Štev. 467H. ^ 1921. Lavantinske škofije uradni list. Vsebina. 54. Duhovne vaje za Lavantinsko duhovščino v letu Gospodovem 1921. — 55. Pomoč stradajočemu ruskemu narodu. — 56. Cerkveno slavljenje državnih praznikov. — 57. Takse in pristojbine. — 58. Izkaz cerkvenih zbirk za zidanje nove katoliške cerkve v Belgrado. 54. Duhovne vaje za Lavantinsko duhovščino v letu Gospodovem 1921. K letošnjim skupnim duhovnim vežbam za Lavantinsko duhovščino, ki so se jih Njih ekscelenca, prevzvišeni in premilostljivi gospod knezoškof Dr. Mihael Napotnik, vsled svojega rahlega zdravja le deloma mogli udeležiti, so častivredni gospodje na tuuradno povabilo1 v hvalevrednem številu prihiteli od vseh strani razsežne vladikovine. Nekateri dušni pastirji so došli v Maribor že v jutru, dne 22. avgusta 1921, da se udeležijo predavanj in posvetovanj o III. redu sv. Frančiška, ki so trajala v, cerkvi sv. Alojzija noter do 12. ure. Popoldne istega dneva pa so se začele duhovne vaje po natančno določenem vzporedu. Po ob '/,6. (Vb 18.) uri v spomin smrti Njegovega Veličanstva kralja Petra I. v navzočnosti civilnih in vojaških oblasti ter mnogoštevilnega občinstva v stolnici vnovič slovesno opravljenih molitvah so vsi pričujoči gospodje eksercitanti prevzvišenega Nadpastirja v veličastnem sprevodu spremljali v že omenjeno bogoslovno svetišče sv. Alojzija k duhovnim vežbam. Tu so premilostljivi gospod knezoškof pred izpostavljenim presvetim rešnjim Telesom z eksercitanti vred odmolili v čast Svetemu Duhu sekvencijo Veni Sande Spiritus z oracijami ter podelili blagoslov z Najsvetejšim. Zatem pa so z ambona imeli na vzporedu imenovano allocutio, ki pa nikakor ni bila navadna allocutio, nagovor, temveč lepo zasnovan in prav primeren cerkveni govor, ki sledi za tem sestavkom. Po tej svoji kaj primerni vpeljavi v duhovne veibe so Prevzvišeni še pred altarjem odmolili z močnim glasom Lavretanske litanije, zatem pa z drugimi udeleženci vred poslušali prvo meditacijo ekser-citatorjà č. o. Frančiška Tomc D. J., ki je poslušalcem govoril o potrebni pripravljenosti od strani ekserci- 1 Lavantinske škofije uradni list, ' 1921. Štev. Vil. odst-36. str. 71. • r ' tantov, da imajo dušno korist od duhovnih vaj. V nadaljnih meditacijah in konzideracijah je častivredni voditelj po navodilu sv. Ignacija, očeta duhovnih vežb, razpravljal o najvažnejših v življenje in delovanje dušnega pastirja segajočih resnicah svete vere. Eksercicij, ki so trajale od dne 22. avgusta zvečer pa do 26. avgusta t. 1. zjutraj, so se udeležili tile gospodje duhovniki: Arzenšek Alojzij, kanonik v Mariboru. — Ašič Maksimilijan, kapelan pri Sv. Petru pri Radgoni. — Blumer Janez, kapelan na Prihovi. — Bo ha k Jakob, kapelan v Braslovčah. -— Božiček Franc, župnik v Kamnici. — Bratušek Franc, župnik pri Svetinjah. — Cerjak Jožef, mestni župnik in dekan v Slov. Bistrici. — Cestnik Anton, profesor veronauka v Celju. — čede Jožef, župnik v Studenicah. — Čižek Jožef, dekan v Jarenini. — Fišer Andrej, župnik v Ribnici na Pohorju. — Florjančič Jožef, župnik v Žičah. — Gaberc Martin, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom. — Gliebe Andrej, dekan v Ormožu. — Grobler Franc, kapelan v Solčavi. — Holcman Pavel, kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Horvat Friderik, župnijski upravitelj pri Vel. Nedelji. — Hrastelj Franc, arhidiakon v Konjicah. — Dr. Jančič Ivan, župnik pri Sv. Petru v Sav. dol. — Janežič Rudolf, kanonik in ravnatelj duhovšnice v Mariboru. —Jarh Konrad, kapelan v Zavrčah. — Dr. Jehart Anton, profesor bogoslovja v Mariboru. — Jurhar Martin, Spiritual v Mariboru. — Jurko Janez, župnik v Starem trgu. —> Kardinar Jožef, profesor veronauka v Celju. — Kljun Janez, kapelan v Hočah, -r- Kocbek Anton, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni. — Kociper Anton, župnik na Ponikvi ob j. ž. Kociper Janez, profesor veronauka v Mariboru. — Kociper Rudolf,- kapelàn’v Št. liju pod Turjakom. — Kolarič Anton, profesor veronauka v Ptuju. — Končan Fortunat, župnik v « Št. Pavlu v Sav. dol. Korošec Franc, nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini, v Kosi Alojzij, Kapelan v Starem trgu. — Kozar Martin, kapetan pri Sv. Lenartu v Slov. gor., — Krančič lvap, žitpnik v Grižah. — Dr. Kruljc Franc, dekan na Laškem. — Kuhar Anton, župnik v Pamečah. — Lajnšic Anton, župnik pri Sv. Martinu pod Vurbergom. — Lassbacher Anton, Kapelan v Celju. — Lenart Janez, dekan v Šmartno pri Slovenjgradcu. — Lorger Evgen, komi vikar v Mariboru. — Matek Martin, dr. Rom. in iure can., stolni prošt v Mariboru. — Dr. Medved Anton, profesor veronauka v Mariboru. Mikolič Jurij, Kapelan v Lučah. MikuŠ Valentin, župnik pri Sv: Juriju ob j. ž. — Molan Franc, Kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Moravec Franc, kanonik in stolni župnik v Mariboru. — P. Napotnik Leopold, administrator v Svečini. —- Ozvatič Franc, župnik pri Sv. Martinu v Rožni dolini. — Panič Jožef, župnik pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. —• P. Pavec Janez, administrator pri Sv, Petru pri Radgoni. — Pečnak Jožef, župnik v Sromljah. — Pivec Štefan, dekan v Vuzenici. — Podpečan Jernej, župnik v Tinjah. — Polak Franc, Kapelan v Hočah. — Polutnik Anton, Kapelan v Slivnici pri Celju.,— Poprask Ferdinand, kapetan v Slov. Bistrici. — Požar Alfonz, župnik na Rečici. — PŠunder Ferdinand, župnik pri Sv. Rolfen ku v Slov. goricah. - Rampre Franc, kapetan v Kamnici. — Razbornik Janez, župnik na Keblju. Rožman Janez, župnik v Zavodnjem- —, P. Rožman Viljem, administrator v Mariboru. — Sagaj Alojzij, župnik pri Sv. Janezu na Dr. polju. — Sagaj Marko, Kapelan v Škalah. —- Sajovic Jakob, kapetan v Št. liju v Slov. gor. Slana Franc, Kapelan v Št. Rupertu nad Laškim. — Dr.. Somrek Jožef, profesor bogoslovja v Mariboru. — Špindler Franc, župnik pri Sv. Juriju na Pesnici. — - Stergar Anton, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Sušnik Janez, rijacelj. In kako je Marija povrnila svojemu častilcu, sinoVebo vdanost, ljubezen in zvestobo? Marija ga je blagoslovila, kakor to sam pričuje, ko prše o. pri» kazni Jezusa Kristusa v Rimu, kjer je napravil re-dovne obljube med sveto mašo Ignacija JLojolana. Marija je Kanizija varovala in branila v hudih stiskah, težavah in nezgodah. Po njenem opominu se je večkrat rešil nastavljenih mo zanj k, je »šel smrti, kakor v švicarskem mestu Friburgu. Kraljica epoznavafcev je pomogla svojemu zvestemu .služabniku zlasti ob smrtni uri, Ko je slutil Kanizij, da ae mu bliža smrt, je vzel v roko podobo Marijino, kakor jo je rad deljl med ljudstvo, in še sveti križ, ter je obrnil oči proti nebesom in je zaklical: Glejte, zdaj pride, «daj pride Mn s tem vzkh-kym je izdihnil svojo blago dušo. Okoli stoječi niso nič videli, toda prepričani so bili, da je mati. Marija prišla po svojega sina, da spremlja njegovo čisto dušo v nebeško kraljestvo, za katero je bila vstvarjena, odrešena, posvečena. Obrnimo povedano na se in povišujmo Mater božjo in svojo Mater, kolikor le premoremo s telesnimi in z duševnimi močmi! Duhovnik, ki časti Marijo, ne pogreša blagoslova Sinu božjega. Hoc "fac et vives! (Luc. 10, 28). Častivredni dušni pastirji! Vsi srčno želimo, da se posvetimo, da se vzve-ličamo. To se nam bo posrečilo, če bomo v duhovnih vajah storili dobre sklepe, da hočemo znotraj in zunaj, v mislih, besedah in dejanjih posnemati apostolat blaženega Petra Kanizija. Dne 10. julija tekočega leta so sveti oče Benedikt XV. govorili ob priložnosti branja določbe o 'herojičnih čednostih častitljivega služabnika božjega, Andreja Fournet, župnika fare Maille v francoski škofiji Poitiers, govorili so, pravim, o velevažnosti župnijskega urada in življenja v župniji. Prispodobili »o razmerje župnika do župljanov razmerju očeta do njegove familije. Vse potrebščine farnih otrok, verske in gmotne, morajo župniku biti pri srcu, kakor skrbi oče za dobro srečo svojih otrok. Župnik mora biti vedno pripravljen svoje duhovne otroke versko vzgojevati, pa jih tudi v telesnih potrebščinah podpirati, jim žalost manjšati, jim » svetom pomagati v dvomih in nadlogah vsakdanjega življenja. Župnik, ki čaka, da se pokliče k smrtni postelji bolnika, ne izpolnjuje svoje dolžnosti ; ker tudi družinski oče ne zapusti bolnega otroka. Dobri dušni pastir mora živeti življenje svojih duhovljanov, kakor oče svojih domačih. Župnik mora biti rojen Svetovalec svojih ovčic v vseh vprašanjih, slučajih, naamerhh, dogodbah. Tako je Andrej Hubert Fournet vršil svojo dušnopastirsko službo sredi groznih pregonov začas •francoske prekucije. Ker ni hotel priseči ustavne prisege, so ga preganjali, da je zbežal v Španijo in po petih letih se je vrnil natihoma « faro ter je dolgo časa opravljal službo božjo, ker je bila stavljena visoka cena na njegovo glavo, v borni hajti-Postal je vsem vse : v potrebščinah telesa ah š« mnogo bolj, kakor to terja pravi red vrednosti teles» in d'use, v potrebščinah duše. Posebej je ljubil pastoralni obisk krščanskih hiš. Umrl je leta 1834 po trudapolnem in požrtvovalnem življenju. Leta I877 so v Rimu reševali vprašanje, gre li rajnemu čast blaženega in leta 1921 je bil priobčen odlok, da mu gre ta naslov in da se daj slovesno prišteje blaženim. Življenju dušnega pastirja, so pristavili papež Benedikt XV., naj bi odgovarjalo življenje vernikov. Vsi farani naj bi bili velika družina, ki je v tesni zvezi s svojim dušnim pastirjem — plebs adunata pastori. Kjer kraljuje ta složnost, tam se blaginja duhovnije pospešuje z združenimi močmi. Sicer pa je nerodovitno delovanje v fari, v kateri ne vlada vzajemnost med farniki kot otroki in med župnikom kot očetom. Nad vse vesela prikazen ! Častitljivi Andrej Kourpet je že tretji župnik, ki bo kmalu prištet blaženim. Dva so papež Pij X. proglasili za blažena in to sta Štefan Bellesini, župnik v mestu Genazzano, nam dragem in vrlo znanem po katoliškem svetu, ker so tja angelji zanesli iz Albanije podobo Marije, matere dobrega sveta. Drugi pa je blaženi Janez Krstnik Vianney, župnik v Arsu, katero mesto sem obiskal letu 1910. Videl sem njegovo dobro ohranjeno srce, ter sem se čudil preprosti hišici s siromašno opravo, kjer je bival apostolski mož. Vianney je obenem patron dušnih pastirjev. Dali so nam ga za „yariha papež Pij X. neminljivega spomina. Pa imenujem še četrtega duhovnika, ki so ga sveti oče Benedikt XV. beatificirali dne 30. aprila 1921. Ta srečnež je Jožef Benedikt Cottolengo, ki se je rodil dne 3. maja 1786 in je umrl dne 30. aprila 1842. Bil je kor ar pri cerkvi Corpus Domini v Turinu. Apostol ljubezni do bližryega je ustanovil več religioznih družb, zlasti družbo za vodstvo imenitnega zavoda, ki ga je leta 1827 v Turinu postavil za bolnike in za pomoči potrebne. Naj prosijo vsi zgoraj poveličevani blaženi duhovniki te dni za na», da bomo dobro opravili duhovne vaje, da posvetim,<> sebe in vpe nam v dušno pastirstvo izročene ovčice. Gospod vam daj miri Videte vocationem »«,-»tram. fratre» l Arne». 55. Pomoč stradajočemu ruskemu narodu. V Gospodu ljubljeni vem ikil Obrano .je polje, zemlja žaluje, ker pšenica je ukončana . . . Potrti so poljedelci, ker je uničena poljska žetev. (loel 1, 10., 11). Té besede svetega Pisma veljajo v polni, meri p mogočni in veliki ruski državi, ki je premnogo prestala v svetovni .vojni, ki ,j» v pretresajo notranji boji , in katere prebivalstvo morijo lakota in nalezljive bolezni. Stanje nekaterih pokrajin v Rusiji je naravnost obupno. Ni dobiti tamkaj niti košček» kruha. Ubogi ljudje se preživljajo s koreninami zeHič in z mesom od gladu ie kuge poginjenih živali. Vsak- dia» umre od gladu na tisoče ljudi, zlasti otrok. Prebivalci celih vasi še izseljujejo, na milijone ljudi tava okoli in išče živeža. Sveti oče, slavno vladajoči papež Benedikt XV., so süno presunjeni od grozne nesreče, ki je zadela ruski narod, poslali svojemu državnemu tajniku Petru kardinalu Gasparri pismo z dne 5. avgusta 1921, v katerem se obračajo na človeška in krščanska čuv-stva celega sveta in prosijo vse ljudi, ki imaja sočutno srce, da svojo usmiljeno roko odprejo tako hudo trpečemu ruskemu ljudstvu.1 To ljubezni polno pismo svetega očeta se glasi tako le: , Gospod kardinal! Poročila, ki nam prihajajo te dni o stanju ruskega ljudstva, so, kakor Vi, gospod kardinal, dobrcj znate, prav posebno resna. Vkolikor sc more presoditi po skoposti teh prvih vesti, se nahajamo pred eno najgroznejših katastrof zgodovine. Nepregledne množice ljudi, zadete od lakote, podrte po legarju in koleri, se v obupu valijo po izsušeni zemlji in se pomikajo proti obljudenim središčem, kjer upajo najti kruha in od koder jih odganjajo z oboroženo silo. Od reke Volge sem vpijejo mnogi milijoni ljudi spfičo pregrozne smrti po človeški pomoči. Ta bolestni krik, gospod kardinal, nas je globoko ranil. Gre za ljudstvo, že najhuje preizkušeno po vojni šibi; za ljudstvo, na katerem se blišči znamenje Kristusovp in ki je vedno na vso moč hrepenelo pripadati veliki krščanski družini. Četudi ločeno od nas po ovirah, ki so jih postavila dolga stoletja, je to ljudstvo toliko bližje nasèmu očetovskemu srep, kolikor večja je njegova nesreča. Gospod kardinal, mi čutimo dolžnost, storiti vse, kar je v naši ubožnosti mogoče, "da pomagamo daljnim sinovom. Toda pogibelj je tako obsežna, da še morajo združiti vsi ukroji v pomoč; noben, še tako velik trud ne bo odveč pri tako neiznjerni nesreči. Zato Vas, gospod kardinal, povabjmo, porabite vsa sredstva, ki so Vam na razpolago, da pred-očite vladam ražnili narodov potrebnost hitre in izi datne skupne pomoči. ' ' ' 1 Naše povabilo se obrača v prvi vrsti nakrščan-■ ske narode, katerim " je znana neskončna" ljubezen božjega Odrešenika, ki je dal svojo kri, da bi'nas ■napravil brate med Seboj ; obračk pä1 se'pótém na vse druge omikanSnàrode, zakaj'vsak Človek, vreden tega imena, mora v sebi čutiti dolžnost, priskočiti na pomoč, ko umira njegov bližnjik. Že večkrat v teh nesrečnih letih, ki jih preživljamo, je apostolska stolica dvignila glas tja v1 sredo med narode, zavedajoč $e visokega up sladkega zygnja, ki ga ji je Bog^pove^il.. Ako se^dapes ponavlja naša beseda, d^ bi izprosil^ ljubezni, ko šf v.epdar ni utihnil odmev naših prjejšpjih pozivov in prošenj, je‘,to.le zategadelj, ker.sp'npye stiske enake,prejšnjim nešreča.m .in jih morebiti presegajo. . ( 'a ■ :• - J '. '■ Acta.j Apgspili^^ S^dis., A», X 11,1, vok-,XIII. Kojpa«, j. Se'ptemb'ns 1921. ftum. Ì1". .pagg. 428, 429! ' .i/ " 1. V-. .?• » » , . . » ..... . .*w - ' . Vsi sinovi Kristusove Cerkve po vsem svetu,, bogati "in ubožni, naj med tem, ko polagajo Svoj dar v korist svojim bratom, ki umirajo lakote, pošiljajo z zaupanjem svoje prošnje k Bogu, da nam v svoji neskončni previdnosti pride ria pomoč in pospeši konec tako grozni šibi. S to željo, gospod kardinal, Vam'rade volje podelimo apostolski blagoslov. Iz Vatikana, dne 5,-avgusta 1921. ; Benedikt XV. Mnogo darov, ste milosrčni, in darežljivi Lavan-tinci že v tem lètu položili na aitar krščanske v ljubezni, zlasti v korist pomoči potrebnim, pogorel-cem iz raznih krajev Slovenije,- Zdaj pa potrebujejo izdatne pomoči naši stradajoči slovanski bratje na daljnem vzhodu. , , - „ - Že s tuuradno okrožnico z dne 9. septembra 1921 •-št, 3945 so se vsled dopisa katoliškega oddelka ministrstva ver kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 27. avgusta 1921 šf. 2280 povabili kn. šk. župnijski uradi, da podpirajo nabiranje darov za stradajočo rusko. deco. To nabiranje bi se naj vršilo predvsem po šolskih otrocih naše kraljevine. > V zmislu- predstoječega pisma svetega očeta : pa naj vsi .verniki širne Lavantinske škofije brez razlike stanu odprejo svoje radodarne roke in oddajo v kolikor mogoče obilni meri svoje doneske ,za po lakoti in nalezljivih boleznih silno trpeče „rusko ljudstvo. Vda namen se. naj priredi 20. novembra 1921, na : zadnjo nedeljo .po bi.nkoštih,. v vseh župnijskih cerkvah kakor tudi v samostanskih svetiščih, kjer - se vrši redna nedeljska služba božja, darovanje okoli altarja v podporo nesrečnemu ruskemu narodu. Nabrani-darovi se naj- po dekanijskih uradih nemudoma pošljejo kn. šk. ordinarijatu, ki jih bo poslal svetemu očetu v« Rim, da jih oddajo določenemu namenu, za katerega so. že doz daj žrtvovali en milijon lir. » -1 - /u.Ker se trpljenje ruskega naroda, kakor omenjajo sveti oče, ne da. drugače olajšati, kakor s skupno pomočjo vseh narodov, se ljubi/.Lavantinci ,s -tem nujno vabite, da s skupnimi doneski, pa tudi s skupno molitvijo, pridete na pomoč hudo preizkušenemu ru-,skemu-narodu. . Peležni bodete tako,, apostolskega blagoslova svetega: očpta kakor tudi obljube Ho^ega Vzveličarja.in Sodnika: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, ki je vam pripravljeno od začetka sveta. Lačen sem bil namreč, in dali ste mi jesti,i . ... lC'.J . bxa 1921. , ' , « * < * : . , ' » v ».... •••«•. j.. i Mihael knezoskof. 1 '-l ■ '-0|i'0rfibaV' Predštoječi ^poziv ža 'pomoč stradajočemu rotittwptfi narpdu.4e yiapprebere s :pridifyiee 2.6, nedeljo po binkoštih', dne 1Š. novembra'1921. Cerkveno slavljenje L)a s«, končno uredi, slavljenje, državnih in narodnih praznikov ter prenehajo neugodni incidenti, je prosil jugoslovanski katoliški episkopal na lanjski ■svoji konferenci dne 20, aprila 1920 pod*št. 3 ministrstvo v ex, ,da stalno odredi, kateri , so državni in narodni, prazniki. Ministrstvo ver je nato z dopisom od 26.. novembra .1920 ,št. ,12.863, odposlanim na zagrebškega nadškofa* naznanilo, kateri dnevi se. po obstoječih uredbah imajo slaviti kot narpdpo-državni prazniki, ter. prosilo, da se za vse katoliške škofije naše kraljevine izdajo skupna navodila, kako se naj v cerkvah slavijo ti prazniki, da se p ve de toliko za-.željena enoličnost. . Jugoslovanski episkopat se je o tem posvetoval na svoji letošnji konferenci ter je glede na slavljenje teh praznikov odredil naslednje: 1. Praznik slovanskih ap-Cfstolov Ci-r i 1 a in M et.pd a se ima syečano slaviti prvo nedeljo po 5. juliju; ako pa je ta dan nedelja, istega dne 5. julija. 2. Na dan 28. junija (Vidov dan), kot na spominski dan preminulim boriteljem za vero in domovino, naj se služijo vsako leto slovesne zadušnice. Ako pa je ,dne 28.. junija nedelja, s.e vrši služba božja dan poprej. , . 3, Ob dneh: a) 17. decembra, na rojstni -dan Njegovega Veličanstva Aleksandra» in b).\. decembra, kot na .obletnico pregia še n j a ujed ini en j a Srbov, Hrvatov, in i - Takse in Začasni zakon o državni trošarini, o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921, ki je objavljen v djradnem listu pokrajinske • uprave za Slovenijo z dne 22. avgusta 1921 št. 10U in je veljaven od 1. septembra 1921( obsega naslednje za poslovanje kn. šk. žiipnijskih uradov važne tarifni- postavke in člene. '• Tar.'p Os V. 1. Za vše pismene: ali protokolarne opozoritve, 'vloge- ali prošnje vobče, razen tistih, ki So Obremenjene s posebno večjo takso; ne glede riu število iti' velikost pol, se plačuje täksa 2 din. ""*■ « Tar. post. 2. — Za vse priloge, ki-še dodajo prošnjam, vlogam, -pritožbam, tožbam in vobče pismenim ali protokolarnim vìdgAM; a niso pp drugem zakonskem predpisu obremenjene s posebno večjo takso, niti niso oproščene plačila takse, se plačuje ne glede na število; in velikost pol? taksa .0-50 din. Tar, post. 3, in 4, — Za vsa izpričevala in i potrdila, ki jih izdajo privatile joee.be ali oblastva državnih praznikov. Slovencev sc ima v vseh župnijskih cerkvah opraviti svečana zahvalnica.po naslednjem obredu: Po sloyesni sveti maši se z,apoje najprej zahvalna pesem »Te Deum« s pripadajočo molitvijo, potem se doda molitev za kralja, ki se glasi: . V. Domine, salvum fac regem nostrum Alexandrum. . ... . lt. Et de Sion, tuere eum. Nihil proficiat inimicus in,eo. It. Et filius iniquitatis-non apponat nocere ei. Sl. Domine, exaudi orationem meam. It. Et clamor meus ad te veniat Oremus. Deus, cui -omnis potestas et dignitas famulatur: da famulo tuo regi nostro N. prosperum suae dignitatis effectum ; in quo te semper timeat tibique iugiter placere contendat. Per Christum Dominum nostrum. H. Amen. 4. Za slučaj smrti v vladarski rodbini naj se tri dni zvoni po krajevnem običaju, tretji dan pa se opravi žalobna svečanost v cerkvi (col. viol.) po sjedečem obredu: Poje se Psalm 50. »Miserere« z »Gloria Patri« na koncu, potem se pojeta molitvi »pro quacunque tribulatione« in »pro quacunque necessitate« (Missale. Orationes ad diversa sub Nro. 13. et 12). Na koncu se poje molitev za živega kralja z odnosnimi verzikuli. Te naredbe’se naj častita duhovščina strogo in točno drži. , 1. >ristojbine. privatnim osebam o njih osebnih lastnostih, razmerah’ sposobnostih, delu in o vsem, kar se jih more tikati, se plačuje taksa 5 din. Tar. post. 5. —, Za vse pismene, odločbe, odloke in za vsa obvestila administrativnih oblastev taksa 5 din. ' Tar. post. 12. — Za kupne in prodajne pogodbe se plačuje taksa po vrednosti in sicer: za nakup in prodajo premičnin 1*/o» za nakup in prodajo nepremičnin 5»/,. Tar. post.-33. — Potrdila ali priznanice (pobotnice), s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote ali lastnih predmetov v svojem imenu ali v imenu koga drugega - razen priznanje, na katere se prejemajo. vsote po tekočih ali otvoijenih računih..— se plačuje taksa po vrednosti prejetega predmeta Tar. post. 34. — Na račune, note, poročila in podobne, spise itd., ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah, katere izvirajo iz njih posla, drug ri rudern ti ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali sojih izdajatelji podpisali ali ne, ako se ne glase na več nego 100 dinarjev 0 10 din., preko 100 dinarjev 0 20 din. Pripomba 1. Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam onih naprav, ki so v upravi države, ako se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tar. post. 33. Ako se predložita račun in priznanica, se plača za račun taksa tar. post. 34., za priznanico pa taksa iz tar. post. 33. Člen 15. — Vse stalne pristojbine po zakonih o pristojbinah, ki veljajo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Slovenijt, Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji, se potem, ko se izvrši povišba po členu 14. tega zakona, povišajo na štirikratni znesek, ko- likor niso te stalne takse v členu It), tega zakona nadomeščene s -posebno takso. Ta povišba se ne tiče lestvičnih in odstotnih pristojbin. člen 14. namreč določa, da se stalne kolkovne pristojbine v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji zvišajo za 100*/<,- Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je z odlokom z dne 21. septembra 1921 št. B II 607/3 določilo, da so prej ko slej naznanila in potrdila o izstopu iz cerkve ali verske družbe oziroma o prestopu iz jedne izpovedbe krščanske vere v drugo pristojbin^ prosta. Pravilnik za izvrševanje določil o taksah iz začasnega zakona o trošarini, t) taksah in pristojbinah, izdan dne 20. julija 1921, je objavljen v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 30. avgusta 1921 št. 104. Izkaz cerkvenih zbirk za zidanje V uradnem listu Lavantinske škofije za leto lb21, štev. VII. odst. 37. je bila objavljena prošnja za prispevke društvu za zidanje nove katoliške stolnice v Belgrado. Vsled te prošnje je semkaj dospelo od raznih dekanatov 18.662 K 76 v. Ta vsota se je nakazala po poštnem čekovnem uradu v Ljubljani društvu za zidanje nove katoliške stolne cerkve v Belgrado dne 5. oktobra 1921. Prejem tega denarja je potrdilo omenjeno društvo z naslednjim pismom : Društvo Za Gradjenje Katoličke Crkve u Beogradu. Presvi j etli Gospodine Knez-Biskupč!' Dana 9. oktobra 1921. pod Br. 4326. primili smo od Vaše Presvijetlosti dopis, u kojem ste nam izvolili saopčiti, da je po preporuci Vaše Presvijetlosti u mariborskoj biskupiji sakupljeno za gradnju naše nove crkve u Beogradu 18.662 kruna 76 fil. Vrlo smo sretni, što možemo Vašoj Presvijetlosti danas več javiti, da smo svotu od 18662 kr. 76 fil. jučer preko čekovnog ureda u Ljubljani primili. Doz volite nam Presvijetii Gospodine, da Vami se na torne velikodušnome zauzimanju za gradnju naše nove crkve najponiznije zahvalimo. (J Beogradu ima danas več više od 10.000 katolika, a crkva nam je toliko malena, da nikako ne može odgovarati našim vjerskim potrebama. Jed va ček amo onaj čas, kada čemo ugledati našu novu crkvu, koja če odgovarati časti i ugledu naše! sVete 58. nove katoliške cerkve v Belgradu. crkve u prijestolnici Jugoslavije, a u kojoj 'četno imati dosta mjesta, da se u njoj sakupimo i slavimo Boga moleči se za spas naših neumrlih duša. ' • Veliki dar, koji smo iz biskupije Vaše Presvijetlosti primili, pomoči če nam, da se naše nade oko gradjenja nove crkve čim prije ispune. Molimo Väs Presvijetii Gospodine, da našu iskreno zahvalnost izručite svečenstvu i vjernicima biskupije mariborske; te da nas i dalje preporučite u njihovu požrtvovnu krščansko ljubav. Moleči za natpastirski blagoslov Vaše Presvijetlosti preporočujemo se i nadalje u Vašo visoko blagonaklonost. Vaše Presvijetlosti ponižno odani Bčograd, 11. oktobra 1921. Predsednik Upravnog Odboru Karlo B. Mataušek Vsem častitim duhovnikom in blagim vernikom naj neskončno dobri Bog'bogato poplača vse darove, katere so blagodušno žrtvovali za novo katoliško cerkev v Belgrado! — Dne 26. oktobra t. I. je pa mnogočastiti gospod Vekoslav Wagner, prisednik duh. stola in župnik v Belgradu, osebno obiskal našega bolnega premilostljivega Nadpastirja, ter se je najtopleje zahvalil Njim, postrežljivim duhovnikom in darežljivim vernikom za izdatno podporo vprid nameravani stavbi nove hiše božje. Kn. šk. Lavantinski konzistorij v Mariboru, . . , . ■ , dne 30. oktobra 1921. . , Martin Matek, ductor rom. in iure canonico, ’ ravnatelj kn *k. pie*mr. (SK*nf*A sv cmiLA v m-ahwofv.