrčah bila priča velikega trenutka, ko so vzplamtela srca in se je jeklenila volja Slovencev za borbo za dosego pravic. Pri kulturni prireditvi so se združili vsi stanovi, kmetje in delavci, delovna inteligenca in slovenska koroška duhovščina. Spomnite se pri oporokah mladinskih domov in sirot! nacisti. Pozival je vse k nujni pomoči za te trpine, žrtve fašizma, ta Jim postavil za zgled požrtvovalnosti koroške borce. V imenu borcev partizanov j« pozdravil navzoče tov. Prušntk Karel. Poudaril je, da smo Slovenci na Koroškem del zmagovitih narodov ta da ]e kri partizanov pisala zgodovino ta bodsčnost Slovencev tja Koroškpm kar nobena reakcija ne more izbrf sati. Celjske trancimfke naprošamo, naj odslej plačujejo naročnino v PODRUŽNICI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« v Celju, Kooenova 2, poleg »Evrope«, ki sprejema nove naročnike, oglase, osmrtnice in rešuje vse reklamacije. OPOZORILO. Tovariše naročnike, U jtm je naročnina potekla, da se posluži jo položnic, 3d »o jih prejeli v današnji številki lista, da plačajo naročnino za mesec september takoj prve dni. Naročniki, ki dolgujejo še kak zaostanek, naj ga poravnajo s tekočo naročnino od L septembra dalje. »SLOVENSKI POROČEVALEC«, UPRAVA. Našim bratom v Primorski Na sestanku vseh delavcev ln nameščencev tiskarne »Slovenskega poročevalca« je bila sprejeta naslednja resolucija: Delavci in nameščenci, člani otrjdi-kalne organizacije tiskarne »Slovenskega poročevalca«, zbrani na sestanku dne 29. avgusta t. 1., izrekajo, zavedajoč se svoje narodne dolžnosti naslednjo solidarnostno izjavo: , Borbo naših bratov v Primorju j smatramo za naraven utrip našega celotnega slovenskega narodnega telesa- Ta borba je tem bolj živ klic , upravičenih žalitev naših bratov in l sestra, ker je bil ta del slovenskega ! fašistične tiranije. Borba naših pri-morskih bratov in sestra je nujna stvarnost, ki jo zahtevajo narodnostne, zgodovinske in etnografične pravice. Ne moremo si misliti, da bi se našim Primorcem in vsemu slovenskemu narodu zgodila zgodovinska krivica in da bi se njihove zahteve ne izpolnile, saj so stali v prvih vrstah borbe za svobodo ln neodvisnost. S polnim sočustvovanjem najčistejše narodne zavesti in osnovnih narodnih pravic vzklikamo svojim primorskim lojakom: Vaša borba je naša borba! Naša narodnega telesa dolgo vrsto let tla- demokratična Jugoslavija mora počen pod težo narodnega šovinizma in stati tudi vaša domovina! Vprašanje jugoslovanskih deportirancev na Koroškem Beljak, 29. avg. Skoro dnevno gredo iz Nemčije skozi Beljak in naprej v Jugoslavijo transporti vračajočih se Internirancev, prisilnih delavcev, ujetnikov In izseljencev. Na Koroškem pa je mnogo slovenskih družin, ki so bile v letih 1941 ln pozneje prisilno preseljene ali pa so se pred i Jo dovoljenja za prekoračenje meje gestapovskem terorjem same umak- j v Jugoslavijo. nile na Koroško. Največ je med temi železničarjev, gozdnih in lesnih delavcev in učiteljev. Razen tega je po kmetih v okolici žel. Kaplje, Pliberka In Globasnice precej družin iz Savinjske In Mežiške doline, katere i pa ovirajo povratek, čeravno so ti so deloma Nemci pregnali z njihovih j Jugoslovani le nekaj deset km od-domov, deloma pa so se preselile na j daljeni od jugoslovanske meje. Ju-Koroško, ker so jim hlli domovi v • goslovani so začeli dvomiti v dobro veliki zimski ofenzivi na štajerskem ! voljo koroških oblasti, da bi se jim oropani in požgani. Te družine so j popravile po nacistih storjene krivi-popolnoma brez sredstev. Na občini j ce. Medtem ko se razni zloglasni v Žel. Kaplji, kjer je župan zagrizen Orts- in Zellenleiterji ter Sturm-nadst, so tem družinam selo zagro- fiihrerji svobodno sprehajajo po Kozi U, da jim bodo kot nadležnim tuj- i roški in uživajo v miru v Jugoslaviji cera odtegnili nakaznice za hrano. ! naropane in pokradene rtvari. se pa Vsi ti Slovenci že tri mesece vlaga- , Jugoslovanom z raznjmi Izgovori in Gospodarski dogovor med Sovjetsko zvezo in Madžarsko Moskva, 29. avg. Dne 27. avgusta so v Moskvi podpisali dogovor med ZSSR in Madžarsko o gospodarskih odnosih in medsebojnih dobavah. Dogovor o medsebojnih dobavah določa, da bodo Sovjeti poslali Madžarom in Madžari Sovjetski zvezi dobrin v skupni vrednosti okoli 30 milijonov dolarjev. Te dobrine bodo dobavili od meseca septembra 1945 do 31. decembra 1946. Dogovor določa tudi predelovanje sovjetskega bombaža v sukanec in tkanine v madžarskih tovarnah za Sovjetsko zvezo. Pogodbo so podpisali ljudski komisar za zunanjo trgovino Mikojan ter madžarski minister za trgovino, železnice in prometne zveze G ere ta • minister za industrijo Ban. Sovjetski mornarji v Part Arthurju Moskva, 29. avg. Kmalu potem ko ao v Port Arthurju pristale prve edinice Rdeče armade, so tudi mornarji z letali prispeli v pristanišče. Na čelu mornarjev sta bila generalni poročnik Preobražanski to kapetan I._ raz. letalskih čet Tripolski. Zgcdaj zjutraj so letala pristala v bližini Port Arthurja. Mornarje je sprejel zastopnik Rdeče armade generalni poročn k Ivanov s skupino častnikov generalnega štaba. S« isti večer so v sovjetski glavni stan pripeljali japonskega viceedmlrala Ka-bajašl-ja, ki se javil sovjetskim zastopnikom tihomorskega brodovja v oporišču. Japonci so v Port Arthurju imeli mornariško posadko, ki so jo čete Rdeče armade ujele ta razorožile. Potom ko so mornarji z letalom pri' stali, se je ob 8. zjutraj vršila svečanost, pri kateri so nad Port Arthurjem razvili sovjetsko zastavo. Življenje v mestu teče mirno. Frebival-ei Part Arthurja — Kitajci ta Korejci — z veseljem pozdravljajo svoje osvoboditelje — častnike ta moštvo Rdeče armade ta mornarice. Nlcotera — ljubljanski znanec! Trst, 29. avg. V Trstu se pojavlja senca zloglasnega fašističnega zločinca Nlcotera, ki rovari sedaj po milanskih Batih, Bil je svojčas eden izmed glavnih sotrud nfkov »Agencije Stefani«. Bil Je med organizator# tržaškega fašizma. Svoječasno je bal odlikovali diplomo za zasluge, k; se jih je pridobi ob požigu Narodnega doma. Sodeloval je tudi s fašistično kvesturo v Trstu ta pri aretad# tržaških Židov. V času okupacije je deloval ▼ Piranu to Ljubljani. Tu je bi najtesnejši sodelavec zločinskega taratearja «ra^ollja. vrnili v domovino. Doslej so vselej naleteli- na gluha ušesa. Oblasti se navadno izgovarjajo, da primanjkuje prevoznih sredstev. Nato sl je več družin iz okolice Velikovca ta Spitala preskrbelo na lastne stroške dome je, kljub temu pa ne dobi- JugoGlovani na Koroškem se vprašujejo, kako je mogoče, da so možnosti in sredstva za povratek Jugoslovanov Iz najbolj oddaljenih krajev Nemčije, oblasti na Koroškem jo razne prošnje na oblasti, da bi dobili potna dovoljenja ta da bi se pretvezami domovino. onemogoča povratek v Poziv Poljakom v Jugoslaviji Beograd, 29. avg. Tajništvo veleposlaništva Poljske republike v Beogradu obvešča vse Poljake, ki živijo na ozemlju demokratične federativne Jugoslavije, da se osebno prijavijo, ali, če jim to ni mogoče, pošljejo podatke zaradi registriranja in sicer priimek, ime, leto rojstva, odkod je, poklic in naslov. 21.000 beguncev iz Grčije v Albaniji Tirana, 30. avg. Agencija ATA poroča, da povzročajo albanski demokratični vladi velike težave oskrba namestitev približno 21.000 Albancev Iz Camurije, Id so prispeli v Albanijo, kamor so jih na barbarski način izgnali Zerlasove ln druge grške monarho-fašistične tolpe. Ministrstvo za socialno pomoč je tisočem teh nesrečnikov preskrbelo hrano y ljudskih kuhinjah ta namestilo begunce v raznih okrožjih, posebno v onih, ki so bili v vojni manj prizadeti. Kljub temu vprašanje oskrbe in namestitve beguncev iz Camurije ni rešeno. Ministrstvo za socialno politiko se je zanimalo tudi za njihovo zdravje in jim poslalo v zadnjem času 500.000 tablet kinina ln drugih zdravil. Albanski Rdeči križ je pred nekaj dnevi poslal poziv Albancem v Ameriki, da bi pomagali beguncem iz Camurije, ki se nahajajo v Albaniji. Sličen poziv je poslal mednarodnemu, kakor tudi ameriškemu Rdečemu križu. Proces proti vojnemu zločincu Kramerju ® London, 30. avg. Razprava proti poveljniku zloglasnega koncentracijskega taborišča v Belsenu Josipu Kramerju ta njegovim 46 sokrivcem se bo pričela 15.' septembra pred britanskim vojnim sodiščem. Kramer je priznal svojo krivdo. Abesinija zahteva * svaje pravice London, 29. avg. Abesinsko poslaništvo v Londonu je danes objavilo naslednje sporočilo: »Cesar Abesini-ie je sprejel diplomatske predstavnike Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, ZSSR in začasne francoske vlade. Razgovori bo se tikali bližajočega 6e sestanka sveta zunanjih ministrov v Londonu, in naj bi pripravili pogoje za mirovno pogodbo z Italijo ter izdelali zahteve, ki jih bo postavila Abesinija. Njegovo cesarsko Veličanstvo je poudarilo, da Abesinija, kot prva žrtev, ki se je uprla italijanskemu napadu, zasluži posebno pozornost z ozirom na svoje zahteve in interese, ki jih bo proučeval svet.« Ureditev nemških reparacij Frankfurt, 28. avg. Nemčija mora plačati celoten reparacijskl račun Združenim narodom do 15. februarja 1948. Pri načrtu, ki je bil sestavljen v berlinskem protokolu, je Izjavil polkovnik L. W. Jefferson, ravnatelj reparacijskega oddelka Združenih držav. Poveljniki »Prinz Eugena« izročeni mariborskemu vojaškemu sodišču Maribor, 29. avg. Poveljniki zloglasne SS divizije »Prinz Eugene, ki so jih odkrili v ujetniškem taborišča v Dobovi: generalmajor Avgust Schmidt, polkovnik Michael Gto6s, SS-Sturmbanniiihrer divizijski intendant major Richard Muller, in SS-Gruppenfiihrer Walter Hasenstahl, ki so bili izročeni mariborskemu vojnemu sodišču, bodo morali na javni razpravi odgovarjati za svoje zločine, kakor hitro bo zbran ves obtežilni material. Naredba Zaradi evidence motornih vozil na ozemlju Vojne npaave JA u Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje odrejam: L vsem lastnikom ta ustanovam, da prijavijo Vojni upravi svoje avtomobile, kamione, avtobuse, motocikle in druga motorna vozila ter da vložijo prošnjo za njih uporabo s sledečimi podatki: a) ime in priimek, kraj stanovanja, ulica in hišna številka; b) vrsta vozila in nosilnost oziroma število sedežev; e) registrska številka vozila in številka motorja; d) ali je vozilo v prometu in v kakšne svrhe (zasebne ali javne) 3 podrobnim opisom. Prošnje je predložiti Vojni upravi JA od 2. 9. 1945 do 10. 9. 1945 preko civilnih ta vojaških oblasti, navedenih v točki IL te naredbe. n. Na podlagi vloženih prošenj bo Vojna uprava odobrila ali zavrnila dovoljenje, vožnjo ta uporabo vozila, in to kakor sledi: za vipavsko vojno področje od 14. 9. 1945 do 20. 9. 1945 preko prometnega odseka tega področja; za istrsko-reško vojno področje od 12. 9. 1945 do 17. 9. 1945 preko prometnega odseka tega področja in prometnega oddelka Okrožnega NO za Istro. III. Po odrejenem roku, L j. po 20. 9. 1945 bodo prometni organi zaplenili vsako motorno vozilo z ozemlja Vojne uprave JA, ld bi ne bilo opremljeno s predpisanim dovoljenjem za vožnjo. IV, «a naredba stopi ▼ veljavo takoj. SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! OPATIJA, dne 28. vm. 1945, Namestnik Komandanta Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje gojfcovnlk: HOLJEVAO VECO, e. r. e Pomen množične atedie za oskrbo mest z drvmi LJnMJana, 30. avgusta. Ogromne so količine kurjave, premoga in đrv, ki jih potrebujejo naša mesta in večji industrijski kraji. V zvezi z raznimi vprašanji obnove našega gospodarstva, obnove naše industrijske in prometne delavnosti so bile te številke že ponovno objavljene in poudarjene. Znano je, da potrebuje Slovenija samo za kurjavo letno okoli 700.000 kub. metrov drv. Ta količina drv pa še ne predstavlja vseh naših potreb po kurjavi. Vsa naša gospodinjstva in vsi naši obrati so poleg drv vedno porabili za kurjavo velike količine premoga. V postavkah količin kurjave, ki jo potrebujemo za bližnjo zimo, je premog zelo kočljiv in negotov računski podatek. Računati moramo, da bomo morali letos kuriti skoraj izključno z drvmi. Naši premogovniki proizvajajo še vedno z zmogljivostjo, ki je pod predvojno višino. Premog komaj zadostuje za našo obnavljajočo se industrijo in za naš promet Teh ne moremo in ne smemo pustiti brez premoga, ker bi bile posledice sicer še dalekosežnejše in usodnejše, kakor če ostanejo brez premoga mesta. Ob dnevno naraščajoči proizvodnji je sicer verjetno, da bo nekaj premoga na razpolago tudi za potrebe mestnih gospodinjstev in obratov, vendar z njim ne moremo računati kot z gotovo postavko. Položaj je tak, d? moramo računati, da bomo letošnjo ¿mo krili potrebe po kurjavi predvsem z drvmi. Obnova našega življenja in gospodarstva je silno veliko, obsežno, težavno in zapleteno vprašanje. Na vseh voncih in krajih se postavljajo naloge, ki so za oživitev našega gospodarstva kot osnove vsega našega življenja silno važne. Povsod ni mogoče premagati težav z rednimi sredstvi. Potrebno je, da se pri reševanju takih prašanj lotimo novih metod de'a in poiščemo potrebne delovne moči na nov način. Oskrba naših mest z zimsko kurjavo je nedvomno zelo važno in pereče vprašanje. Rešiti ga moramo uspešno že bližnje tedne. Čez tri mesece bo zima potrkala na vrata in če d n takrat ne bomo imeli pripravljenih . cestnih zalog kurjave, bodo nastale globoke posledice za vse naše življenje in gospodarstvo. Če ne bomo po-rrbeli pravočasno za zimsko kurjavo, se nam bo zgodilo, da bomo izpostavljeni najrazličnejšim omejitvam in nevarnostim. Zapreti bo treba šole in bolnice. Delo v uradih se bo moralo skrčiti na najmanjšo mero. Življenje se bo splošno silno podražilo, kolikor sodo mogla gospodinjstva sploh redno delati. Da bi bili v takih razmerah izpostavljeni najrazličnejšim boleznim, ki bi jih bilo težko pravočasno r.jeziti, je jasno. Naši otroci, čeprav bi ne posečali šol, bi doma zmrzovali, a prav otrok v svojih najnežnejših letih potrebuje mnogo toplote. Mraz bi bil še posebno občuten, ker primanjkuje šip. Vse te posledice in še mnoge druge, ki jih ni mogoče pred-ideti, bi nas doletele, če ne bomo znali z veliko množično akcijo hitro rešiti vprašanja naše oskrbe z zimsko kurjavo. Naša oblastva. na tem področju pa zlasti ministrstvo za gozdarstvo, se trudijo, da bi bila kos vsem nalogam, ki jih stavlja nanje obnova in druge redne potrebe našega življenja in gospodarstva. Zahteve in .težkoče pa so ogromne. Ministrstvo za gozdarstvo mora tako skrbeti za velike množine železniških pragov, za velike količine amskega in gradbenega lesa, obenem pa tudi za drva. Vse te zahteve so tako velike, da bi si laik težko predstavljal njihov pravi, resnični obseg, čeprav bi imel pred seboj natančne številčne podatke. Pri vsem tem mora ministrstvo paziti tudi na obnovo naših gozdov, skrbeti mora za to, da rešuje vsa vprašanja ob upoštevanju pravega razmerja med zadovoljitvijo •velikih potreb in pravično zahtevo, da naše gozdove čimbolj štedtmo._ Kajti le tako jih bo mogoče obnoviti po težkih udarcih, ki jim jih je prizadejala okupacija. Končno moramo upoštevati, da mora naše federalno ministrstvo za gozdarstvo po dogovorjenem vsedržavnem načrtu letos skrbeti tudi za les, ki ga potrebujejo vse pokrajina v Jugoslaviji severno od Save. Vse te težkoče pa bi lahko premagali, ko bi imeli na razpolago dovolj delovnih moči. Strokovno izvežbanih gozdnih delavcev manjka povsod, njihove predvojne vrste so vojna, okupacija in narodno osvobodilna borba tako razredčile, da bomo morali kader strokovno izvežbanih strokovnih delavcev še dolga leta izpopolnjevati. Velik del gozdnih delavcev je trenutno še zadržan v vojski, kjer je neob-hodno potreben in nanj nikakor ne moremo računati. Drugi delovni činitelj, ki pride v po štev za sečnjo in pripravo drv, je naš kmet s svojimi gozdovi. V rednih razmerah je bil eden izmed glavnih dobaviteljev dry našim mestom. Letos pa ni mogei izpolniti tudi e Ralo. e. Doslej je moral vse svoje sile posvečati skoraj izključno svojemu polju, in živini. Pred kakšna vprašanja je bila letos postavljena naša obnavljajoča se vas, zlasti na Krškem polju, na Kočevskem, na Pohorju in drugod, je znano. Veliko je število vasi,, kjer so bila polja obdelana samo po zaslugi iiriisia za skupno de.c v. e., kmetov, ki so bili ob osvoboditi . nr svojem domu. Razumljivo je, da kmet v takem položaju ni mogel misliti še na pripravljanje drv. Sele, ko bo pospravil svoje pridelke, se bo utegnil posvetiti tudi temu deiu. Prepričani smo, da se bo splošnemu klicu in potrebi po drvah odzval v največji možni meri. To bo storil ne samo zato, da izpolni svojo državljansko dolžnost, temveč tudi za to, ker ima sedaj s svojimi lesnimi zalogami jasne račune. Nedavno so bile namreč vsemu lesu določene primerne cene. Te cene so zadovoljive tako za kmeta kakor za potrošnika. Zato se bo kmet tem lažje odzval in pomagal, da premagamo težave s kritjem potreb po zimski kurjavi. Računati pa moramo, da vse to šc ne bo dovolj. Skrb za drva je tako pereča in nujna, da je ne moremo ircpustiti slučaju in dobri v tli i trg" ali onega. Ker naša oblastva v svojem delokrogu zaradi poman i’ an: delovnih moči ne zmorejo vsega, jim moramo v svojo korist priskočiti na pomoč. Mestno prebivalstvo samo se mora pozanimati za to važno nalogo. Vprašanje je, kako lahko pomaga? Preprosto po vzgledu, ki so ga dala že druga naša mesta, in po smernicah, ki jih nakazuje naš odbor za pospeševanje obnove. Oskrba z drvmi je danes vprašanje, ki ga morajo rešiti naše najširše mestne množice oziroma vsi tisti, ki bodo bodisi zaradi stalnega bivanja ali zaradi dela pre- kaj mislijo vaat o nataflth. Dejala je: »Imam dva sina v partizanih. Ustaši ao ml zažgali hišo ter ml oplenili vse, kar sem imela. Ostala sem brez vsega.« žena je drhtela od rarijurjenja Ih mržnje. Vse ostale so ji pomagale .... ... in so potrdile njene besede. Tudi ziveh letošnjo zimo v večjih mestih. možje ^ moičaU. Spregovoril je Resiti ga morajo z lastno izpodbud-: ^ k ^ človek daaee predsednik UstanoviI _ „___._ ______, nosijo m z lastnim deiom. morajo takoj — sedaj je namfeč najbolj primeren čas za sečnjo — po vseh mestih delovne bataljone, ki bodo pravilno opremljeni in oskrbljeni šli v gozdove in pod strokovnim vodstvom v velikih skupinah podirali za drva primemo drevje. Če hočemo to vprašanje temeljito in uspešno#rešiti, se ga moramo lotiti, o /. p. t . . po .-m • tra- gače, kakor smo bili doslej vajeni. 2e prva množična gospodarska akcija, nabiranje .«tanga /.eieza, je pokazala, da naše množične organizacije pri reševanju splošnih gospodarskih vprašanj še vedno bolehajo na nera- j zumevanju novih odnosov do dela, daJ bolehajo na pomanjkanju smisla za . iniciativna dejanja večjega obsega in j za nove metode dela. Vse to bo treba j odločno premagati. Uspeh bo žago- 1 tovljen zlasti, če se bodo odzvale naše sindikalne organizacije in če boo zagrabile to nalogo z vso živo inicia Ljudske fronte v vas', bivši prvak kmečke stranke, star republikanec. Sprožila se je beseda o Mačku. »On je Izdajalec ljudstva!« so izjavili navzoči. Angleški novinar Gibbons, so-trudnik »Dally Workerja«, je IPtro zastavil vprašanje: »Zakaj?« Takoj je dobil v odgovor: »Maček je 1. 1941, pozval ljudstvo, naj bo pokorno ustašem, naj sodeluje z ustaši, pozneje pa je pozival kmete, naj gredo med domobrance.« Ustaši pa so, to vedo dobro vsi vaščani, nekega dne 1. 1944. v Ježevu In sosednih vaseh Obedišču 'n Lepraviei ubili 60 mož. žena in otrok. Novinari’' so dalje spraševali, ka-velika so v tem kraju posestva, šen je pr delek, koliko je reve- itd. ' »Sa-r-’ en kmetov Ježevu ima 25 tivnostjo. Interes, da bodo drva na .. razpolago, imajo tako podjetja '«kor: juter z^rnl-e vsi ostali delavci. Zato bodo morali vsi nekaj j posestniki. štr.deset odstotkov žrtvovati. Tudi ženske organizacije ; kmetov ima samo po pol jutra, eno morajo sodelovati. Zanje ne pride' ^ve jutri zemlje. Na tej zeml}1 toliko v poštev sodelovanje pri sami j ne morejo pridelati kruha. Več na sečnji, kolikor bolj delo pri pripra- kmetov ima premalo zmnlje.« ttqV* vrvHolrvuarvi/u mnrviSiV» in ^Ka.1 pa V616*pOSeStV8. . « vah, sodelovanje pri manjših in lažjih delih in pri pravilni agitaciji. Mladina se je s svojo vzorno izpodbudnostjo, ki gre preko vseh zaprek in ki odstranjuje vse stare pojme o udobnosti meščanskega življenja, že vrgla na delo. Koristni bi bilo, če bi se vse naše množične organizacije navzele nekaj njenega borbenega duha, njene prožnosti in smisla za skupnost. Aktivistom v vseh naših množičnih organizacijah priporočamo, da te dni ne zamudijo nobene priložnosti, kjer lahko navedejo razgovor na to silno važno akcijo. Povsod naj vplivajo na svoje okolje, da tako ali drugače doprinese svoj prispevek. Povsod je treba poudarjati važnost, nujnost in hitrost te akcije in nazorno predočiti najširšim možicam posledice njenega eventualnega neuspeha. Obnova terja od nas trdo delo, zahteva pa tudi, da v delu ne popuščamo. Noben činitelj ne sme odločati, ne sme vplivati, da bi naše delo po zimi v uradih, obratih, tovarnah in tudi v domačem krogu zastalo le za trenutek. Poskrbimo, da bodo imele pozimi naše družine topla, zakurjena stanovanja in da naši otroci ne bodo zmrzovali. Razgovor kmetov Iz Jeieva z Inozemskim! novinarji Inozemski novinarji so na svoji poti po Jugoslaviji prispeli v hrvatsko vas Ježevo, v okraju Dugo selo. Takoj se je zbralo nekaj kmetov in kmet e v večjo skupino. Prišli so tudi odborniki, med njimi Tomo Ge-rez, predsednik okrožnega Narodnega odbora za Okrožje Zagreb, ki je doma fz vasi Ježeva. Tuji novinarji so posedli po klopeh. Tovarišice so jim ponudile mleka, novinarji pa s0 začeli takoj zastavljati vprašanja: koliko preb'val-cev ima vas, koliko j1 h je imela leta 1939, koliko jih je bilo ubitih, kdo jih je ub l jn slično. Na vsa ta vprašanja so dobili odgovore. Ježevo ima 700 prebivalcev. Ubitih je bilo 5, v borbi jih Je padlo tudi 5. Ježevo je dalo 112 partizanov. Ta popolnoma hrvatska vas n dala niti enega ustaša, vsi domobranci pa so še 1. 1941 in 1942 pobegnili domov, nato pa cdšli k partizanom. Iz vasi je več kmetov, Kj so zdaj oficirji v Jugoslovanski vojski. Novinarji sQ se zanimali o šoli v vasi. Tovarišica učiteljica jim je dala podatke o otrokih. Vprašanja so se vrstila drugo za drugim, možje in žene, katerih je bila polna soba, pa so odgovarjali, i m jim je tolmač prevel vprašanje. Cesto so govorili vsi hkratu. Vsi so hoteli dajati pojasnila. Vprašanja so postajala bolj in bolj zanimiva. Na koncu je sovjetski novinar, major Kudrijavšev, vprašal zbrane žene: »Kaj mislite žene o kralju?« »K vragu z njim!« je odgovorila hitro stara, majhna žena. »Zakaj?« »Zato, ker je poslal v našo domovino četnike, ker je tlačil narod, nam ženam ni dal nobenih pravic, ni se boril proti sovražnikom ...« Neka visoka 61 letna starka z vnukom v naročju, Mara Habitorova, je stopila naprej ter je pojasnila, »Kaj pa veleposestva »Bilo je tu veleposestvo grofa DraSkoviča, ki je obsegalo ▼ na« vasi 300 juter, v celem okraju pa 2600 juter. To je bilo L 1918. Danes ima ta grof 800 juter zemlje.« »In kaj bi nared li vi s. tem?« »Po pravici!« je dejal neki kmet, »pravica pa je v tem, da se zemlja razdeli med tiste, ki jo obdelujejo«. Drugi kmet je pristavil: »Ce pa more obdelati to zemljo sam z lastn ml rokami brez sužnjev, naj vsa zemlja ostane njegova!« »Kaj pa cerkvena veleposestva, ali jih imate kaj v teh krajih?« »V našem kraju je okolu 600 oralov cerkvenega zemljišča.« »In kaj bi bilo treba storiti s to zemljo?« »Treba bi jo bilo razdelit! med ljudi,« so odgovarjali kmetje soglasno. Eden pa je še pristavil: »Duhovniki imajo svojo službo v cerkvi. Zemlja jim ni potrebna. Nikdar nismo videli, da bi kakšen veleposestnik pošteno in dobro obdeloval zemljo.« Novinarji so marljivo belež li vprašanja in odgovore. »Ai imate duhovnika?« je vprašal ameriški novinar Sapirot. »Nimamo ga. Duhovnic je k nam prihajal iz Dugega sela od časa do časa, v času vojne pa ga skoro nikoli ni bilo.« »In kakšen je bil ta duhovnik? Ali je bil za ustaše ali za partizane?« »Med okupacijo nismo hodili v mesto, zato ne moremo povedati, samo to vemo, da so se duhovniki večinoma nagibal na stran ustašev, ne pa na stran partizanov.« (Po »Vjesniku:«? (Ptleio nam (Po Aotnomni MARIBORČANKE V DELU ZA OBNOVO Pretežna večina mariborskih žena in deklet sodeluje z največjo vnemo v delu za obnovo. V okviru AF2 imajo sestanke na katerih pregledujejo storjeno delo in si zadajajo načrte za bodoče naloge. V zadnjih dneh so se vrgle predvsem na čiščenje javnih ustanov. Žene in dekleta Iz magdalenske četrti so očistile moderno «rejeno osnovno Sodo. Delale so šest dni povprečno po 10 ur inf so pri tem opravile 3000 delovnih ur. Vzgledu žena in deklet magda-leneke četrti so sledile tudi žene iz drugih četrti. Filmsko podjetje DFJ * Direkcija za Slovenijo predvaja v KINU »SLOGI« in letnem KINU »TIVOLI« sovjetski film iz domovinske vojne »MAVI! € A« in dokumentarni Sim „JASENOVAC“ Predstave: v »SLOGI« ob 17., 19. in 21. uri. Predstave v »TIVOLIJU« ob lepem vremenu od 19.30 dalje. SKRB vZA NEPRESKRBLJENE OTROKE V MARIBORSKEM OKROŽJU V mariborskem okrožju je okoli 2000 nepreskrbljenih otrok, od katerih jih 150 nima staršev, 10 je gluhonemih, 40 pa je duševno bolnih. Zaradi tega je oddelek za socialno skrbstvo pri okrožnem odboru OF pričel organizirati mladinske domove in otroška okrevališča» Do sedaj so uredili mladinski dom na Melju, kjer je prostora za 110 otrok. V mladinskem domu v Gregorčičevi ulici je nameščenih 42 otrok revnih delavcev. Piri Sv. Lenartu v Slov. goricah je pripravljen dom za 50 otrok. V ljutomerskem okrožju sta odprta dva dečja domova: otroško zabavišče pa je ustanovljeno tudi v Ormožu. V Mariboru desni breg in levi breg so urejeni trije otroški vrtci. V Murski Soboti je urejeno otroško okrevališče za 90 otrok. V Marenbergu so spremenili grad v mladinski dom. V Prevaljah sta dva mladinska domova in pet otroških vrtcev. Oddelek za socialno skrbstvo je razdelil med invalide, nepreskrbljene družine in žrtve fašistič. strahovlade 18,800.000 dinarjev. Rdeči križ Slovenije za mariborsko okrožje je razdelil 4.253 oblek, 243 parov čevljev. 100 kg mila in 50 odej. MOGOČNA MANIFESTACIJA V MOZIRJU Iz okolice Mozirja se je zbrala ti-sočglava množica, ki je v sprevodu prišla v trg Mozirje. Mladina je korakala z zastavami in transparenti, pionirji sp bili v uniformah s puškami Manifestacija je bila posvečena koncu vojne, istočasno pa je ljudstvo enodušno izjavilo, da noče nikdar več monarhije in kralja, temveč republiko in maršala Tita, ki je skoz štiri leta vodil jugoslovanske narode P° poti preizkušnje. Nastopili so trije govorniki, katere so večkrat prekinile množice, ki so z vzklikanjem: »Nočemo kralja, hočemo Tita!« dajale duška svojim težnjam. Na splošno odo- bravanje ljudstva je bila odposlana resolucija z vsebino: »Prebivalci Mozirja v Zgornji Savinjski dolini in naša hrabra vojska, zbrani na manife-stacijskem zboru, enodušno odklanjamo, da bi se kralj vrnil v našo domovino. Izrekamo se za republikansko obliko države. Nočemo kralja, hočemo Tita! Odločno obsojamo delo reakcije.« USNJARNA V SV. LENARTU V 1 SLOVENSKIH GORICAH JE PRESEGLA PREDVOJNO PROIZVODNJO Tovarna usnja v Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah je takoj po osvoboditvi začela z delom pri obnavljanju. Delavci so visak dan prostovoljno delali po tri ure na udarniški način, da jim je uspelo dvigniti produkcijo daleč nad produkcijo iz 1. 1940. Pri glavnih izdelkih so dosegli celo preko 300 procentov večjo proizvodnjo. V tovarni izdelujejo vse vrste usnja, predvsem podplate, kra-vino, boks in semiš., imajo tudi stroje za cepljenje usnja, stroje za poliranje in ravnanje. Čreslovino predeluje obrat sam kot kurivo za lokamo-bil, ki poganja vse stroje obrata, pa služijo odpadki lastne žage. Vzor zavednega in vztrajnega delavca je Bauman Jože, star 60 let. Vsaka koža, ki se v tovarni predeluje, gre skozi njegove roke. Tudi delavci, ki so organizirani v podružnici Enotnih strokovnih zvez. so zadovolj ni in se zavedajo važnosti svojega dela. Česa državljani prej nismo smeli vedeti •.. Meseca maja 1941, že pod italijansko okupacijo, smo dobili ameriške časopise. In takrat smo v »Amerikanskem Slovencu« čitali članek sledeče vsebine: »NAJMLAJŠI IN NAJBOGATEJŠI VLADAR V EVROPI. Kralj Peter II., kateri je pravkar prevzel oblast kraljevine Jugoslavije, ga moramo prištevati kot najmlajšega in najbogatejšega državnega poglavarja v Evropi. Po dobljenih informacijah in po datkih iz verodosto jnih mest, je mladi kralj Peter IL že po svojem očetu pok. Aleksandru I. podedoval 3.500,000.000 (tri tisoč pet sto milijonov ali tri in pol milijarde dinarjev), katere je imel naložene v Švicarski nacionalni banki v Curihu 1 milijardo, v Londonu 1 milijardo in v United Bank of Amerika v New Yorku I milijardo in pol dinarjev. Po zapiskih bančnih knjig nima noben evropski vladar v inozemskih bankah naloženih tako visokih vsot. Če bo kralj Peter 11. vladar samo toliko časa, kakor je njegov oče. si lahko mislimo1, da se bodo vloge v Curihu, Londonu in New Yorku še nekajkrat pomnožile.« Jugoslovanski državljani takih reči nismo smeli vedeti, pač pa smo občutili v svoiih žepih praznoto. V dobi zadnjih let pred-aprilske Jugoslavije ni bilo denarja za drugo, kakor za petoko-lonaški generalni štab in za graditev novih kraljevih dvorcev po letoviških krajih. Po bolnišnicah so pa isti čas ležali bolniki po hodnikih in kar po štirje na dveh posteljah. Za malega človeka ni bilo kredita, a vprav od njega so brez usmiljenja izže-mali davke. Toda to je bilo in se ne vrne! Ze čutimo novo življenje, ako-prav šele iz ruševin gradimo našo novo Titovo Jugoslavijo. Mi .ostanemo na svojem, kronani in izdajalski bogataši pa naj žive, kjer hočejo. M. L. DELOVNE BRIGADE ZA SEKA NJE DRV V UŽICAH Zaradi oskrbovanja z gorivom je okrožni odbor USAOS-a v Užicah pričel organizirati delovno brigado, ki je sestavljena iz treh bataljonov po 100 mladincev. Te dni je bila sklenjena pogodba in pričelo se bo s sekanjem 10.000 kubičnih metrov drv. Sekanje se bo pričelo 3. septembra na Taxi. PARTIZANSKA GIMNAZIJA V SPLITU Srednješolcem v Splitu, ki so zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilni borbi prekinili šolanje, omogoča narodna oblast, da zaključijo šolo in zato se ustanavlja za področje Dalmacije partizanska gimnazija. Poleg gimnazije bo otvorjen tudi internat. V Partizansko gimnazijo se bodo sprejemali srednješolci iz Dalmacije. Hrvatskega Primorja in Istre. V kolikor so dijaki zaposleni, se bo otvoril dnevni ati večerni tečaj. da bi se mog1! dijaki pripraviti za privatne izpite. začetek Šolskega leta V ZAGREBU Ministrstvo za prosveto v federalni Hrvatski je določilo, da se začne šolski pouk v 1. 1945/46 dne 15. septembra. V mnogih krajih bodo tega dne šole odprte prvič po več letih odmora. Za potrebne učbenike in učila je že poskrbljeno. V VOJVODINI SO NABRALI 3.000 TON STAREGA ŽELEZA Po Podatkih vojvodinske pokrajinske direkcije državnega podjetja za promet z odpadki so nabrali na področju Vojvodine izvzemši Baranjo, v treh tednih 3.000 ton starega železa. Od te skupne količine odpade na Bačko 173 vagonov, na Srem 73, na Banat pa samo 45 vagonov. Slab uspeh te akcije v Banatu je zakrivila tamkajšnja slaba organizacija. Sodelovanje narodnih oblasti in protifašističnih organizacij je bilo nepopolno. Najboljše dokazuje to naslednji primer: okraj Jaša Tomič Je nabral 104 tone starega železa, medtem ko so nabrali v kovačičkem okraju 1.652 kg. Baranja pa v kampanji za nabiranje starega železa sploh ni sodelovala. Tam ni bil raz-tolmačen ogromni pomen zbiranja starega železa za našo industrijo in za obnovitev našega opustošenega gospodarstim. V Baranji so se vodile vojaške operacije in tam so gotovo velike količine starega železa. v bihaCu so v Šestih urah NABRALI 6.000 KG ŽELEZA Pravilno razumevajoč svojo nalogo v kampanji za zbiranje starega železa je pionirski odred osnovno šole »Žegar«, ki šteje 520 pionirjev, v šestih urah nabral več ko 6.000 kg starega železa. Pionirji, so se odločili. da bodo vsak dan, dokler bo kampanja trajala, posvetili ves svoj prosti čas tej akciji . KULTURNI PREGLED Domovlsiffca vispa In suvjefska literatura (Iz Mnnba N.'Tihonova v sovjetski revip »Spravočnik«. Nadaljevanje) Lahko je narediti skico v notes, težko pa je na prelomnici časov, na kratkem oddihu, ustvariti v^iko sliko. In vendar se je Grossmanu posrečil roman »Narod je nesmrten« Ne gre le za komisarja Bogarjova, niti za rdečearmejca Ignatjeva. za figure, ki so sicer tipične. Grossman si je začrtal široko temo, temo. te je prvič zazvenela v naši lituraturi. Vojna se je dotaknila vsega našega življenja, vsega, kar je drago našemu narodu. Grossman je prvi pokazal, Itako na široko je zagrabila vojna življenje našega naroda. Upodobil je mesta in vasi, ki ginejo pod navalom sovražnega vdora. Upodobljenega ni pokvaril s pretiravanjem. Resničnih junakov ni oskrunil z izmišljenim junaštvom. Roman Gorbatova »Niso teonili« je napravil na čitatelje v zaledju in na fronti ogromen vtis. Dobili bomo močnejše knjige, kjer bodo popolneje opisani vsi pojavi življenja pod nemškim jarmom v Ukrajini. T da Gorbatovljevo povest preveva mečna publicistična strast in knjiga je dosegla svoj cilj. Pisatelj je izpolnil svo- jo nalogo. Narod je sprejel njegovo knjigo. šolohov je začel pisati roman »Bo-rrili so se za domovino«. Zamislil si je težavno delo. To je vsakdanjost vojne. Muka dni umika, ko narod neprijazno gleda borca, svojega zaščitnika, in ko se v srcu borca poraja razjarjen ost. Mi vemo, da ga bo pozneje ta razjarjenost privedla k zmagam pri Stalingradu, pri Orlu, Kijevu. Leningradu. To je resnica vojne. Svojčas je Šolohov napisal roman »Znanost sovraštva«. Ali je bil to res samo časopisni članek? »Znanost sovraštva« je čitala vsa vojska, naša vojska pa je danes — ves naš oboroženi narod. Mi vidimo, kako literat spremlja pojave, zvezane z življenjem oboro ženega naroda, ki potrebuje pisateljeve besede, veruje vanjo, jo hlastno prebira. »Vasilij Tjoririn« *Tvardovskega« ni več Vasja Tjorkin izza časa Man-nerheimove linije, izza časa frontne- več razigrane kitice, ka so spremlja- 1 varja Belinškij: »Če je pesnik, resni-le Vasjo Tjorkina. ko je živel med ' čen pesnik, mora čutiti s svojo do- movino, deliti njena upanja, bolehati na njenih boleznih, veseliti se, kadar se oa vesela. Kdo ne soglaša s tem, kdo ugovarja? Zato vas vprašam: ali je ruski pesnik sploh lahko neruski, ruski ne le po rodu, temveč tudi po duhu, po načinu mišljenja, čustvovanja?« Ko govorimo o umetniški rasti naše poezije, lahko ugotovimo, da je tak poet kakor Surkov, ki je vselej dajal vsebini prednost pred obliko, v dneh vojne začel pisati mnogo bolje in dal celo vrsto dobrih del. Prokofjev, ki je vedno pisal le stihe in pesmi, je napisal močno poemo »Rusija«. Vera Inber je med hudim obleganjem Leningrada napisala poemo »Pulkovski meridian«, svojevrsten dnevnik zimskega obleganja, kjer se trudi, da bi čim ostreje upodobila mračne slike Leningrada iz tega časa. Olga Berg-holo je pokazala nepričakovano silo v svojem »Februarskem dnevniku«, ki je postal znan po vsej državi V njem opažamo ono prebujenje, ono navdih-njenje resničnih velikih čustev, 'brez katerih ne more biti resnične poezije. V vojnih dneh se pojavljajo najstarejše pesniške (¿like, za katere bi človek mislil, da že davno spadajo v preteklost. V starih časih ao pevci spremljali kneževo vojsko in zlagali svoje pesmi na bojnem polju, hvalili ___________ __ ... _ _ padle junake, vzpodbujali k maščeva- sedo, da bi ponavljal one včasih prg- 1 vojnem časul ife tg čudovito odgo-' nju. Pred 9§ na® Je prekraspa pog- borci Karelijske ožine. V novem »Va siliju Tjorkinu« čitamo široka, svobodno tekoča poglavja, kjer skromni, hrabri redov z vso ljudsko modrostjo bije smrtni boj s fašizmom. Da, to je poezija. Nečesa manjka Tjorkinu. Ruski človek, ki z orožjem v roki brani svobodo svoje zemlje, je ohranil vse prirojene lastnosti svojih prednikov —r starih vojakov. Toda starim lastnostim so se pridružile nove, one črte sovjetskega človeka, ki jih le redkokdaj zaznamo v poemi Tvardovskega. V »Mavrici« Vande Vasiljevske je z natančno in kruto logiko narisana vsa s peresom skoraj nepopisljiva slika strašnega nemškega gospodstva nad zasedeno sovjetsko zemljo. Pisateljica skoraj anatomsko razkriva trpljenje- naroda. Njeno pero se spreminja v secimi nož. Ona izbira dejstva in jih ne meša z blagodejno fantazijo. Odpoveduje se umetnosti, samo da bi bila slika mučna kakor obtožba, da bi kakor pred sodiščem obsodila krvnike na smrt. Avtorica namenoma dela tako, ne olepšuje in ne razglablja, temveč se trudi, da bi zagrabila vse najstrašnejše in najvažnejše. In dosegla je cilj — smisel in vsebina povesti sta na fronti in v zaledju dosegla čitatelja. ga časopisa »Na braniku domovine«, j Tvardovskij preveč ljubi narodno be- Kaj je pesnikova naloga v groznem ma Pavla Antokoljskega »Sin«, pe-! napade in jih Nemci niso sem nad grobom sina-borca, ki je pa- i imenovali »črni hudiči«, del za domovino. To je košček naše žive stvarnosti. Pesem je last vseh, ne samo pesnikova, ki ga.je zadelo veliko osebno gorje. — smrt sina-po-ročnika. • zastonj In če Aligerjeva v poemi »Zoja« smelo govori v* imenu pokolenja, ali morda nima te pravice? Mogoče je, da Zoja ni bila takšna, da nekatera poglavja niso v skladu z njeno biografijo, toda Zojin lik ni s tem izgubil nič bistvenega, kajti v poemi je ostalo najpoglavitnejše, najvrednejše — brezmejna ljubezen do sovjetske domovine, v imenu kaitere je Zoja izvršila svoje junaštvo. Isto opažamo v dramatiki. Splošno znan je pomen drame A. Komejčuka »Fronta«. Se celo tedaj, ko se bodo v njej obravnavani problemi postarali, bo ostala kot zgodovinska drama. V Višinjevskega drami »Pred leningrajskimi zidovi« so mornarji podobni bratcem iz državljanske vojne. In to je umljivo; kdor je bil v Leningradu v dneh obleganja, ta se spominja, da se je na ulicah velikega mesta spet pojavil mornar, križem rían z redenlki, kakor da je vstal mornarja iz filma »Mi iz Kron-štadta«. Baltijska flota se ponaša s Zdelo se je, da so se glasovi pesnikov iz vseh krajev naše domovine zlili v en sam mnogoglasni zbor, ki slavi domovino. Prisluškujte jim in lahko boste ločili svojevrstne odtenke rtihov Rylskega in Tyčine, Bažana in Pervomajskega, Sipačeva, Isakovske-ga, Jakuba Kolasa, Pereca Markiša, Nairi Zarjana in drugih. V pesmih uzbekskega pesnika Ga-fnra GuUama v knjigi »Prihajam z vzhoda« boste našli odmeve mogočne poezije Majakovskega in ogromno čustvo časa; rojaki uzbekskega pesnika se čudijo njegovi sili verza, vsi sovjetski ljudje pa širini njegovih tem. Pesmi Kudešova so — vsedržavne, čeprav so-pisane po belorusko. »Prapor brigade« je kljub epični temi poln liričnih verzov, ki so čudoviti, ker so nepričakovani. Na koncu omenimo še dva pesnika, ki imata skupen vsedržaven pomen. Državna himna, ki sta ji besede spesnila Mihaikov in El-Registan, je napisana tako preprosto zato, da b: bila dostopna vsem generacijam, vsem narodom in plemenom naše države. Odstranjeni so vsi poetični ekrasi, vse, kar bi lahko motilo strogi smiseL Variante himne je izdelovalo na desetine pesnikov vseh narodnosti Sovjetske zveze in to plemenito tekmovanje svojimi tradicijami in mornarji, ki so | je jasneje ko vse drugo pokaralo, da Judeničivi tanke sprejemali ~z grana- - naši pesniki čutijo in razumejo svode tami, sp tudi gdaj hodili v psihične i dolžnost do države. / 4 anuir SIOVENSKI - {fesenisíc• (cuít ür- POROČEVALEC RKV, ZN / PETEK, Sl. ÄVGÜSTÄ Jesenice, 30. avgusta. Jesenice so že dolga desetletja žarišče kulturnega dela na Visokem Gorenjskem. Kulturno in telesno vzgojno delo je med obema velikima vojnama doseglo spoštovanja vredno stopnjo. Veliki kulturni festival, ki so ga leta 1940. priredila jeseniška prosvetna in telesno vzgojna društva na svojem stadionu, je bil pomembna revija delavskega kulturnega gibanja in velika manifestacija delavske vzajemnosti in zrelosti. Jeseniški železarski revir na ta način že dolgo oplaja s svojim kulturnim delom široko gorenjsko podeželje. Minula svetovna vojna je brutalno zatrla tak razmah. Po kulturnih domovih se je naselila nemška soldateska. Športna igrišča je prerasla trava. Na stotine najboljših prosvetnih delavcev je bilo izseljenih ali ustreljenih. Na tisoče jih je šlo v gozdove, v borbo za našo lepo zemljo. Nad tisoč jih je še vedno v službi domovine. Visoka Gorenjska je v odločilni domovinski vojni doprinesla težke krvne žrtve. Begunje, Hrušica, Radovna, Lancovo, Lesce, Javornik, Gorje, Bitnje, Kovor, Ljubno, Otoče in drugi kraji, ki vseh kar našteti ne moremo, s§ bili prizorišče strašnih pokol jev. Toda vse to ni zlomilo hrbtenice našemu delovnemu ljudstvu. V zlati svobodi je zopet vzbrstela naša kultura. V društvenih domovih se je spet dvignila zavesa. Povsod je spet zazvenela naša mila narodna pesem in so zadoneli akordi sodobne glasbe. Mladina si spet krepi mišice na športnih igriščih, „Iz kr?! rieee.. V zvezi z žalno svečanostjo padlim borcem in borkam in odkritjem spominske plošče padli tovarišici Vidi Pregare, ki bo 31. t. m. ob 3. popoldne na kraju ustrelitve v tovarni Saturnus. Tov. Vida Pregareeva je bot aktivistka OF in članica KP 31. avgusta 1942. leta dala svoje mlado življenje za svoje velike ideale. alpinisti vnovič naskakujejo nšše najvišje gorske vrhove. ’ Vse prerojeno ljudsko gibanje na Gorenjskem bo v živih slikah prikazano na jeseniški kulturni manifestaciji, ki bo to soboto in nedeljo zajela vse gorenjsko podeželje. Na prireditvi bodo sodelovale številne kulturne edini-ee, na trdih jeseniških tleh se bo zgrnil narod, ki živi med Dravo in Sočo, narod, ki ga ni in ga ne bo mogja zatreti nobena sila. Jeseniška kulturna prireditev, tolikanj pestra po svojem skrbno pripravljenem sporedu, naj' bo uvod v še bolj pospešeno kul- turno in telesno vzgojno gibanje, ona naj združi vse plasti našega poštenega delovnega ljudstva, kateremu naj kaže pot v novo, lepše, plodonosno in mirno življenje. Nekatera navodila Vsi, ki se udeležijo jeseniških manifestacij, naj se že doma organizirajo po posameznih skupinah. Udeleženci, ki pridejo na Jesenice že 1. septembra, se pripeljejo z rednimi vlaki, ki bodo oba dneva ojačeni. Oni udeleženci, ki pridejo v nedeljo, imajo na razpolago vse jutranje vlake z vseh smeri Jesenic ojačene. Posebni vlak iz Ljubljane bo odpeljal ob 4.30 in prispel ob 7 na Jesenice. Na progi Sv. Lucija—Jesenice bo vozil posebni vlak z odhodom 4.45 in prihodom ob 7. Popust na voznini je veljaven vsakomur le z legitimacijo, ki je obenem programska knjižica. Za prenočišča je poskrbljeno, vendar prinesite s seboj plašče ali odeje, ker na porušenih Jesenicah ni mogoče nuditi ležišč v posteljah, marveč je treba uporabiti skupna ležišča. Za prehrano je urejeno, pač pa manjka posod in pribora, zato po možnosti prinesite s seboj porcije in žlice. Hrana bo izdatna in brez živilskih nakaznic. Vsakdo bo prejel bon, na katerem bo označeno mesto, kjer prejme hrano. Pivo bo v prosti prodaji, za vino pa bodo izdani boni. Za udeležence iz Primorske in Koroške bodo lahko njih vodje izmenjali za vsakega udeleženca 300 din po kliringu. Vodje posameznih skupin so dolžni skrbeti za red svoje skupine. Z vzajemno disciplino bomo vsi pripomogli k popolnemu uspehu festivala »Gorenjska v svobodi«. Prosta vožnja Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja, da bo o prilila kulturnega festivala »Gorenjska v svobodi« v soboto in nedeljo na Jesenicah prosta vožnja po železnici. Pripravljalni odbor kulturnega festivala »Gorenjska v svobodi« Hvaležnost in ljubezen sta se izkazali v dejanjih Antifašistična fronta ženit Slovenije v teh dneh zaključuje veliko akcijo, ki jo je pokrenila za preskrbo najsiromašnejših otrok naše Jugoslavije, za otroke Drvarja in like. V tej akciji so naše žene dokazale, da pravlno razumemo bratsko povezanost naših narodov. Nesebično so po vsej Sloveniji zbirale obleko, obutev, živež jn denar za otroke Like in Drvarja, z isto ljubeznijo, z ena^ kim navdušenjem, kakor delajo to danes za slovenske otroke. K temu delu j:h je gnala velika hvaležnost, ki jo goje v svojih srcih do jugoslovanskih narodov. Najbolj prepričljivo nam govore o tem številke nabranega blaga . žene so nabrale dve sto tjsoč dinarjev samo v denarju! Razen tega pa so nabrale za več domov opreme in za Sto in sto otrok obleke in obutve. Samo v okraju Kranju so v blagu nabrale žene v času akc-je: otroških obide 757 kosov, otroškega perila 621 kosov, otroških volnenih jopic 50, otroških plaščev 30. ženskih obidi 710 kosov, ženskega perila 390 kosov, ženskih plaščev 7, ženskih volnenih jopic 103, moških hlač 113 moških jopičev 62, moških srajc 209, moških spodnjih hlač 113, nogavic (ženske, otroške, moške) 166 parov, posteljnega perila 26 kosov, zaves 5, ženskih čevljev 143, moških čevljev 81, otroških čevljev 98, odeje3, copat 13, ženskih naglavnih rut 120, raznih pokrival 84, raznih drugih predmetov kakor: žepnrh robcev, rokavic, brisač, ženskih tortwc, kravat, pasov in drugo 101 kos. OTROCI DRVARJA IN LIKE BODO V SLOVENIJI DOBILI SVOJE DOMOVE Poročilo V. Poročilo okrožnega odbora AFž Noro mesto: žene novomeškega okrožja zbrale zopet din 1.600; Kočevske žene zbrale 4.571; žene novomeškega okrožja zbrale denarnih prispevkov še 210 jajc. 32 kg fižola. 16 kg bele moke, 13 kg ješprenja. Okraj Trebnje je zbral 174 kom. jajc, 7 kg kaše, 50 kg zmesne moke, 35 kg bele moke, 29 kg ječmena. 90 kg fižola in 20 kg pšenice, žene iz Ribniškega okraja pa 30 kg fižola in 1 kg medu. žene iz Novega mesta so zbrale še 2 velika zaboja otroških obleke, posode in igrač, žene iz okraja Domžale so zbrale din 6.000. žene iz okraja Vrhnika din 3.618. žene iz okraja Grosuplje din 5.160. Žene iz okraja Kamnika din 7.S41. žene iz okraja Ljutomera din 3.300. Kvari; Adojščlna zbral zopet din 9.004, razni zasebniki din 1.240. Skupno so darovali 10.244 din Delavke tovarne »Jugobrune« v Kranju so se rekordno pokazale pri kampanji za Drvar in Liko, ker so zbrale v enem tednu 2.828 din to: precej obleke in perila. TELESNA VZGOJA Poznali so jo, da je bila pobornica pravic zatiranega delovnega ljudstva v Slovenskem Primorju, kjer so ji hoteli vcepiti prve življenjske nauke fašistične laži-kulture. V njej je rasel odpor z dneva v dan in izgradila se je, postala živa beseda in dejanje v boju proti - fašistični reakciji. Ko je preganjana po fašistični drhali morala zapustiti Slovensko Primorje, je v Ljubljani neumorno in zagrizeno delovala za osvoboditev vseh zatiranih bratov in sester onstran z londonskim paktom tako krivično postavljenih meja. Toda fašistični rablji sc jo stalno iskali in 31. avgusta 1942 so jo zasledili v Ljubljani v tovarni »Saturnus«. Začelo Se je mučenje, da bi iz nje iztisnili priznanje lastnega dela in izdajo njenih sodelavcev in sodelavk. Ne bila bi Vida, če bi odprla usta, ne bila bi izklesana borka za osvoboditev svojega ljudstva, če bi odgovarjala na vprašanja podlih mučiteljev. Zvesto verujoč v zmago svoje ideje, nikdar omahujoč v svojem prepričanja ni črhnila kljub silnim mukam, zavedajoč se, da more njena žrtev samo pomnožiti vrste onih, ki bodo po njej vršili nadalje in silne je boj za popolno uničenje nasilnikov. V večernih urah 31. avgusta 1942 so jo na dvorišču tovarne »Saturnus« privezali na stol in ustrelili v njenem 22 letu. Iz njenih ust ni bilo tožba, ne izraza silnih muk, ki jih je prestala. Padla je kot heroj! Njena velika žrtev nam je dala brezprime-ren vzgled, kako se je treba žrtvovati za dosego ciljev, ki si jih postavljamo v življenja! Tudi ona je izmed mnogih onih, ki so vse dali za narodnoosvobodilni boj, doprinesla največ — svoje mlado življenje. Nisi podla zaman, tudi Tvoja žrtev je rodila svobodo slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in bo prinesla — tako globoko smo prepričani kakor si bila to Ti — svobodo tudi Tvojemu jn našemu Slovenskemu Primorju! Vida! Ob tretji obletnici Tvoje mu-čeniške smrti se zaobljubljamo, da bomo kot zvesti nosilci Tvoje velike ideje nadaljevali neizprosen boj za pravice in svobodo našega Ljudstva! META Dirka« na vožnji od nas do Zagreba Tudi na tej progi so prva tri mesta zasedli Hrvati Manifestacijska kolesarska dirka iz Tr-sta đo Varne je bila zaradi prekasnega prihoda Bolgarov na start v Trst deležna nekaterih Improvizacij, ki so posebno v prvem delu škodile propagandnemu namenu prireditve, razen tega pa se bo ofi-cielno ocenjevanje dirkačev izvršilo samo za progo od Zagreba do Vame, medtem ko sta bili obe etapj od Trsta do Ljubljane odnosno od Ljubljane do Zagreba samo dve dobri preizkušnji za nadaljnjo konkurenco. O poteku prvega dneva dirke, ki je vodila od Trsta do Ljubljane in se končala s trojno zmago Hrvatov, smo obširneje pisali v torkovi številki našega lista, danes pa nam je prišlo v roke naslednjih nekaj podrobnejših podatkov o poteku druge etape od Ljubljane do Zagreba (144 km). Na startu v Ljubljani se Je v ponedeljek zjutraj zglasilo vsega 44 dirkačev, in sicer 34 domačinov. 8 Bolgarov ter po en udeleženec iz Trsta in Reke. Tudi vzdolž te etape je bila premoč hrvatskih udeležencev nesporna, že na znanem viš-njegorskem klancu so pokazali zagrebški vozači, da so za gorske vožnje najbolj pripravljeni. Tukaj je šolmaa vodil skoraj vso pot, vendar mu je na vrhu klanca pobegnil njegov ožji rojak Horvatek in si priboril okrog 200 m prednosti, kar pa mu ni prineslo sreče, ker je kmalu nato imel defekt in moral zaostati. Tudi druga dva favorita, Poredcki in Horvatič, nista ta dan imela uspeha, kakor sta mislila. Foredckemu je počil okvir, Horvatič pa Je blizu Bregane padel tako nesrečno, da so ga morali zaradi poškodb prepeljati v bolnišnico. V Novem mestu je bil prvi šolman, za njim najbližja pa Horvatič in Rebrovič. Skozi Kostanjevico je razmeroma počasi vozila skupina okrog 20 vozačev. Za kostanj e-viškim klancem sta švigpfLa naprej šolman in Pokupec, ki sta potem do Zagreba stalno večala razdaljo od ostalih in prispela skoraj tri minute pred ostalimi v Kustošijo, kjer je bil začasni cilj. Tamkaj je bil sicer prvi Pokupec za dobrih 20 cm, za kar pa se mu je v Zagrebu samem revanširal šolman. ki Je kot zmagovalec dobil prvo nagrado, darilo mestnega Narodnega odbora. Razlika med šolmanom in Pokupcem je tudi tukaj znašala komaj samo 15 cm. Po zagrebških ulicah je tisočglava množica burno spremljala udeležence dirke, zvečer pa so bile v mestni pivnici svečano razdeljene razne nagrade. Tehnični izidi druge etape odn. samostojne dirke od Ljubljane do Zagreba so bili naslednji: 1. Josip golman (Hrvatska) 5:23:28 (povprečno 26.800 km na uro), 2. Josip Pokupec (H) 15 cm zadaj. 3. Ivan Rebrovič i (H) 5:28:17, 4. do 14. A. Horvatek (H), ■ M. Horvatek (H), Bat (H). Štirn (Slovenija), Dušan Davidovič (Srbija). Kirčev j (Bolgarija), Rade (Rijeka). Valant (Slov.), 1 Srša (H), Grmek (6tov.>. Bttatorič (Srb.) OBJAVE „N A V O D A“ DELITEV SVEŽEGA MESA Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane prejmejo v soboto, dne 1. septembra pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »Meso Avgust 6-45« osnovne živilske nakaznice, izdane od MOOF (odsek za preskrbo v Ljubljani) po 10 dkg svežega mesa. Istotako prejmejo sveže meso bolniki na bolniške karte in zdravstveni zavodi. Prodajna cena govedine je 20, teletine pa 22 din za kilogram. Mesarji dvignejo meso v petek, 31. t. m. ob 17. uri na Mestni klavnici. Odrezke predlože mesarji v ponedeljek dne 31. septembra na »Navodu«, Ljubljana, Novi trg 4-IL, soba št 14. Počastitev padlih borcev v vasi škrti ju. V nedeljo, 2. septembra, bodo priredili domačini vasi Skrilje lepo spominsko svečanost padlim in ustreljenim borcem. Ob 10. odkrijejo spominsko ploščo vsem 31 preminulim partizanom, od katerih jih je 19 padlo v borbi, 12 pa je bilo ustreljenih za talce. Na prireditev bodo prihiteli tudi tovariši iz Ljubljane, •id bodo v počaščenje spregovorili nekaj poslovilnih besed. 5:27:07, 15. Drago Davidovič (Srb.) 5:28:03 itd. Dirkači so v torek počivali, v sredo ob 9 dopoldne pa so nastopili za tretjo ali prav za prav prvo etapo iz Zagreba do Virovitice, s čimer se Je dejansko šele začela manifestacijska kolesarska vožnja od Jadranskega do črnega morja. SVOBODA-VZHOD IMA SVOJ SPORTNO-PLESNI ODSEK V okviru telesno vzgojnih nalog- si Je FD Svoboda Vzhod kot prva nadela nalogo, da nudi najširšemu krogu svojega članstva možnost plesne izobrazbe. Ni treba posebej poudarjati, kolike važnosti Je ples za gojitev tovarištva in družabnosti. V bivši Jugoslaviji Je bil dostopen le meščanskim krogom, kajti delavski sin ali delavska hči sl nista mogla privoščiti elegantne večerne obleke, ki Je bila tedaj za vstop neobhodno potrebna. Da Je to danes drugače, Je dokazala že udeležba na prvem plesnem večeru — preteklo sredo v telovadnci ljudske šole v Mostah. Vodja plesne šole Tone Roš Je na tem sestanku obširno označil namen teh vaj. ki naj zbližujejo in vežejo vse sloje pre-bivalstva vzhodnega dela našega mesta. Razen običajnih «plesnih vaj si Je zadalo vodstvo nalogo Izobraziti bolj nadarjene plesalce v narodnih slovanskih piesih gojiti ples kot šport in prirejati plesne revije. Pri vajah, ki so vsako sredo od 20. dalje v ljudski šoli v Mostah, sodeluje priznani Jazz pod vodstvom strokovnega učitelja. če bo treba, bo tečaj razdeljen v dva, začetniški in nadaljevalni. Prijave sprejema tov. Tome Roš, načelnik športno - plesnega odseka pri m Svobodi Vzhod. BELEŽNICA KOLEDAR* Pete15, 3L avgusta; Rajko. SPOMINSKI DNEVI 31. 1589. — Umrl v Ljubljani Jurij Dalmatin, prvi prevajalec celotne biblije v slovenski jezik (izšla 1583. leta). Bibliji je pridejan slovensko-hrvaški slovarček manj znanih besed, da bi se olajšala širitev biblije in z njo protestantizma med Hrvati in Srbi katere so slovenski protestanti hoteli pridobiti za protestantizem. 31. 1942. — Štajerski bataljon se snide na sedlu med Radoho in Oljša-vo s • prvim bataljonom IL grupe odredov, ki je prišel čez Kamniške planine. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba tsg 9, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. VREMENSKA NAPOVED ZA LJUBLJANO Sestavil dr. V ital Manohin Petek, 31. avgusta: polagoma naraščajoča oblačnost, podnevi močan Jugozapad-nik. dnevna toplina okrog 25 stopinj. Jutranja megla bo popustila. Sobota, 1. septembra: nadaljnje poslabšanje, začelo bo deževati, bo tudi grmelo. Naratos gledališče D RAMA 4. septembra, torek, ob 20. uri: Tuje dete. Predstava v korist akcije za osirotele otioke. OPERA 2. septembra, nedelja, ob 20. uri: Prireditev v korist akcije za preskrbo naših osirotelih otrok. Skrbimo za otroke invalide! ■ I i I Domovinska vojna je tisočem naših dragih vzela življenje, tisoče in tisoče je oropala najnujnejših življen-skih sredstev. Premnoge pa je oropala zdravih udov, vzela jim je najdragocenejše, zdravje. Med takimi, ki so v času vojne izgubiE svoje zdravje, največ zdrave ude, so tudi številni otroci. Zato naša oblast ob pomoči vseh množičnih organizacij skrbi tudi za te otroke. V akciji za osirotele še s posebno ljubeznijo in pozornostjo misli, kako bo‘ oskrbela najprej in kar najbolje otroke invalide, še celo pa otroke invalide, ki so poleg vsega še sirote. Mnogi naši otroci so ob divjam vpadu sovražnika v nezavarovane vasi izgubili svoje ude. Mnoge je sovražnik pohabil, ko je na nečloveški način ohsipal ubožne vasice in nezavarovana mesta s težkimi bombami z letal. Številni pa so se pohabili, ne da bi kdo vedel zanj, kje p9 njivah in gozdovih. Naša oblast na vse te otroke misli in jim pripravlja dom. V tem domu bo poskrbljeno, da bodo naši mali kljub različnim okvaram dobro razvijali svoje telesne in duševne sposobnosti. V takem domu bodo živeli naši mali invalidi samo dotlej, dokler ne bodo dovolj stari za šolo. S sedmim letom pa bodo šli v šolo kakor vsak drug otrok in se bodo lahko izobrazili po svojih sposobnostih m veselju. Tudi Ivan Povše iz Grbina pri Litiji je otrok invalid. Igral se je z granato, ki jo je našel, prd tem pa se je granata vžgala in deseletni Ivan je izgubil vid. Popolnoma je oslepel. Njegova mati nam je> pisala, da bi ga rada dala v šolo za slepe. Toda Ivan je poleg vsega še tudi sirota. Očeta so mu Nemci že L 1942. ustrelili pri Sv. Križu na Dolenjskem. Njegova mati nima rednih dohodkov in le težko živi. Plačujte oskrbnino za enega ati več sirot! KINO UNION: Ameriški film »NOTREDAMSKI ZVONAR«. Ob 16.. 19. m. 21. url. KINO MATICA: Ameriški film »DAMA IN COWBOY«, dodatek dokumentarni film Ob 16.. 19. in 21. uri. KINO SLOGA: Sovjetski film »MAVRICA«. dokumentarni film o JASENOVCU. Ob 17.. 19. in 21. uri. KINO TIVOLI: Sovjetski film »MAVRICA«, dokumentarni film o JASENOVCU. Predstave ob lepem vremenu od 19.30 dalje. Daevsse vesti Borci Rdeče armade! Porivam vse one Slovence, ki so se v letih 1917 do 1922 borili v Rdeči armadi, partizanskih odredih v Sibiriji ah evropski Rusiji, naj se javijo pismeno na naslov: Sedej Lojze, Ljubljana, Strmi pot 3. V dopisu naj na kratko označijo odred, kraj in čas svojega udejstvovanja v Rdeči armadi in gvoj sedanji točni naslov, zavoljo sklicanja sestanka in ustanovitve društva borcev Rdeče armade. Sedej Lojze. Po vsej Sloveniji je büa od 20. do 30. .avgusta zbiralna akcija pod geslom: »Noben otrok v Jugoslaviji ne sme biti. nepreskrbljen«. V Celjskem okrožju bo od 1. do 10. septembra. Naj ne bo nikogar, ki ne bi te dni vsaj z malenkostjo pripomogel sirotam onih, ki so dah y borbi za svobodo vse, dom in družino in življenje. Naše geslo bodi: »Preskrbimo sirote!« Vzpostavitev rednega avtobusnega prometa v Prekmurju. S 3. sept. bo vzpostavljena redna avtobusna zveza na progi Rogaševci—Murska Sobota—Dobrovnik v Prekmurju—Dolnja Lendava po sledečem voznem radu: Rogaševci odhod ob 6. uri, Murska Sobota odhod ob 7.45 uri, Dobrovnik v Prekmurju odhod ob 8.40 uri. Dolnja Lendava prihod ob 9.35 uri. Iz Dolnje Lendave se vrača ob 12.45 uri, Dobrovnik v Prekmurju odhod ob 13.45 uri, Murska Sobota odhod ob 16. uri, Rogaševci prihod ob 17.25 uri. Poleg te proge bo vzpostavljena avtobusna zveza tudi med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo preko Beltincev po voznem redu: Murska Sobota odhod ob 7.30 uri, Dolnja Lendava prihod ob 9. uri, vrača se iz Dolnje Lendave ob 13. uri in prihaja v Mursko Soboto ob 14.30 uri. Uprava narodne imovine v Celju poziva vse osebe, ki posedujejo tuje stvari in nimajo za njihovo uporabo nakaznice od KUNI, da te stvari takoj prijavijo v pisarni KUNI, Celje. Miklošičeva 3. Skrbnik imetja razpuščene Ruske matice poriva vse one, ki imajo izposojene knjige iz knjižnice Ruske matice, da jih takoj vrnejo, in sicer v knjižnico, Kolizej, soba št. 20. Knjižničar sprejema knjige vsak delavnik od 16. do 18. ure. Za vse druge posle je knjižnica začasno zaprta. Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR ima začasno svoje prostore na Miklošičevi cesti 7, kjer se lahko vpisujejo interesenti za člane ter prejmejo potrebne tiskovine in informacije o organizaciji delovnih odsekov. Društvena pisarna posluje vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah samo dopoldne. V teku je tudi ustanavljanje podružnic društva po Sloveniji. Bolniški oddelek mestnega osvobodilnega odbora za glavno mesto Ljubljano bo na podlagi zdravniških potrdil izdajal nakazila za mesec september bolnikom in nosečim ženam po razporedu, ki bo nabit na vratih urada v Gosposki uhci 15. Vabimo vse pekovske mojstre aktiviste OF iz okrožnega mesta Ljubljane in njene okolice na sestanek, ki bo v ponedeljek 3. septembra ob 18. uri v zadružnih prostorih na Rimski cesti št. 6. 571-n Lovci iz Zasavja imajo v nedeljo 2. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani uradniške restavracije v Trbovljah zborovanje. Sestanka se bo udeležil tudi referent ministrstva za gozdove tov. Mirko Šušteršič iz Ljubljane. Pesmi Vide Brestove ali Majde Peterlinove. Naprošajo se vsi tovariši ati tovarišice, ki imajo kakšno pesem ali pesniško zbirko Vide Brestove ali Majde Peterlinove, da jo pošljejo na uredništvo »Ljudske pravice«. Prvo zbirko je izd oía jeseni 1943 Cankarjeva brigada nod naslovom »Poezije Vide Brestove«, drugo Gubčeva brigada pod naslovom »16 pesmi Vide Brestove«. Pole®- tega je imel OK SKOJ-a Novo mesto pripravljenih preko 30 pesmi za zbirko, ki je ni izdal. Enako ni izdal pripravljenih pesmi za zbirko OK za Koroško. Pesmi M se potrebovale zaradi izdaje zbirke. Po prepisu bodo zbirke in rokopisi vrnjeni Svojci sledečih padlih partizanov Taučman Karel, roj. 1914 iz Tr-bonje, Ramšak Miroslav, roj. 1927 iz Šoštanja, Stokovnik Jože, roj. 1915 iz šmartna-Statine, Velar Ivan, roj. 1903 iz Podkraj-Velenje, Štefka iz Slov. Bistrice in žavbi Anton, roj. 1917 iz Sajeviee-Smartno, ki so padli 12. UL 1945 v Smučjem dolu pri vasi Ravne pod Sv. Goro pri Zagorju oh Savi in so tam tudi skupno pokopani, naj javijo svoj naslov in sporoče, če jih nameravajo prekopa-M, M ge dogovoriti za skupki gre- kop in prenos, na naslov: tov. Mehle Milena, učiteljica, Ljubljana, Pod Trančo 2. Obenem prosim, da sporoče svojci padlih partizanov, ki so pokopani v vasi- Ravne pod Sv. Goro v dveh skupnih grobovih, svoje naslove in željo, ali jih nameravajo prekopati, da bi se prekop izvršil istočasno z gornjim prekopom. Slednje sporočite na naslov: Pepca Nagel-šmid, učiteljica, Ljubljana, Mestni trg 19. Za kulturno prosvetni festival »Gorenjska v svobodi«, ki bo dne 1. in 2. 9. 1945 na Jesenicah, se sprejemajo prijave udeležencev iz Ljubljane v uradu Glavnega odbora ESZDN, Miklošičeva 22, pritličje, do vključno 31. 8. 1945. Tu prejmejo prijavljene! legitimacijo s programom in znake za ceno 10 din, in vse potrebne informacije. želeti je, da se oni, ki se mislijo udeležiti festivala, prijavijo pri svojih strokovnih podružnicah, ki bodo poslale skupno prijavo Glavnemu odboru. Vsi oni, ki so se že prijavili pri strokovni podružnici Saturnus, prejmejo legitimacije m znake tam. 564-n Dr. BRANDSTETTER, Šubičeva ulica št. 3, ordinira do nadaljnjega samo od 12. do pol 14. ure. 549-n Zobozdravstvena organizacija OF vabi vse pripadnike te stroke na masovni sestanek, ki bo v sejni dvorani Kreditne banke v petek, dne 31. avgusta ob 20 uri. Ker se bodo sklepali važni sklepi, naj se ga vsak udeleži. Opozarjamo vsakega, ki se hoče vpisati v organizacijo, da to lahko stori pol ure pred pričetkom sestanka. 550-n Nabavi jalna zadruga državnih nameščencev, Vodnikov trg 5, sklicuje zadružni sestanek v petek, 31. avgusta, ob 15. uri, ki se bo vršil v zadružnih prostorih na Vodnikovem trgu. 558-n. Planinci! Koča v Krnici bo odslej ob nedeljah in praznikih ter prejšnjih večerih oskrbovana. Vzemite s seboj odejo. — Podružnica S. P. D. Kranjska gora. 568-n Obvestilo vsem kmetovalcem in živinorejcem! Obveščamo vas, da bo dne 1. septembra t. L v Viši ji gori živinski sejem. 56i9-n V ponedeljek 3. t. m. bo ob pol 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi maša zadušnica ob obletnici smrti mojega sina Iva Gogala. 566-n Tovariš (Prilep), M je pozabil dve ponikljani cevi v vlaku, naj se javi na ljubljanskem kolodvoru, v uradu za najdene predmete. Podr. špecerijske stroke ESZDNS v Ljubljani priredi za članstvo v nedeljo 2. septembra izlet v Kamniško 'Bistrico. Odhod glavni kolodvor ob 8.35, zbirališče v Kamniku pred postajo. Odhod iz Kamnika ob 18. uri. — Odbor. 567-n ZMS Vevče vili. četrt Polje razvije v nedeljo 2. septembra ob 15. uri svoj mladinski prapor, pod katerim bo nadalje vala započeto udarniško delo. Preostanek za kritje stroškov je namenjen za otroke sirote partizanov in žrtev okupatorjev. Po razvitju miting. Prireditev bo na restavracijskem vrtu na Vevčah, v primeru slabega vremena pa pri tov. Gašperlinu. Vabljeni vsi! Zdravo! 573/n Šolska obvestila Uredba o spremembi Uredbe o stalnih izpitnih komisijah za srednješolska in učiteljske izpite z dne 30. julija 1945 Ur. 1. štev. 178-24. Č3en L ölen 1 točka a) in b) Uredbe o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in učiteljske izpite se spreminja kakor sledi: Stalne izpitne komisije se ustanove na vseh srednjih šolah in učiteljiščih, ki poslujejo. Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ljubljana, 29. avgusta 1945. Minist«- za prosveto: Dr. Ferdo Kozak L r. Dijakom srednjih, učiteljskih strokovnih in tem podobnih šol" Dijaki, ki so v šolskih letih 1941-42 do 1944-45 obiskovali srednje, učiteljske, strokovne ali tem podobne šote v neslovenskih pokrajinah Jugoslavije, naj takoj priporočeno s prošnjami pošljejo na ministrstvo za prosveto v Ljubljani vsa izpričevala za vse razrede, izvršene v teh letih. Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije bo vsa ta Izpričevala odposlalo ministrstvom za prosveto tistih federalnih enot, kjer so tala izpričevala izstavljena, da jih tam narodne oblasti verificirajo. — (Iz ministrstva za prosveto). Vstop v L gimnazijo. Ker z novim šolskim letom ne bo meščanskih šol, bodo vsi tisti, ki žele vstopiti v srednjo šolo, morati delati sprejemni izpit, kot je predpisan v Ur. listu št. 182-24 z dne 8. avgusta. Zato naj se pripravijo na izpit tudi tisti, M so sicer mislili vstopiti v meščansko šolo. (Iz ministrstva za prosveto). Srednješolskim zavodom. Od dne 5. septembra do konca meseca bo tečaj o narodno osvobodilni borbi, obvezen za vse profesorje in srednješolske učitelje zgodovinske stroke. Odbori OF na zavodih morejo v izrednem primeru delegirati še kakega politično najbolj razgibanega aktivista. Prijave je poslati takoj. Za okrožno mesto Ljubljana, za ljubljansko in novomeško okrožje bo tak tečaj v Ljubljani in naj se prijave pošljejo na ravnateljstvo L moške realne gimnazije v Ljubljani Tečaj za okrožje Celje in Maribor bo v Celju in naj se prijave pošljejo prosvetnemu odseku Okrožnega odbora Celje. Tečaj je brezplačen. — (Iz ministrstva za prosveto.) Juristi! Drevi ob 20. bo v balkonski dvorani sestanek vseh slušateljev juridične fakultete. Le še kratek čas nas loči od pričetka predavanj, zato je nujno, da se bomo pogovorili o študijskem programu in uredbi o priznanju izpitov. Ker so ti problemi bistvene važnosti za razvoj pravne fakultete, je potrebno, da jih prav vsi skupno rešujemo. — Začasni strokovni odbor. DARUJTE za partizanske ranjence! Dajalcem krvi! Na transfuzijskem' oddelku naj se javijo gotovo naslednji tov. dajalci krvi v petek 31. t. m. od 8. do 10. yre: Čarman Adolf, Velika čolnarska.. — Fink Stana, Prelovčeva 4. — Janežič Franc, Malgajeva 2. — Jerič Neža, Stari trg. — Korbar France, Jegličeva 10. — Kosirnik Vera, Celovška 128. — Kralj Franc. Zaloška c. V soboto: Babnik Florijan. Mekinje, Kamnik — Knavs Tomaž, Rožna dolina. — Lampret Zinka, Dobrunje 15. — Merjasec Ana. Gosposvetska. — Masle Ljuoo, Križevniška 9. — Mendužič Marija. Trnovški pristan. — Mole Nežka, Ljubljan, področje. — Novak Mara, Vodovodna c. — Ne zajtrkovati mastnega! 3. septembra se začne 3. tečaj socialno politične šole V 3. tečaj socialao-političiie šole Ministrstva za socialno politiko so bili po predloženih prijavah okrožnih NOO-odsekov za socialno skrbstvo sprejeti (naslednji tovariši in tovarišice: Okrožno mesto Ljubljana: Mohar Slavka, Rotar Amalija, Bezlaj Janez, Jazbinšek Julka, Košane Ivanka, Komelj Miroslava, Šuštaršič Franja, Nenadovič Melanija, Urbar Mara, Tomc Ida. Mariborsko okrožje: Etelka Berden, Ažnik Julka, Jert Marija, Pločnik Jožica, Kante Lojzka, Golob Anica, Lešnik Danica, Pregac Aleksandra, Hajdič Marjeta, Kosi Dragica, Tomažič ESica. Ljubljansko okrožje: Bregar Milka, Kaštrun Anton, Šuštar Justina, Panjan Vera, Pregelj Metoda, Pegan Zora, Hribar Dana, Vivoda Pavla, Vovk Alojzija. Celjsko okrožje: Škvarč Rozalija, Pavlič Zofija, Plaznik Ivana, Ster-nard Ruža, Sovič Vida, Kranjc Tonete, Belič Antonija, Saveli Jože, Koihar Ivan, Adamič Adolf. Novomeško okrožje: Štih Angela, Balta Joža (še 3 mesta po sporočilu NOO — okrožje Novo mesto). Vse v tečaj sprejete tovarišice in tovariši naj se zglasijo dne 1. sept. v Institutu socialnopolitične šole, Ljubljana, Streliška 3, kjer dobe vsa :Coqas s oireaauj -BfipoAmi uoq&nod vso potrebno obleko' in perilo, primemo obutev, odejo, jedilni pribor, umivaine potrebščine in živilsko karto. Tečaj se prične 3. septembra in bo trajal 4 mesece, pouk bo teoretičen in praktičen. Na kraju tečaja bodo izpiti. Ako bi kdorkoli od nar vedemh odstopil, bo mesto takoj izpopolnjeno, ker je bilo mnogo prosilcev zaradi omejenega števila zavrnjenih. Upravite! jstvo socialno-politične šote. Radio Ljubljana PETEK, DNE 31. AVGUSTA 1945. 6—6.30: Jutranji koncert: slovanske orkestralne skladbe. 6.30—6.45: Napoved časa in izvleček iz poročil z dne 31. avgusta. 6.45—7: M. Ravel: Valček. — Fantazija po Chopinovih skladbah. 7—-7.15: Pregled sporeda. objave in poizvedbe. 7.15—7.30: Pl. sana glasba. 7.30—7.45: Napoved časa ih poročila. 7.45—8: Avgust Stanko igra slovenske pesmi. 12—12.15: Chopin: Preludij. Cesar PAuick: Piece heroique. čajkovskij: Andante cantabile iz godalnega kvarteta op. 11. 12J.5—12.30: Pregled tiska. 12.30— »12.45: Rdeči križ Slovenije poroča. 12.45— 13: Slovenske narodne pesmi poje operni pevec Svetozar Banovec, na harmoniko ga spremlja Avgust Stanko. 13—1320: Napoved čaša, poročila, objave ln pregled sporeda. 13.20—14: Koncert malega orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom prof. Karla Jeraja. 18—18.45: Koncert vojačke godbe I. proletarske divizije. Dirigira kapelnik Momčilo Filipovič. 18.45—19: Ljudska univerza Radia Ljubljane — Šušteršič Anton: Borza dela nekdaj in danes. 19_20: Kn. ljudska glasbena ura: »Ludvig van Beethoven« z ilustracijami predava prof. dr. Dragotin Cvetko. 20—20.40: Koncert godalnega orkestra Radia Ljubljane Dirigent: Uroš Prevoršek. 20.40—21: Vokalni koncert komornega zbora Radia Ljubljane (dirigira Ciril Cvetko) in basista Friderika Lupše: pri klavirju pianist Bojan Adamič. 21—21.20: Napoved časa. poročna. »Java in pregled sporeda! 2120—21.40: Klavirski koncert pianistke Hilde Doma-zetovič-Horakove. 21.40—22: Koncert skladb partizanskih avtorjev. 22—22.15: Oddaja za tovariše v taboriščih po Nemčiji. 22.15— 22.30: Zd. Fibich:»Noč nad K ari štetnom A. Dvoršak: Dva valčka. 2220—23: Trio Radia Ljubljane. NASE GOSPODARSTVO Pomagajmo železničarjem, da izvedejo prevozni načrt Pod gornjim naslovom prinaša beograjska »Borba« uvodnik, ki pravi ped drugim naslednje: Najvažnejša naloga pri obnovi naše domovine je bila že prve dni po osvoboditvi obnova železnic. O obsegu in pomenu te naloge nam priča tedanje stanje železnic: preko 8000 km prog je bilo razrušenih ali neuporabnih, podrtih je bilo 800 mostov, porušenih in poškodovanih 7000 železniških poslopij, na progah, ki so dolge 10.000 kilometrov ni bilo ne ene lokomotive, uporabne za promet, signalne naprave pa so bile razrušene. Vse to je bilo treba do jeseni obnoviti in vspo-scbiti za promet. Taka naloga ne bi bila lahka niti za deželo z izrazito industrijo, kaj šele za Jugoslavijo. Toda naše ljudstvo je navajeno opravljati težka in takorekoč »nemogoča« dela. Jugoslovanski narodi, ki so se brez ilašanja dvignili proti močni nemški vojski, ki so ustanovili Jugoslo-ansko armado in so v neenaki borci izvojevali svobodo, so pokazali tudi pri obnovi razrušene domovine, da. so zmožni junaških dejanj. V nekaj meseeih po osvoboditvi so ljudske oblasti v sodelovanju z delavci m inženjerji ob vsestranski podpori ljudskih množic opravili brez izkušenj tudi to »nemogoče« delo. Kljub velikim težavam so obnovili in popravili tisoče kilometrov prog. zgradi'i so nove začasne mostove, popravili m izročili prometu na stotine poškodovanih lokomotiv. Treba je izvršiti še mnogo važnih nalog, toda v glavnem lahko rečemo, da je začasna obnova železnic končana. S tem je omogočeno, da železnice opravljajo svojo nalogo, da v rastoči meri, vedno hitreje in po načrtu prevažajo blago in potnike. Izvršile so veliko nalogo, ki jo je terjala dc -na. V preteklih štirih mesecih ie bilo treba samo za prevoz pšenice iz Vojvodine, za prevoz blaga UNR-RA-e iz pristanišč, za prevoz sladkorne pese do tovarn, za prevoz kmetijskih strojev v Vojvodino in za prevoz premoga iz naših rudnikov, natopiti in iztovoriti preko 150.000 va gonov, vse to poleg drugih številnih prevoznih nalog. Glavna naloga naših železničarjev je sedaj, da naložene vlake hitro prepeljejo do namembnih postaj. Prvi olj, ki ga more danes železničar ime-i pred očmi je ta, da dosežemo predvojno stopnjo dela, da dosežemo in prekosimo predvojno hitrost prometa kakor tudi točnost prihajanja in odhajanja vlakov tako in končno da bodo železnice v dobrem stanju, kar bo omogočilo njihovo maksimalno izkoriščanje. Železničarji bodo dosegli ‘a cilj, če bodo preko sindikatov dvignili svojo strokovno izobrazbo, delovno disciplino in delovno voljo, kakor so jo pokazali pri obnovi in popravilu prog, da obvladajo vsakodnevne težave in s tem omogočijo, da se dvigne splošna proizvodnja. £n vzgled naj jim bodo junaški sovjetski železničarji, ki so med- veliko domovinsko vojno s prevozom tisoč tovarn z zapada na vzhod, milijonov vojakov in ogromnih količin materijala z vzhoda na zapad izvršili delo, ki je brez primere v zgodovini železniškega prometa. Naši železničarji se morajo seznaniti z izkušnjami sovjetskih železničarjev in z njihovimi metodami dela, da bodo mogli uspešno premagati težave. So pa tudi nedostatki, ki niso odvisni od železničarjev. V juliju nismo v celoti izvedli prevoznega načrta in so železnice prepeljale manj blaga in manj potnikov, kakor je bilo predvideno. Poleg pomanjkanja premoga je bil glavni vzrok v tem, da oni, ki pošiljke sprejemajo ali pošiljajo, zavlačujejo z nakladanjem ali razkladanjem vagonov. Naj navedemo samo dva primera. Direkcija za oskrbo Srbije je zahtevala, da se ji 19. julija stavi na razpolago deset vagonov za prevoz živil. Vagoni so bili na razpolago, toda direkcija ni natovorila niti enega vagona, pozneje pa jih je natovorila samo pet. Dne 2. julija so v Paračinu natovorili 15 vagonov cementa za upravo državnih železnic. Te vagone so v Beogradu razkladali do 30. julija. To sta le dva primera pomanjkljivega nakladanja in razkladanja. Vse državne ustaiiove in vsi zasebniki, ki po nepotrebnem zadržujejo vagone z nakladanjem in razkladanjem, onemogočajo s tem, da bi ta ali ona vas, ki jo je sovražnik opustošil, dobila živila Vsak vagon, ki brez potrebe stoji na postaji in čaka na tovor ali na razkladanje, pomeni, da bo primanjkoval za prevoz sladkorne pese, za prevoz pošiljk UNRRA-e ali za prevoz premoga. Tako zavlačevanje pri nakladanju in razkladanju vagonov ovira našo obnovo, zato ga je- treba s strogimi ukrepi preprečiti. Ljudske množice njorajo take primere nadzirati. V vsakem podjetju, ki naklada in razklada blago, bodo sindikalne podružnice opravile le svojo dolžnost, če bodo poskrbele, da se nakladanje in razkladanje izvrši v času. ki ga določi železniška uprava. V vsakem primeru je treba ugotoviti, zakaj se blago ni naložilo in razložilo o pravem času. To ne bo koristilo samo podjetju, ki mu pripada podružnica, temveč bo pripomoglo železnicam, da izpolnijo važne prevozne naloge, ki jih postavlja domovina. prometu. Tako je bilo mogoče v polnem obsegu vspostaviti promet med Vojvodino in ostalo državo, kar pomeni veliko olajšanje ne samo za dovoz živil iz Vojvodine, temveč tudi za oskrbo Vojvodine zlasti s premogom, od česar je odvisno obratovanje vojvodinskih industrijskih podjetij. Skoro istočasno bo odstranjena druga huda ovira za obnovo prometa preko Save pri Bosanskem Brodu. Dne 5. septembra bo izročen prometu začasni železniški most preko Save med Bosanskim in Slavonskim Brodom, ki je zgrajen na temeljih porušenega prejšnjega cestnega mostu. Medtem pa se nadaljujejo dela za obnovo starega železniškega mostu, ki bo v trajni železni konstrukciji dovršen ob koncu oktobra. Začasni železniški most je solidno zgrajen in je preko njega speljan normalen tir, ta- Gdstrafijeni sta dve veliki oviri v železniškem premetu Jugoslavije Čeprav je železniški promet v Ju- ’ gMlaviji na pretežni večini prog vspostavljen, obstoja še vedno vrsta hudih ovir ,ki jih je treba čimprej odpraviti Te ovire so porušeni veliki mostovi na Donavi in Savi, kjer je blagovni promet sila otežkočen, saj ie treba v večini primerov blago prebadati in s čolni prevažati preko reke. Ker so Nemci ob umiku porušili \se mostove preko Donave, je bila Vojvodina dolgo časa v prometnem pogledu skoraj popolnoma odrezana od ostale države, kar smo tem težje občutili, ker bi nam Vojvodina lahko dala na razpolago znatne presežke živil, sama pa potrebuje premog in les za obnovo. Isto velja za Bosno in Hercegovino, kamor je treba živila dovažati in od koder bi lahko dovažali v ostalo državo premog in les. Zveza Eosne in Srbije preko Višegrada je prekinjena zaradi ponošenega mostu na Drini, zveza proti severu s priključkom na normalnotirno železniško omrežje in na glavno progo Zagreb—Beograd pa je prav tako onemogočena zaradi ponošenega mostu preko Save pri Bosanskem Brodu. Ti dve največji oviri v našem železniškem prometu bosta v kratkem odpravljeni Že v prvih dneh po osvoboditvi je šlo prizadevanje naših ljudskih oblasti za tem, da se čimprej vzpostavi železniški promet z Vojvodino, kar bi omogočilo predvsem oskrbo naših pasivnih krajev z živili. Z velikimi napori je bil v kratkem času zgrajen pontonski most preko Donave pri Novem Sadu, nakar so takoj pričeli graditi močnejši začasni, most s trajno konstrukcijo. S premostitvijo Donave pa železniška zveza med Vojvodino in ostalo državo še ni bila vzpostavljena, in sicer zaradi porušenega tunela pri Črtanovcih južno od Sremskih Karlovcev. Talio ni bilo mogoče obnoviti promet na progi, ki veže Novi Sad preko Indjije z ostalim železniškim omrežjem Jugoslavije. Stro kovnjaki so takoj spoznali, da obnovitev tunela ne bo lahka stvar. Ker pa je bila obnova prometa na tej progi zelo nujna, so zgradili 2 in pol km dolgo zasilno progo, ki z znatnim vsponom premaga terensko oviro pri Črtanovcih. Ob koncu julija je bila ta zasilna proga izročena prometu, vendar izključno za prevoz živil iz Vojvodine in za dovoz material za gradnjo mostov v Vojvodini, to pa zaradi tega, ker je prevozna kapaciteta strme zasilne proge majhna in moreta dve lokomotivi prepeljati naenkrat le štiri vagone. Medtem so se nadaljevala dolgotrajna dela pri obnovi 'porušenega tunela. Po zaslugi železničarjev in delovnih brigad, ki so neumorno delali podnevi in ponoči, je bil te dni popravljeni in obnovljeni tunel izročen ko da se bo prekladanje z ozkotirnih na normalnotime vagone in obratno vršilo v Bosanskem Brodu. Vzpostavitev železniške zveze preko Save pri Brodu pomeni za naš železniški promet prav tako veliko olajšanje, saj je bilo doslej treba blago razkladati z vagonov, naložiti na vozove, z vozov na čolne in na drugi strani Save s čolnov zopet na vozove in z vozov na vagone. Odslej bodo lahko premogovniki v severni Bosni pošiljali preko Save dnevno po 300 vagonov premoga, tako za potrebe železnic, kakor tudi industrije. Poleg tega bo Bosna lahko dobivala nujno potrebna živila iz Vojvodine. Tako bo v prihodnjih dneh vzpostavljen ne samo neoviran promet Vojvodine z ostalo državo, temveč tudi promet med Bosno na eni strani ter Hrvatsko in Vojvodino na drugi strani. Obnova hmeljarstva Obiranje hmelja v Savinjski dolini gre k svojemu koncu, ponekod je to delo že opravljeno. Nekdaj je bilo v tem koncu Slovenije ob času obiranja živahneje — vsa dolina je kar vrvela, toliko ljudi se je nabralo iz vseh krajev. Zakaj je letos dolina tako prazna, se bo vprašal marsikdo? To je posledica okupatorjevih odlokov v hmeljarstvu kakor tudi posledica letošnje izredno slabe letine. Okupator je v svojem takozvaiiem »načrtnem gospodarstvu« v Sp. Štajerski videl v hmelju le nepotreben bailast »pridelovalne bitke« in obenem resnega konkurenta lastnemu nemškemu hmeljarstva. Ravno vojni čas je okupator izrabil, da naše hmeljarstvo, ki je bilo že na zavidljivi višini, skoro d« kraja uniči. Malo je manjkalo, da se mu to ni posrečilo — še letos zgodaj spomladi so hotele okupatorjeve oblasti hmeljarstvo popolnoma iztrebiti, kar jim pa neurejenost in nesigurnost njegovega upravnega aparata že ni več dovoljevala Tako se imajo savinjski hmeljarji zahvaliti edino naši narodnoosvobodilni vojski, da jim je ostalo od hmelja še to malo, kar imajo danes (okrog 600 ha). Hmeljarji, se tega tudi zavedajo in so kljub sedanjim gospodarskim težkočam pripravljeni doprinesti vsako žrtev, da se naše slovensko gospodarstvo opomore in s tem tudi naša ljudska oblast učvrsti Okupatorjevo samosilništvo je šlo tako daleč, da imamo danes v vsej Sloveniji le še kakšnih 25 '/o hmelj-skih nasadov iz leta 1940. in še ti nasadi so zanemarjeni, ker. pod okupacijo ni bilo potrebne volje od strani hmeljarjev samih. Ker je hmelj dolgoletna kultura, je povzročena škoda zelo velika in je ne bo mogoče kmalu popraviti Letošnja izredna suša je kritični položaj naših hmeljarjev še povečala. Saj bo letošnji pridelek za več kot polovico manjši od normalnega. Ponekod je zraven še toča doprinesla svoje in tako se ne smemo čuditi, da so Savinjčani glede usode svojega hmeljarstva zaskrbljeni Toda slabo bi poznal slovenskega hmeljarja, kdor bi mislil, da bo sedaj držal roke križem in čakal pomoči Reševanje svojega težkega položaja so pogumno zagrabili hmeljarji sami. Iz lastnih moči hočejo priti zopet na zeleno vejo. Uvideli so, da pozamez-nik ne more tu pomagati, zato hočejo v samopomoči preko svoje Hmeljarske zadruge izboljšati položaj našega hmeljarstva. Vsi Savinjčani se prav dobro spominjajo, kako so jih izžemali različni mednarodni kapitalisti, Judje in domači izkoriščevalci — priskledniki, pa zato nočejo biti še za naprej odvisni od njihove samovolje. Sami bodo kupovali in prodajali, kar bodo sami pridelali. Občni zbor zadruge, ki ee je vršil pred par tedni v Žalcu, je bil zrcalo tega razpoloženja in zadružne zavesti hmeljarjev, ki so načelno določili, naj njihova zadruga cene tako regulira, da bo lahko del izkupička naložila v takozvani izravnalni fond za cene. Osnova vsakoletni ceni hmelja naj bodo pridelovalni stroški in zraven še določeni zaslužek ali nagrada za kakovostni hmelj. V ta na- stroškov onemogočiti obrobnim hmeljarjem, da bi s svojim manjvrednim pridelkom ta dober ugled kvarili. Ta načelna odločitev občnega zbora ima tudi svojo soeialno plat. V izravnalni fond naj bi se tekom let nabralo toliko denarnih sredstev, da bi bili hmeljarji zavarovani proti vsakemu eventualnemu znižanju cen pod višino pridelovalnih stroškov. Prav tako bi se lahko priskočilo na pomoč onim hmeljarjem, ki bi bili prizadeti po naravnih katastrofah ali pa bi potrebovali cenen kredit za izboljšanje svojega hmeljarskega gospodarstva. Seveda v letošnji sezoni ne bo mogoče kaj prida naložiti, kajti pridelovalni stroški so zaradi slabe letine precej »visoki in hmeljarji nujno rabijo denar za obnovo svojih hmeljišč. Sele v naslednjih letih je računati, da bo ta fond narasel in dosegel tako svoj socialni namen. Vidimo, da si hmeljarji sami prizadevajo obnoviti hmeljarstvo na sigurnih temeljih. Naša ljudska oblast uvide va važnost hmelja kot stalno postavko naše izvozne trgovine in je zato zadrugi priskočila na pomoč s kreditom za hmeljske obiralce, kakor jo tudi na splošno podpira pri dobrem vnovčevanju hmelja na tujezemskih tržiščih. Povpraševanje za aaše blago je precejšnje, tako posebno iz Amerike in tudi Sovjetske zveze. Največja težava pa je zaenkrat neurejenost mednarodnih, posebno pomorskih, prometnih zvez, vendar bo s splošnim mirom v svetu tudi ta tež-koča precej olajšana. Da je Hmeljarska zadruga (ali kakor se skrajšano imenuje Hmezad) izraz razpoloženja množice hmeljarjev, se vidi iz števila pristopivših č.anov, ki pa še z vsakim dnem raste. Delo zadruge se vidno veča. Sploh se v hmeljarskem centru v Žalcu opazi ona podjetnost in živahnost, ki je za ta center hmeljarstva tako značilna. Kmalu bodo začeli hmeljarji dovažati svoj letošnji pridelek v ogromne prostore hmeljame, ki je po sreči ostala nepoškodovana. Večina solidnih hmelj-*kih trgovcev je 6tavila svoje znanje in izkušnje na razpolago zadrugi, tako, da je tudi v tehaičnem pogledu pričakovati dovršeno poslovanje. Hmeljarji sami bodo s potrebnim zaupanjem napram zadrugi omogočili njen zdrav razvoj in tako koristili naši splošni gospodarski učvrstitvi. Preko hmeljarske šole in selekcijske postaje za hmelj kot dolgoletne želje vseh hmeljarjev pa bo naša ljudska oblast s svoje strani pospešila hitro in zdravo obnovo hmeljarstva. Pristopajte k Nabavljata! ta prodajni zadrugi Če ie nisi član enotne Nabavljal-ne In prodajne zadruge — to je gospodarske skupnosti vseh delovnih slojev, ne odlašaj V poslovalnici, kjer želiš kupovati, prijavi svoj pri- ( stop! Te so v Ljubljani: Nabavljal-; na zadruga železničarjev, Bleiwe&-sova c. 35., Smartinska cesta S (vrtni salon gostilne Banko), Zelena jama, Bezenškova ul. 22., Nabavljal-na zadruga drž. nameščencev, Vodnikov trg 5., Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev, Prečna ul. 2., Prvo delavsko konzumno društvo, Kongresni terg 2., Sv. Petra c. 78., Zaloška cesta 15. in 26., Dunajska cesta 38., Celovška cesta 57., Vodnikova cesta 103., Rožna dolina cesta m-2., Tržaška cesta 79., Florjanska ul. 5., Cerkvena ul. 21., in Dev. Mar. v Polju 46., Konzumna zadruga za Ljubljano in okolico, šiška, Medvedova 38., Konzumno društvo Vič, Tržaška cesta 46., Nakupovalnim in razdeljevalnica v Dravljah In Nabavna ln prodajna zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano. 563-n 01IMI11H1WI1M porazdeli v 4 razrede in plačuje z naprej določeno razliko v ceni. Na 'tali način hočejo dobri hmeljarji varovati ugled svojega, posebno na ameriškem trgu priznanega hmelja in s ceno za 4. razred pod višino pridelovalnih Pred ftričefkoim letošnje proizvodnje sladkorja V pirvi polovici septembra bodo pričele naše tovarne sladkorja svojo letošnjo proizvodnjo, čeprav je bila letos spomladi posejana manjša površina zemlje s sladkorno peso, bo treba napeti vse sile, da se pridelek o pravem času prepelje do sladkornih tovarn. Med okupacijo so Nemci odvzeli skoraj ves sladkor, ki so ga proizvajale tovarne v Jugoslaviju Lani v jeseni je bilo delo tovarn zaradi vojaških operacij zelo omejeno. nega števila vprežne živine. Slavonija je bila dolgo področje vojnih operacij. Drugod pa je bilo občutno pomanjkanje delovnih sil. Navzlic temu je uspelo Izvršiti setveni načrt ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za industrijo. Kmetovalci so se odzvali pozivu in so v najtežjih okoliščinah posejali določene površine s sladkorno peso. To j« bil velik uspeh kmetovalcev in delovnih brigad, ki so pri tem sodeloval», zlasti v opustošenih krajih. Sedaj sladkorna pesa že dozoreva. Zato je treba vse pripraviti za proizvajalno kampanjo. Zvezno ministrstvo za industrijo je izdalo vrsto ukrepov, ki imajo namen, obvladati vse težave pri spravljanju pridelka in dovažanju pese v tovarne. Tako je odrejeno, da dve tovarni letos ne bosta obratovali S tem bo olajšana dobava sladkorne pese ostalim tovarnam, ki imajo boljšo ureditev in cenejši pogon ter imajo ugodnejše prometne zveze. Tudi delavstvo obeh tovarn, ki ne bosta obratovali, bo na razpolago drugim tovarnam. Letošnja proizvajalna kampanja bo trajala 75 do 100 din. Napeti bomo morali vse sile, da se pridelek o pravem času pospravi, da se prepelje do železniških postaj in od tam do tovarn. Prepeljati bo treba okrog 34.000 vagonov pese. Težave pa so tem večje, ker doslej ni bilo mogoče oskrbeti tovarn z dovoljnimi količinami premoga. Tovarne bodo potrebovale vsega 75.000 ton premoga. Hkrati s prevozom pese v tovarne bo treba dovažati tudi premog, ki se nahaja še ▼ skladiščih pri rudnikih ali pa na železniških postajah. Tako čaka n. pr. t Bosanskem Brodu že nekaj tisoč vagonov premoga, ki je namenjen tovarnam sladkorja. Iz navedenih razlogov je razumljivo, da bo treba pri dodeljevanju vagonov dati prednost dovozu premoga v tovarne sladkorja, ker bo od tega odvisna proizvodnja sladkorja, če tovarne ne bodo dobile premoga, ne bodo mogle obratovati, sladkorna pesa pa bo propadla. Druga važna naloga, ki jo bo treba rešiti, pa je dovoz sladkorne pese do železniških postaj, ki je zelo otežkočen zaradi pomanjkanja vprežne živine, zlasti v Vojvodini Mobilizirati bo treba vso vprežno živino in vse delovne sile, da se pridelek pravočasno pospravi, prepelje do železniških postaj in naloži na vagone. Za prevoz pese bo morala biti na razpolago vsa razpoložljiva vprežna živina, ki jo bodo morali dati tudi oni kraji, kjer se ne goji 'sladkorna pesa.'Vso to akcijo bodo izvršile ljudske oblasti Vsak dan, ki ga zamudimo pri dobavi premoga in pri prevozu sladkorne pese, lahko pomeni veliko izgubo in škodo. Storiti moramo vse, da se bo lahko v redu Izvršila proizvajalna kampanja, Le tako si bomo zagotovili potreben sladkor za prehrano prebivalstva, zlasti pa otrok ln bolnikov. Ministrstvo za trgovino in pmAr-bo Narodne vlade Slovenije razglas ša: Ministrstvo za trgovino ln preskrbo DFJ, uprava za cene, je z odločbo z dne 11. avgusta 1945 (št. 5266) določilo cene za sladkor ▼ prodaji na drobno takole: kristal 30 din za 1 kg, kocke 36 din za 1 kg. V federalni Sloveniji veljajo te cene za vse kraje in je prepovedano zaračunavati kakršne koli pribitke. Morebitne stroške prevoza blaga od poeta j e do trgovca na drobno poravna po tarifi nabavni zavod »Navode. Gospodarske vesti *= Vojna shoda pri prosvetnih ustanovah. Ministrstvo za prosveto je izdalo vsem ustanovam, ki spadajo v njegov delokrog, naslednji poziv: Komisija za vojno škodo za Slovenijo opozarja vse prizadete ustanove, da rok za prijavo vojne škode, ki se je začel dne 1. avgusta in konča 9. septembra, v nobenem slučaju ne bo podaljšan. Upravitelj stva in ravnateljstva opozarjamo, da ugotove: L Ali je ocenjena in prijavljena vojna škoda na zgradbi Prijave o škodi na zgradbi zbira potom okrožij ministr- -stvo za gradnje. 2. Ali je ocenjčna in popisana na predpisanih tiskovinah vojna škoda na inventarju, knjigah, učilih, umetninah, strojnih, obratovalnih in drugih napravah, nasadih, zalogah itd. Te popise in prijave zbirajo okrožja in pošiljajo ministrstvu za prosveto. Prijave morajo biti na ministrstvu za gradnje in ministrstvu za prosveto najkasneje do 4. septembra t 1. )Glej okrožnico min. za gradnje št. 1111-12.) V slučaju, da so okrožja popis vojne škode, označee pod točko 2. tega poziva, oddala direktno Komisiji za vojno škodo za Slovenijo, naj o tem obveete ministrstvo prosvete. “ Denarni zavodi — morajo prijaviti vojno škodo, nastalo zaradi zamenjave dinarja po prisilno odrejenem tečaja. Občinstvo je zaupalo pred vojno našim denarnim zavodom svoj denar. Ko je bilo treba za časa okupacije zamenjati dinarje za lire, marke in penge, ki so pozneje zaradi inflacije še izgubili na svqji vrednosti. je utrpelo izdatne izgube, ker se zamenjava ni izvršila na podlagi primerjave dejanske kupne moči posameznih valut, temveč po prisilno odrejenem tečaju, neugodnem za naš narod. Da se taka škoda, povzročena z okupacijo, našemu narodu povrne, morajo denarni zavodi za ves zaupani denar prijaviti kot vojno škodo razliko med dejansko in prisilno odrejeno vrednostjo dinarja v odnosu do okupatorjeve valute ob ukazani se-menjavi dinarja. K temu je prišteti še vse tozadevne izpadle obresti =- Izplačilo potrdil e zamenjavi denarja. Dne 31. t m. bo Narodna banka Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, Knafljeva ulica 7, izplačevala naslednja potrdila o zamenjavi okupacijskih bankovcev: Serija L št 23.626 d0 28.826. Občni zbor tvrdke A. Westen d. d. v Celju, sklican za sredo dne 5. septembra 1945, se ne bo vršil in so vsa vabila za ta občni zbor preklicana. — Delegat ministrstva za Industrijo in rudarstvo. 570-n — Železniška uprava opozarja vse tiste stranke, ki so zaprosile za vrnitev razlik voznine in drugih stranskih pristojbin za pošiljke, ki bo bile prepeljane med vojno, t. j. za časa okupacije, da naj prijavijo vse te terjatve kot vojno škodo, ker železniške uprave teh razlik ne bodo vrnile. Poslovne dokumente bodo železniške uprave strankam vrnile. Tovarna na čukariei pa je bila tarnen naj se hmelj po svoji kvaliteti ko poškodovana, da je šele sedaj po velikih naporih znova obnovljena za obratovanje. Letošnja setev sladkorne pese se je izvršila v težavnih okoliščinah. V Vojvodini, kjer“ se največ goji sladkorna pesa, je bilo na razpolago komaj 50% predvoj- Jldna prašek fe boljši ADRIA. F. ŠIBENIK, Ljubljana Obvestilo Dri. gradbeno podjetje »Obnova«, Maribor, Jurčičeva nL št. 6-1 SPREJME NEOMEJENO ŠTEVILO ZIDARJEV, tesarjev, zidarskih in tesarskih vajencev, težakov za dela ▼ Mariboru. Za hrano in prenočišče preskrbljeno. Nepričakovano nas Je zapustil naš ljubljeni sin in brat Edvard Smuk partizan-šofer na Grosupljem Pogreb bo v soboto, dne L septembra 1945 ob pol 5. uri z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. VHL 1945. Globoko žalujoči starši, brat in sestrici ter sorodstvo. VALENTIN RATAJEV Zdelo se je, da sveti sonce kakor prej, da je, kakor prej, težko gledati vanj, morda celo nekoliko težje, Toda v naravi se je nekaj spremenilo. Nekaj je bilo, kar ni bilo prav. Listje se je svetilo še bolj bleščeče. Sence divje trte na steni naše lesene hiše na Rdeči Presni so se čudno razmaknile, kakor da so se podvojile. Mojo dušo je prevzelo čustvo neznanega strahu in morečega dolgega časa. Dali so mi s sajami namazano črepinjo in skozi njo sem pogledala na sonce. Skozi baršunaste rjave saje sem zagledala beli krog sonca, ki je na robu imelo majhno, zelo črno špranjo. Ta špranja je neopazno rasla, dokler se ni sonce spremenilo v nohtek. Z grozo sem izpustila črepinjo. Na vsem je ležala hladna senca. Na mračnem nebu se je neznosno močno, kakor svinčena zvezda, bleščalo sonce. Zakričala sem in zajokala. Mati me je komaj pomirila. Mrk je počasi minil. Toda še ves ta in celo prihodnji dan se mi je zdelo, da je na svetu malo prp.ma.lo svetlobe in da so vsi predmeti obrobljeni s črnim robom. Isti občutek sem imela — toda ne samo jaz, gotovo ste ga imeli tudi vi — tistega sončnega, groznega julijskega dne, ko se je razvedelo, da je padel Sevastopolj. Sevastopolj — »mesto najine ljubezni«! Kolikokrat sem v tem nesrečnem letu mislila nanj in na tisti nepozabni dan, ki sva ga nekoč v tem mestu preživela z Andrejem tako praznično in tako srečno. Težko se je bilo privaditi na misel, da so osem mesecev dan za dnem v oblakih apnenastega prahu rušili, uničevali svetle hišice z modrimi ali zelenimi balkoni, da »o po prašnih vrtovih ležali ubiti otroci, da so po zraku žvižgali kamni in kosi asfalta, ki jih je bomba iztrgala iz tlaka, da so oglenele akacije in platane, ki jih je zajel ogenj. / Ž IE SPOMINU ib» a t EVGENIJA PETROVA Toda to mesto — oziroma bolje rečeno, to, kar je od mesta še ostalo — je bilo vendar še naše. Še je bila naša suha rdečkasta sevastopoljska zemlja! Naša je bila stepa s svojimi drobcenimi belimi polžki, naše morje, hersonski svetilnik, Balaklava in tista skala ob vijoličastem rtu Fiolent, na kateri sem z rokami pod glavo ležala v blaženi pozabi krimskega poldneva. Zdaj pa so nam vse to vzeli — Ni bilo več mojega Andreja, niti našega Sevastopolja. Pa tudi mene — tiste prejšnje, srečne in vesele — ni bilo več. Bila je neka čisto druga jaz — osamljena žena Nina Petrovna, inženjer-tehnolog. Ta žena je zdaj zaskrbljeno hodila po tovarniškem območju, palil jo je prašni povolžki veter. Toda moja duša ni bila tu: Moja duša je živela v sijajnem, svetlem svetu tistega sevastopoljskega dneva, ko sem bila še mlada, zaljubljena, oblečena v prozorno oblekco s kratkimi rokavi, in z menoj je bil moj Andrej — živ, srečen in nekoliko zmeden. Rekla sem vam, da sva ta dan preživela z Andrejem praznično in srečno. Ne bojim se to ponoviti. Bil je v resnici najin praznik. Midva sva to vedela. Zato sva ga praznovala. Ko sva se tistikrat ▼ Sevastopolju prebudila, sva si iskreno in preprosto pogledala v oči in se še enkrat krepko poljubila. Bilo je še zgodaj zjutraj. Najpsej sva stekla na kopanje. Premrla od prekomernega kopanja sva v nekem buffetu naročila kislo mleko, s pločevinastimi žlicami pretrgala papir, ki je trdno zapiral kozarce, in s slastjo jedla. Potem sva se napotila po bleščeči ulici. Bilo je zelo vroče. Andrej si je slekel suknjič. Vzela sem mu suknjič, staknila mezinec v zanko, in si ga vrgla čez rama Andrej si je rokave od srajce zavihal do komolca. Opazila sem, da ima močne roke. Toda zelo so mi ugajala Gledala sem jih, kakor da jih vidim prvič. Prijela sem Andrein refe» ln svojo golo položila na njegovo. Njegova . .Z-' vtl-__, moja mala. Njegova vroča, moja hladna. Toda obe skupaj sta predstavljali en sam predmet. Nežno, kakor < oka, sem gledala ta predmet. Sve i prste sem vrinila med Andrejeve in jih stisnila z vso močjo. Obrni] e je in m? nerodno poljubil poleg ušesg, »Kaj se ti meša? Na cesti, pred ljudmi?« »No, in? Naj mi zavidajo, vragi,« je rekel Andrej in me objel čez pas. Najela sva čoln in vzdolž skalnate obale počasi zaplula proti Hersonu, kjer sva hotela pogledati arheološke izkopanine. Ogledala sva si ostanke nekih podzemskih obokov, ki so bili na poseben starorimski način sestavljeni iz izredno velikih opek. Na ozadju jasnega neba so posebno izrazito rumeneli in- rdeli ilovnati nasipi, porasli s plevelom: dolge veje smolik s podolgovatimi, rumenorožnatimi jagodami, kar žametne in srebrne od prahu, so visele na starodavnih zidovih; na njih so se z razkoračenimi tačkami in priprtimi očmi greli majhni zelenkasto-modri kuščarji, prav tako starodavni, kakor to sinje nebo in od časa pobledela opeka. Hodila sva po odmevajočih, hlafinih sobah samotnega muzeja. Tu so, prislonjene k stenam, stale ogromne glinaste amfore in ozko-vrati vrči za vino, vodo in maslo. V steklenih omarah so bili razpostavljeni natrti, ko listki tanki starodavni srebrni novci, črepinje; pribori za ribolov, konice strelic, bronaste figurice, plosnati svečniki, zapestnice, glavniki — vsa tista dolgočasna muzejska navlaka, ki sem jo imela dovolj že na prvi pogled in sf želela čimprej na zrak, na sonce, k morju. »No, pojdiva, dovolj bo,« sem nestrpno rekla. Toda Andrej je počasi hodil od mize do mize, zamišljalo in pomembno ogledoval razstavljene stvari. »Da,« je zavzdihnil. »S čim vse so se ljudje bavili. Trgovali so, se bojevali, ljubili. Poučno!« Pri izhodu iz muzeja sva se ustavila pred debelo mamrmrnatn ploščo, ki je bila zgoraj zaokrožena. Bila je že siva, črna od &»aar Stala je pokonci Vanjo je bil vklesan nekakšen napis in And*»j ga je skušal razbrati. Napis je bil latinski, toda Andrej ga je, na moje začudenje, vendarle prebral. »Hic iacet Aulus Terencius Balbus centurio princepš leginnli» n Marco Aurelio regnate«, je prečital Andrej. »Taka je torej ta rti. Ti je ja®ot Niaočka?« St OVE R S K I P O R O C E VA I E O SL AVGUSTA Po večletnem presledku je začela zopet na novo poslovati DB2AVMA RAZREDNA LOTERIJ A DFJ. S tem je oživel tudi »V E E L E C SKEČE« Dne S. septembra t. L st“ prične prodaja srečk za L razred E feoia m se priporoča za nakup vsem številnim starim, kakor tudi novim »VRELEC SREČE« ASoifEii PLANINŠEK, Ljubljana, Dvsrakova 3 Začasno poslovanje bo v Dvorakovi ulici št. 3-1, telefon št. 34-88. Sprejemajo se tudi prednaročila osebno, pismeno ali telefonično. Cena srečk: l/4 Din 50.—, y2 Din 100.—, t/i Din 200.—. OCXXXXXXXXXXXXXXX3OOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOCXXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOOOCXX3OOOC JAVNA BORZA DELA LJUBLJANA — DELAVSKI DOM Razpoložljiva mesta za moške: Službo dobi: 3 kosci, 9 hlapcev, večje število delavcev za sekanje drv, 28 delavcev minerjev, 15 stavbenih ključavničarjev, 2. žagarja na venečijanko, 2 mizarja, 3’ krojaški pomočniki, 1 klobučar, 1 torbar, 33 čevljarskih pomočnikov. 68 zidarjev, 345 delavcev k stavbnim podjetjem, 2 soboslkarja, 37 tesarjev. 1 inštalaterski vajenec, 1 kleparski vajenec, 1 dimnikarski vajenec, 1 sobo-slikarski vajenec. SLUŽBE iščejo STROJNI TEHNIK, mlajša moč, išče primemo zaposlitev. Ponudbe na Javno borzo dela ped »Repatriiranec«. 8698-1 PISARNIŠKA MOČ z večletno prakso, znanjem strojepisja, korespondence in deloma stenografije, vešc^, srbohrvat-skega in nemškega jezika, absolvent Trgovske akademije išče kakršno koli zaposlitev v Ljubljani ali na Gorenjskem. Ponudbe na Javno borzo dela pod »čimprej 9«. 8733-1 SLUŽBO dobe DVA KREPKA FANTA sprejmem takoj v živilsko industrijo. Naslov v Javni borzi dela. 8709-2 FURNIRSKEGA MOJSTRA, ki Je vešč samostojno voditi turnirski stroj, išče tovarna furnirja. Naslov v Javni borzi dela. 8713-2 ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI ODPRTO s 1. sept€an£$8*a3& za jesensko seztsus OGLJIKOVE KOPELI, ZDRAVNIK IN VSE OSTALO. — Cene za vse Din 100.— do Din 120.— dnevno. — Prinesti s seboj odeje. Dohod z vlakom preko Pragerskega ali z avtobusom preko Maribora. IZKORISTITE JESENSKO SEZONO! ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI STARE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE, čevlje, perilo, posteljnino, pernice, razne preproge itd., kupim. Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. 8729-6 DOBRO OHRANJEN GIK kupim. Ponudbe s ceno poslati na oglasni oddelek »SL por.« pod »Veterinar 38/32«. 8734-6 LOVSKO PUŠKO, kaliber 16, dobro ohranjeno, po možnosti brezpetelinko, kupim. Ponudbe z zahtevo na naslov: Dečko Milan, Celje. Cesta na grad št. 51. 8674-6 FRIZERJI! Havbo. motorno, ali na Fon kupim ali zamenjam za trajni aparat. Salon Pirc, Florijanska ulica 6. 8692-6 GOSTILNIŠKO POSODO in posodo za kuhinjo kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Posoda«. 8684-6 ZAMENJAM VAJENCI DEKLE bi se rada izučila za šiviljo, s hrano in stanovanjem. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov v Javni borzi dela. 8732-3 DEKLICA, stara 15 let, se želj izučiti v trgovini ali za šiviljo. Govori slovenski, srbohrvatski in nemški. Naslov v Javni borzi dela. 8661-3 STRUŽNICO za vrtalni stroj od 12-30 mm vrtalne možnosti z vzgrajenim motorjem 220—380 voltov zamenjam. Ključavničar Miloš Klinar. Celje, Mariborska ulica 13. 8712-7 MODEREN KOSTUM, novo kvačkano pregrinjalo za dve postelji in piave ženske čevlje št. 38 zamenjam za moderno sobno kredenco in prodam tri omare. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 8699-7 USNJENO OBLEKO, novo, zamenjam za dobro ohranjen Radio. Ulica na Grad št. 8/1.. SF. 8688-7 P ENO- ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani ali v okolici kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Dobro plačam«. 8630-8 ROD M TEHTNICE, skala, rabljene, ena 500, druga 1039 kg, ugodno prodam. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca«. 8463-5 LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Prinesite stekleničko s seboj. Drogerija Anton KANC, Židovska ulica 1. 8467-5 KOMPLETNO SPALNICO in kuhinjo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »a. poročevalca«. 8491-5 STARINSKO SALONSKO GARNITURO, lepo, barok, prodam. Cesta na Rožnik št. 19. 8652-5 OMARO, umivalnik z ogledalom (marmor). divan, prodam. Ogled med 14. in 17. uro. Peruškova 25/p. 8717-5 KOPALNO OBLEKO, volneno, rožasto, za manjšo postavo, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 8728-5 OTROŠKI VOZIČEK, giobok, v dobrem stanju, prodam. Tomc Janez, sedlarstvo, Celovška št. 42. 8725-5 ŽENSKO KOLO prodam. Ogled od 10. do 13. ure. Streliška št. 7, Ljubljana. 8724-5 MOŠKO OBLEKO, popolnoma novo, prodam ali zamenjam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca»«. 8723-5 ZAPRAVLJIVČEK, star, nova, lepa gumi-dira, 1550 kg, dve lahki konjski opremi, moško balon kolo, vodno črpalko ugodno prodam. Za protivrednost vzamem radioaparat. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 8718-5 KUHINJSKO TEHTNICO do 10 kg, 4 m rožastega blaga za obleko in novo črno pisarniško haljo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.. 8722-5 VEČ BROŠUR in klišejev Brežic, Krškega. Sevnice in okolice prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Brošure«. 8721-5 ELEKTRIČEN RIšO na 2 obroča, 'škornje št. 42. prodam, šuštaršičeva 12. 8719-5 SVETO PISMO, knjige Goriške matice. Mohorjeve in druge prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 8678-5 STANOVANJE išče LEPO SONČNO STANOVANJE z vrtom z majhno (tri mesece brezplačno) najemnino zamenjam za večje v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 8601-10 DVOSOBNO STANOVANJE v Sp. šiški zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Dve osebi«. 8672-10 SOBO z lastnim perilom išče dijakinja. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Sobica 7«. 8689-10 STANOVANJE odda HIŠNIK dobi stalno namestitev s 1. oktobrom. Prosto stanovanje in mesečna plača. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 8639-11 SOBO IŠČE SOBO iščem za plačo ali pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Sl. por.« pod »September 40«. 8668-12 OPREMLJENO AU PRAZNO SOBO za 2 osebi jščem. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 8702-12 SOBICO Išče dijakinja učiteljišča (lastno perilo, pospravlja sama). Kramberger. Streliška 36/1.. levo. 8682-12 SOBO ODDA SOBO oddam, dijaku z lastnim perilom. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 8731-13 R N O PISALNO MIZO s predali, pripravno tudi j pjjsKI UČBENIK Suhanova. ISO strani. za prikrojevalce. velikost 200X110, pro. dam. Ogled od 9- do 11. ure. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 8677-5 DVANAJST RJUH, predvojna roba, prodam. Kurat, Bohoričeva 28. 8676-5 MLADE PSIČKE, nemške ovčarje, z rodovnikom takoj odda Fajiar, Trnovska ulica 25. 8665-5 ELEKTRIČNI MASAŽNI »VIO« - APARAT usodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 8663-5 OTAVO, stoječo, sladko, nekaj sena pri Domžalah prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 8660-5 BUF.ET-OBLEKI, modro ln belo, ln globok voziček prodam. Cimperma-nova 1. 8673-5 NALIVNO PERO v PELIKAN«, zlato, prodam. Naslov v ogl. odd »Slov. poročevalca«. - 8671-5 j USNJEN JOPIČ, primeren za šoferje in motoriste, prodam. Poljanška 2. dvorišče levo. 8705-5 KROGLE ZA BALINCANJE Iz trdega lesa prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. RADIOAPARAT magičnim očesom, dam. Naslov v poročevalca«. 8703-5 (Tefak) 4+1 z model 1941. pro-oddelku »Slov. 8695-5 OTROŠKO POSTELJO prodam. Franko-, panska 2+Tf. Prešern. 8693-5 OTROŠKO POSTELJICO z vložkom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 868S-5 MOŠKO KOLO. novo, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 8681-5 RADIOAPARAT Blaupunkt 5+1, zadnji model, naprodaj. I. Trpin. Pasaža Viktorija. 8680-5 RADIO - ŽARNICE, nove. Philips, rdeče, kompletno serijo ECH4. EBC3, EP9, EL3. AZ1. prodam skupaj ali posamezno. Dunajska lflc. I. 8716-5 NAPRAVO ZA OBKUHAVANJE strojnih oljnatih delov in elektromotor 4V, ks, 220 voltov prodam. Ključavničar Miloš Klinar. Celje, Mariborska 13. 8714-5 ponovno dospel. Stane 52 din, po pošti 60 din priporočeno, po povzetju 62 din. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva 16. 8475-14 V NEDELJO 26. t. m. je bil izgubljen bel volnen telovnik, od Sv. Jakoba po Miklošičevi cesti do Črnuč. Pošten najditelj naj ga odda v gostilni Bavarski dvor na Tyrševi c. pri Dergancu. 8730-14 500 DIN NAGRADE DOBI. kdor izsledi osebo, ki je vzela dne 28. t. m. ob 18. kolo znamke »Puch«. ev. št. 16086, iz hiše št. 34 na Starem trgu. Kolo Je temnozeleno, doma pleskano in ima Kavčičevo bilanco. Javite: Zalokarjeva št. 11 /L 8720-14 POZORI Tov. inž. Keržlšnik naj se Javi v Gregorčičevi ulici 7. 8667-14 RDEČO USNJENO TORBICO z osebno izkaznico na ime Boža Sifrar sem izgubila v petek 24. 8. zvečer. Pošten najditelj naj jo odda prod nagradi na naslov v izkaznici. 8670-14 NAJDEN JE BIL 28. 8. majhen kovčeg pred trgovino s slaščicami. Lastnik ga lahko dvigne v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 8669-14 MODRO JOPICO, pletemo, sem Izgubila v sredo opoldne na Sv. Petra cesti. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na Sv. Petra cesti št. 13. 8894-14 RDEČA VOLNENA JOPICA je bila najdena na Dolenjski cesti. Lastnica jo lahko dvigne na Dolenjski cesti 5. pri Cugelj. 8679-14 KOVAČIČ JOŽEF, rojen 22. 2. 1927, Selo Volče pri Tolminu. Bil je v edinlci SS v Rihenberku, ki je zbežala julija 1944 k partizanom. Zadnje vesti o njem iz Otlice, kjer je bil baje v Gradnikovi brigadi. Kdo o njem kaj ve, naj sporoči družini: Kovačič Marija, Selo Volče 39 pri Tolminu. 8711-15 PROSIM VSAKOGAR, ki bi kaj vedel o usodi Torellija Franca iz Ljubljane, ki je bil konec marca 1945 odpeljan iz Saugerhausna v Bergen-Belsen. da to sporoči očetu Tarelllju Antonu. Jernejeva 24, Ljubljana. 8700-15 KDO VE, kje je pokopana tov. Grobler Marija, administratorka Bračičeve Xm. brigade v Savinjski dolini, kj je padi^ v začetku aprila tega leta, naj, prosim, javi na naslov Grobler Blaž, p. Sv. Jurij ob Taboru, okraj Celje, Savinjska dolina. 8701-15 TOVARIŠE IN TOVARIŠICE Tomšičeve brigade lepo prosim, kdor kaj ve o mojem sinu Jaroslavu Strnadu, politkomisarju baje H. čete m. bataljona, rojen 23. marca 1925. Zadnjikrat se je javil v jeseni 1. 1943. Kdor kaj ve o njemu, naj sporoči njegovi materi na naslov: Albina Strnad, Ljubljana. Mariborska ulica 17. 8683-15 Vsemogočni je odpoklical našega brata in strica, gospoda Jakoba Safošniha župnika v Cankovi. Pogreb se je vršil v Cankovi 30. avgusta 1945. Maribor, Sv. Lovrenc na Drav. polju, dne 29. avgusta 1945. Žalujoči: sine, brata, sestra m nečaki. t Po težko pričakovani vrnitvi na svoj dom in po dolgotrajni bolezni je v 67. letu starosti nehalo biti izmučeno srce naše nad vse ljubljene, skrbne žene, mamice, stare mame in tašče, gospe n •17' v*v rranje Kovačič roj. Dolničar soproge trgovca in steklarskega mojstra Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 1. septembra, ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežje. Maribor, Ljubljana, 30. 8. 1945 Žalujoče rodbine: Kovačič, Makarovič in Vider. Delavci — minerji! Podjetjem pri gradnji proge Preserje - Borovnica je potrebno večje število sezonskih delavcev za minerska in zemeljska dela. Prijave se sprejemajo v zgradbi direkcije drž. železnic v Ljubljani, H. nadstropje, soba št. 112 — ali pa direktno pri posameznih podjetjih v Borovnici. Za stanovanje in dovoljno prehrano je preskrbljeno. Vožnja na delo po železnici brezplačna. 1994-a VABILO na izredni občni zbir, Jd bo dne 9. septembra 1945 ob 8. uri dopoldne v zadružnih poslovnih , prostorih. DNEVNI RED: 1. Sklepanje o spojitvi Prve dolenjske posojilnice v Metliki in Hranilnice in posojilnice v Metliki v eno zadrugo. 2. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, bo čez pol ure drugi občni zbor, ako to dopuščajo določila §§ 34, 38 in 42 zadružnih pravil; sicer pa po 15-ih dneh na istem kraju in z istim dnevnim redom. Ta drugi občni zbor bo v smislu § 38 zadr. pravil veljavno sklepal brez ozira na število navzoč-nih zadružnikov. V Metliki, dne 28. avgusta 1945. UPRAVNI ODBOR. Sporočamo, da je po dolgotrajni in mučni bolezni preminul danes naš dolgoletni in zvesti uslužbenec, tovariš Martin Kovačič ki ga bomo ohranili v trajnem in najlepšem spominu. Ljubljana, 30. avgusta 1945. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA in njeni uslužbenci. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mama, star ra mama Tereaja Plešec Pogrdb drage pokojnice bo v petek ob 9. uri na farru kopališče v Preski Preska, SL avgusta 19®. Žalujoči mož, hčerka, stal, in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene Tončke, ki je v cvetu mladosti po 3-letni borbi darovala življenje za svobodo, se prav iskreno zahvaljujemo vsem iz Preserja in sosednjih krajev, ki ste jo počastili na zadnji poti. Posebej še se zahvaljujemo za požrtvovalen prenos trupla iz planin do Luč tovari-šaroa Kranjc Tomaža m Breznik Antonu. Ob pogrebu za posebno pozornost -tov. kaplanu Kočar Lojzu; za res čustvene Poslovilne besede tov. Petelin Andreju v imenu domačih partizanov in tov. Gradišnik Jelki v imenu ZMS Borovnica-Dol; častni četi za poslednji pozdrav; vsem pevcem; vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem za izrečeno sjžalje. Preserje, 26. avgusta 19®. VERBIČ, DR. STRNADOVI- POIZVEDBE K U M KDOR KAJ VE o mojem dragem sinu Francu Primarju, roj. 24. avgusta 1912 v Sp. Zadobrovi 17, obilna. D. M. v POlju, odšel v partizane 13. decembra 1943 iz vasi S vet J e pri Medvodah, naj sporoči, prosim, njegovi materi Marjeti Peternelj. Zadobrova 17. 8727-15 INTERNIRANCE IZ MAUTHAUSEN A, kateri kaj vedo o mojem možu Viljemu Vaetlču, naj sporoče na naslov: Danica V aa tič. Vrteče 94, pošta La-PREDENO OVČJO VOLNO kupim ah za- ŠtCO' 8675-15 menjam. Josip Fluhar Pesnica 8098-6 ! PARTIZAN, fei se Je vozu iz Maribora do MOŠKE OBLEKE, ženske in moške čev- j Grobelnega in vršil službeno kontrolo, lje, perilo, posteljnino, rjuhe in druge j ter se Je prijal z dvema tovarišicama predmete stalno kupuje: DRAME : do postaje Sava pri Litiji, je pozabU Alojzija. Gallusovo nabrežje 29. 8297-6 } kovčeg. Dobi ga v Medvodah, Svetje. BLAGO, predvojno 1.80 m za fantovsko ! kovač Marija 56. 8662-15 zimsko suknjo s podlogo ali brez nje, POGREŠAM Bokavška Ivana (Žane), ki kupim. Ponudbe na oglasni oddelek ! je šel T partizane 1942. leta. 1943 »Slov poroč.« pod »Sive barve«. 8538-6 i marca je bil na Gaberjah pri tehniki, PISALNI STROJ v kovčegu kupim. Po- 1 kdor kaj ve o njem, naj sporoči bratu nudbe z navedbo cene na ogl odd. • Bokavšku Leopoldu, Ljubljana, Moste. »Slov. poroč.«. pod »Prvovrsten«. 8550-6 I Zaloška cesta 215. 8696-15 V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 18. avgusta 1945 po dolgi in mučni bolezni umri moj mož ŠULGAJ JOŽE VLAKOVODJA V POKOJU Ohrasnfll ga bomo v blagem spomina. ' ŽALUJOČA ŽENA in ostalo sorodstvo t Naznanjamo tožno vest, da nas je zapustil po kratki Jn močni bolezni, previden s sv. zakramenti v 73. letu starosti ln odšel k Bogu po plačilo naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric IVAN JAMŠEK POSESTNIK V ZGORNJEM KAŠLJU ST. 88 Pokojnikov pogreb bo v soboto L septembra 1945 ob 5. url popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče k Dev. Mariji v Polja. Žalujoči: IVANA, fena; FRANJA tat CECILIJA, sestri; FRANC, IVAN, KAROL, JOŽE, FILIP, AVGUST, sinovi; ANTONIJA, PAVLA, MAKIJA, PEPCA, ALBINA, hčere tal ostalo sorodstva Vsem naročnikom, poverjenikom, krajevnim in okrajnim odborom! Obveščamo vse tov. naročnike, poverjenike, krajevne in okrajne odbore OF, da se odslej glede naročnine, dostavljanja časopisa, oglasov, osmrtnic in ostalih reklamacij obračajo na naše do sedaj ustanovljene podružnice in ekspoziture: Podružnica: MARIBOR, Koroška cesta štev. 1 z ekspoziturami: MURSKA SOBOTA, tov. Lah Amalija, Okr. odbor OF; PTUJ, tov. Senčar Katica, Okr. odbor OF; ORMOŽ, Okr. odbor OF; DOLNJA LENDAVA, tov. Stanko Štefan, Glavna ulica; GORNJA RADGONA, tov. Rozmanič Silva, Okr. odbor OF; SV. LENART V SLOV. GOR., tov. Herzog Natalija, Mariborska 4; LJUTOMER, tov. Belec Janko, učitelj, Okr. odbor OF; SLOV. BISTRICA, tov. HMELAK PETER, Okr. odbor OF. Podružnice: CELJE, Kocenova ulica 2 (poleg hotela »Union«) KRANJ, v poslopju tiskarne »SAVE« NOVQ MESTO, Glavni trg, tov. Podbevšek Karl POSTOJNA, Glavni trg % ekspoziturama: DIVAČA, tov. Matjašič Nevenka, Divača 83; AJDOVŠČINA, tov. Božič Marija, Okr. odbor OF. Podružnica: GORICA IN OKROŽJE: tov. Petan Elka, Gorica — Urad za tisk Samostojne ekspoziture: DOLNJI LOGATEC, tov. Homovec Rezka, Okr. odbor OF; VRHNIKA, tov. Mauri Stanislav, pošta Vrhnika; DOMŽALE, tov. Vapotič Ludvik, trgovina; GROSUPLJE, tov. Ambrož Rezka, pošta Grosuplje; TREBNJE, tov. Božič Alojzija; Okr. odbor OF; ČRNOMELJ, tov. Milek Marija, Okr. odbor OF; METLIKA, tov. Nemanič Marija, Okr. odbor OF. miiifinumiibiniiat auiiuummuiuiuiininmii t Dotrpel je naš nadvse dobri in skrbni mož, očka, brat, stric in svak MARTIN KOVAČIČ uslužbenec Ljubljanske kreditne banke Pogreb bo v petek 31. avgusta 1945 c* %5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. ? Ljubljana, dne 30. avgusta 1945. Žalujoči: Frančiška, žena; Marjan, Tina, Martin, Rado, otroci in ostalo sorodstvo Umrla je naša ljuba mama JUG FILOMENA VDOVA PO ŽELEZNIŠKEM KONTROLORJU Pogreb drage pokojnice bo v soboto 1. septembra 19® ob 331. uri z Žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, 30. avgusta 1945. ŽALUJOČA HČERKA in ostalo sorodstvo Vsem smodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče. stari očka, sin, brat, stric in svak PODGORNIK IVAN POSLOVODJA PRODUKTIVNE MIZARSKE ZADRUGE NA VICU K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto L septembra 19® ob %6. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Modrejce pri Sv. Luciji, dne 30. avgusta 19®. Globoko žalujoči: ŠTEFANIJA, žena; STANKO, sin; MARIJA, DORA, hčerki; I TAKI — ter ostalo sorodstvo PRODUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV NA VICU sporoča, da se je pri avtomobilski nezgodi smrtno ponesrečil dobri tovariš PODGORNIK IVAN MIZARSKI DELOVODJA IN PODPREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA Vzornega zadružnika bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 30. avgusta 19®. UPRAVNI ODBOR ZAHVALA » Vam vsem, ki ste našo nepozabno ženo, mater, hčer, sestro, svakinjo in teto MARJO GREIN ra|. PAVČIČ spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, zlasti njenim bivšim tovarišem iz urada, vsem obilnim darovalcem cvetja, pevskemu zboru in sploh vsem, ki so kakor koli lajšali in pomagali rajnki in nam v najtežjih urah naših bolečin in skrbi, najiskrenejša zahvala. CELJE, CRET, 30. 8. 1945. RODBINI: GREIN, PAVČIČ. Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva lüea št, g/Ij, XfiisifiB aredaištv» is uprav.e §1-22 ¿g ¡¡X-£6. jk, Tiskarna »Slovenskega poročevalca« ^ Glavni «rednik Ciril Kes mai.