The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKA DELAVCE V AMERIKI Najs+arejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^LUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) FEBRUARY 15, 1937 ŠTEVILKA (NUMBER) 38 B Voditelj i unije U. A. W. v Ideja Cankarjeve ustanove se je čvrsto ukoreninila I Včerajšnjo prireditev je posetilo blizu tisoč ljudi. Etbin Kristan je imel lep govor o Cankarju. Program je bil bogat in izvrstno podan. Pisec teh vrstic ni nikdar pre-*' Napoveduje padec Hitlerjevega režima v Nemčiji se kuha revolucija, ki bo pokopala na-cijske nasilnike, pravi dr. Soli man. A. D. F. se ponuja vloga :ž-dajalke delavskega gibanja - —— - ••• • I--- . , Sinoči je govoril na shodu v . "crsonu, Ind., apelira- optimist, kadar se ugiba, I Prireditev na zapadni strani' hotelu Hollenden ižgnani nem-Jo na predsednika, da di- ^o^ko bo prišlo na kako Prireditev kluba zapadnih slo-: ški socialistični v(^itelj, bivši venskih društev, ki se je vršila član nemškega parlamenta in včeraj v Sachsenheimu je dvakratni minister dr. Wilhelm prav dobro izpadla vzlic slabe- Sollman, ki je rekel, da je veči-mu vremenu. Odbor se iskreno na nemškega ljudstva proti Hit-zahvaljuje za udeležbo in tudi lerju in da se pripravlja revolu VI ni-n 1 • . prijetno presenečen P5°«'as>tve obsednega g^ji prireditvi Cankarjeve usta- rektno posreduje v prireditev; zato je večkrat vi pi-Q-i •- • • prijetno presenečen. O včerai- stanja. nove je bil na primer mnenja, so ANDERSON T d da bo privabila dobrih pet sto ro- Uradniki lokahiP nni ifl t t a w j j^^ov. Računal je namreč, da je vsem, ki so sodelovali pri po- cija, ki bo pokopala nacijski re- danp« K • J . stavka pri Fisher ju jedva minu- pri protestirali ^zel v račun tudi slučajne W Rooseveltu pro-| vremenske muhe in druge za- njem u; obsednim sta-; preke, ki bi utegnila zadržati na- M. Cliffnyf m proglasil gov.' gg jjudi. Pa se je ponovno izka-'^ojenri'i Y soboto, 2a preveč previdnega raču- praske ^2, ^ streljanja, tekom narja, kajti prišlo je kljub sla-^'jskimi H unijskimi in neu- bemu vremenu in drugim zapre-Lanin in n tovarn Guide ^ ^am blizu tisoč ljudi! Balkon je Podpužni • ? ®*-^:bil zaseden, spodaj pa je bilo Motors % oiToracije General i praznih kakih 150 sedežev, od Einorv gostilničar katerih bi bilo tudi mnogo zase- 'P j® ^ revolver-1 ge^ih, da niso mnogi rojaki raj-Uniiski " "nijskih delavcev. I gj stali kot sedeli. poldanskem programu: Ivan žim, ki ni prinesel Nemčiji dru Zorman in zbor Zvon, Ruth Po- gega kot strahovlado, izkorišča-zak, Ella Samanich in Ann Za r- nje in lakoto. "V s\x)bodnih de-nick, Olga Bizaj, Louis Belle in ■ želah si ne morejo niti predstav-Frank Plut za petje ter Eras- Ijati strašnega paktžaja nem-mus Gorshetu, ki je režiširal i- ških delavcev," je dejal dr. Soll- gro. Vsem lepa hvala! Pokojna Brgles bilo ^ soboto zjutraj je po kratki in mučni bolezni pljučnico preminula Mary Brgles, roj. Stranšek, stara 56 let in stanujoča na 18209 Lankin Road. Tu man. "Cene živilom in drugim potrebščinam so pod Hitlerjev poskočile za 60 do 80 odstotkov, toda delavci ne sm^jo vprašati za višje mezde, ki zhašajo sedaj od 9 do 10 dolarjev na teden." Nato je opisal podjfemsko delo- Vesti iz življenja ameriških Slovencev MILWAUKEE. — Prisotnost duha v kritičnem trenutku je : rešila Ano Markel, znano gostil-ničarko na W. Pierce St., v ne-I del jo zvečer gotove smrti. Ko se je vračala v svojem avtu iz West j Allisa, je pred železniškim križiščem stopila na zavoro, da se ustavi, pri tem ji je pa na poledeneli cesti zasukalo avto, da je obtičal med tračnicami. Motor je ugasnil. In na progi je drvel proti nji vlak. Motor se ni hotel pokoriti voznici ter se ponovno vžgati. Ko je žena. sprevidela, da Vodja kompanijskih lakajev v Fisherjevi tovarni v Clevelandu vabi Freyja, da začne kampanjo za organiziranje delavcev, ki niso člani 1 J. A. W., v A. D. F. če Frey sprejme ponudbo, bo s tem dal signal za izbruh sovražnosti med Fisherjemi delavci. Medtem ko so se vršile zadnje priprave za otvoritev obrata v tukajšnji tovarni Fisher Body Co., ki je začela z obratom danes zjutraj, se je sinoči Peter G. Schick, načelnik "Odbora Fisherjevih uslužbencev," ki je med stavko deloval za njeno zlomitev, obrnil na Johna P. Freyja, načelnika kovinarskega departmenta A. D. F., s pozivom, da pošlje v Cleveland svoje organizatorje, da bodo začeli ne'pomaga nič, je zadnji hip Sko- kampanjo med delavci v tej tovarni, ki niso člani unije čila iz avta, v katerega je tre- U. A. W. Schick klepeta nekaj o "5300 delavcih, ki so "JiUjski orp-o«; "T ,7- T ^ sseueu. j— ;; ^ -..................vanje socialistov in komunistov, ther izia Victor Reu- program je otvoril predsed- zapušča žalujočega soproga Wil- Ijal Shipley stre- ustanove L. Kaferle, ki je i- ' Unijg^ J povoda in poudaril, da pgj kratek pozdravni nagovor. ali ranil" poškodovali | ^g^to je euclidski moški zbor delavca neunijskega j "giovan" pod vodstvom Jacka kaja p kompanijskega la-' Nagelna krepko zapel "Delav zahte-.- da unija himno". Sledil ie nastor katep0 ^^Gtacijo Shipleyja, do pj-anka Slejka, ki je učinkovito Prot(«!+ , deklamiral Cankarjevo "Dunaj- ža brzojavka, ki izra-; večeri". V duetu sta nasto- velt dir '1,4. P^Gdsednik Roose-;pjj^ % odlomkom iz opere "Zrin- •^Posl^ posreduje, je bila g^i" Frank Plut in Josephine lo, ^ zvede-. Milavčeva, ob klavirskem sprem- 3« goveraer odpotoval Milavčevfe nato pa bi prej od- ^ Jetverospevu (odlomek iz iste ^ahteve unije. opere) Plut, Belle, Milavčeva in guvernerja, i^anusheva. Bilo je še več točk, oatane^' stan jih pa pisec ne more spo- prepre- in jih navesti po vrstnem •^karii ® konference s čas- ^^^ ker nima pri rokah pro- % '' P"™«"'' ™"- grama. konferenco), ^^^o je nastopil glavni go-Ekih deiV ' naporov 13 unij-: popoldneva Efoln Kri-Vržgj.: bili prijeti ter govoril eno uro o Ivanu ^jaka zh ^ dovoli u- Cankariu. Povedal nam ie, da . , ^ . ... X.—™ cilj ' osvoboditev liama m 4 otroke; Mary, omoz. ,, v.. . . . , _ v Nemčije, evropske demokracne Morela, Frances omoz. Vatovic, . „ ,, _, , , , . , . . . m rešitev svetovnega miru. Od- katera se nahaja sedaj v stan ,. , . . . . ^ t . por proti nacijski diktatun le /4 1M i Wf» ^ 1 11M /^w>/%nr A »nr*/-* l i *» U splošen. "Izza prvih krščanskih časov še ni bilo tako krčevitega odpora proti tiranstvu kot v današnji'Nemčiji," je poudaril dr. domovini, Paulino, omož. Anze-lle in Sylvio, omož. Zaic in več drugih sorodnikov. Doma je bila iz vasi Padež pri Vavtelah na Pri^rskem, kjer ^pušča ^^to apeliral na brat^ Franka, sestn Francko ^^^^iško mladino, da se opri- Družina m Angelo Zadnik ter _ .. , .___ , ^ me idealov demokracije. Bra- druge sorodnike Tu ,e bivala 25 demokracijo!" jc dejal, let m bila je clamea drusto -Nemčija je resno darilo vsem B%d, jen dan bi bilo premalo za to. :^^bljeTTd^žbL vItoplu! da naposled kapitulira pred fa-^ unijskega glasi-, ^ato je omenil Gregorčiča in , prosta šizmom ali pa mu zastavi pot z V . ; Aškerca in tragično usodo, ki ju j . združeno demokratično fronto." «a. vlada državna mili- jg doletela v tesnih slovenskih: ° !" - so odprti, go-;razmerah v mahničevskem " "Kras" %t. 8, 8. ž. Z. Pogr^ ^riDOde vršil jutri ob 8:30 iz pogrebnega doma Jos. Žele in Sinovi na 452 East 152 St. in ob 9. uri v cerkev na Holmes Ave. Prosvetni večer soc. Zarje Socijalistični pevski zbor — Zarja — priredi v soboto 20. feb. ob 8. zvečer v Sokolski bivši nemški voditelj izjavljam, dvorani S. N. Doma na St. Clair da se Hitler pripravlja za vojno Ave. prosvetni večer s pevskim da hoče imeti vojno. Dokler in govorniškim programom. Po bo človek kot Hitler poveljeval programu se pa vrši prosta za- največji armadi v Evropi, svet karja kot človeka in pisatelja — Prijatelji in somišljeniki bo imel druge izbire, kakor je, ■*f»yie ^ aretira določeni čas ne dopušča, da je vLL ! vodi-;bi natančno opisal Ivana Can-suantov. ki so izzvali iz- , • , ____i._ :__:__t«:;« fdeBsoki-tičmm- mirčciOi'!! tu!" "Hitler je nesramen lažnivec in največji pobojnik modernih časov!" je izjavil dr. Sollman. "In Hitler ni Nemčija! Večina Nemcev je miroljubnih in nočejo vojne, toda oni ne smejo odločati. Vojno hoče Hitler in kot [Jg — |i-a£mcian v O- fnala j® pre-j zračju. Njun kot Cankarjev slu- čer priredita Slovenski Sokol in Kultura vse unioniste, ki^aj je dokaz, da mora iti sloven-!Slovenska narodna čitalnica si,! '"u 12 driicriv, ir,.oir„r TTnii. I , T -i: skupni ples V Slovcnskem na- (ki g. ^ drugih krajev. Unij-'gki pisatelj ali pesnik najprej *«je i^ ^ ^tan je pod stražo,' skozi točo kamenja in blata in ^edte so, prepovedani. biti ubit, preden doseže prizna-kti y ^ je danes začelo de-1 ki mu gre. Kamenje in blato ^ tovarnama na po- i y življenju, po smrti pa — spo- dogovora 7% • tt življenju, po smiu pet s,pu- vstopnice in če vam kovnjače" in vsi igralci naj A, govora med G. M. m U.imenik in neiskreno povzdigova- »a rokah vstopnice, m ce vam "Verovšpk" Člane dramsltega društva "A. rodnem domu na St. Clair Ave. Za ples bo igrala dobra in znana Frank Yankovičeva godba. Verovšek" se opozarja, da se bo Člani Sokola in čitalnice imajo zvečer vršila vaja "" za "Robo- nutek pozneje treščil vlak ter vlekel s seboj njegove ostanke kakih 80 čevljev daleč, preden je strojevodja mogel ustaviti lokomotivo. Da ni Markeljeva zadnji hip skočila iz avta, bi jo bilo razmrcvarilo na kose. Tako se je pa pri skoku iz avta samo malce obtolkla in preživela nekaj strašnih trenutkov strahu. Manj srečen je bil pri drugi avtni nesreči John Mesarič, ki sem svojega organizatorja, da je dobil poškodbe na glavi in po, bo s Schickom napravil načrt za drugih delih telesa. Mesarič se ustanovitev unije A. D. F. Če je s taksijem peljal domov in govori Schick resnico, potem je voznik, ki je prezrl prometni | Frey pripravljen sprejeti izda-signal, se je zaletel v pred njim: jalsko vlogo ter se potruditi, da i stoječ. .avtomobil, pri čemer je! v polni meri zasluži ijg Judeža sunek Mesarica tako vrgel na-i Iškariota, ki ga je njemu in prej, da je dobil resne poškod-; Greenu pritisnila konferenca ' be I delegatov U. A. W.! Taka akci- 25-letnico skupnega življenja j ja namreč mora privesti do boja v zakonu sta praznovala zakon- nied delavci in to je, kar si želi ska para Anton Tratnik in žena: korporacija General Motors! in Martin Volovšek in žena. j Dvomljivo pa je, da bo mnogo Zaročila sta se slovenski plum- delavcev nasedlo tem prozornim ber Victor Frangesch in Jose-, linianicam, ki jih nastavljajo phine Berginz. jkompanijski lakaji, katerim na- Bolezen je priklenila k poste- čeljuje Schick. Delavci sa v Iji Franka Korena, Louisa Jan-i*-®"^ boju, ki se je pretekli teden : kella in Matha Stukelna. ' zaključil s prvo zmago, nedvom- STRABANE, Pa. _ Bivši"^o odprli oči in spoznali, kdo je hišnik doma društva Postojnska I njihov prijatelj in kdo sovraž-jama, št. 138 SNPJ, se je pred "'k. kratkim preselil s svojo ženo v j Lincoln R. Scafe, ravnatelj njuno novo hišo v Strabanu. Fisherjeve tovarne, pravi, da ni ELY, Minn. — Tukajšnji Tr-1 nič slišal o Schickovih načrtih govski klub ima med svojimi' poprej in da je slednji napravil člani sledeče naše rojake; Jos.;Svoj poziv na Freyja brez ved-Viranta, ki je predsednik, Fran- nosti uradnikov družbe. To je ka Jenka. Franka Švajgerja, A- lahko res, lahko pa tudi ne. Dej-dolfa Dolenška, Franka V. Štru- j stvo pa j^, da je Scafe pred so-klja, Johna Dragovana, Johna diščem priznal, da je kompanija A. Smrekarja, Jacka Pošaka, j tekom minule stavke financira.-Franka Zgonca, Antona Kluna, la Schickov podpisali karte, da nasprotujejo U. A. W." in da bi A. D. F. "lahko pridobila vsaj tri tisoč izmed teh delavcev zase." Schickov poziv je v jedru direkten poziv Ameriški delavski federaciji, da sprejme vlogo delavskega izdajalca in zanese bratomorni boj med delavce v Fisherjevi tovarni, ki bo neizbežen, ako Frey sprejme umazano ponudbo. •- Schick pravi, da je njegova Tudi — značilno! ponudba "zelo prijala" Freyju, ..g „ pretekli teden precej ki da bi obljubil, da bo poslal obširno poročala o preiskavi industrijske špijonaže, ki jo v Washingtonu vodi La Follettov senatni odsek za civilne svobod-ščine. Preiskava jc važna zlasti z delavskega vidika. Toda naša soseda "A. D.", ki se je pred kratkim skušala povzdigniti sama pod nebo kot "največja prijateljica" in "zagovornica" organiziranega delavstva, "ni u-tegnila" poročati o tem več kakor samo enkrat mimo grede sedemnajst (17) vrstic! To je zelo značilno za "delavske prijatelje" njene sorte! "Rokovnjač je tu!" "Stara, tole je pa rokovnjač!" opozorja gorenjski kmet Rojina svojo Uršo, ko sedita v gostilni nekje v Črnem grabnu. Urša se prekriža; "Ježešma-rija, saj menda je res?" Rojina pa dalje: "Le poglej ga v oči, Urša, boš videla, da gleda kot levi razbojnik na Gol-gati!" Kako teče pomenek dalje, boste slišali v nedeljo 21. t. m. v Delavskem domu na Waterloo rd.. ko bodo ''Verovškovci" uprizorili "Rokovnjače". Tvan Cankar ie bil i jib ponudijo, kupite jih ter pri- do navzoči. Druga vaja se bo j^^^tha Kapša in Nicka J. Po-jcev. nje pod nebo. Ivan Cankar je nhP-'vršila v petek zvečer, glavna "odbor uslužben- Zaključni članek v polemiki Grill-Jager "velika pri-iPrv borfti se ta se dobra zabava, kajti Soke- skušnja pa v soboto zvečer, ^erisi, Oljskega delavstva", | ^nal, da je nemogoče, boriti se % ^Domovina nima danes,^a eksistenco v drugih poklicih dogodkih v An.:l" obenem ustvarjati dobro Iy **U ali ^ ........rkHlnnil. nil hnliA. zrt- k «0h>» UUgUUAlll v -M.it-' V., v v , o izdajalski vlogi, ki teraturo; odločil ah bolje, zrt-kompanijski lakaj voval se je za literaturo m -od A. D. F.! Zato stradal. Postal je nas prvi po- % „ da so se zvišale cene klicni 'literat (^n gladovalec). li in čitalničarji imajo vedno dosti dobrih in veselih obiskovalcev. 5^"^ General Motors ki ie Dejstvo, da je bil član soc. stran-, predsednica Frances ___ ] Motors, ki je, „„v iA Hpiatvn , podpredsednica Pauhi tova ^°^avnala štrajk v svo ^iTiah" ^V( K ^ovi državljani otekli - "Slavoki" Drevi se bo vršila seja mla-Odbor ženskega odseka finskega zbora "SlavČki" in si-ženski odsek SND na St.: cer ob šestih za mladino, ob o-Clairju je izvohl sledeči odbor: smih pa za starše. Seja se bo vr- Candon; šila v navadnih prostorih v ' '^nrvaTnirvaž7c,7rdeTstvojWp^^^^^^^^ P'"«"« Spik, Narodnem domi. na St Clair "' da je bil socialist še preden se je: tajnica - blagajnlfarka Ellza- Ave. m bo zelo važna, vslrf ce-J " , . ^ .. ,h„fv, R«ioi nnfl^nrnifP Marv ^ar se opozarja pevce in starse. teea zavedal sam m da je socija-1 oeth tJelaj, naazormce maiy t' j i , , v.. ! ^ , . K-ri^mnnčip Paiilinp Oassar in da se je brez izjeme udeležijo, listični nazor preveval vsa nje- Krizmancic, rauiine uassai .j F. Močnik. Odsek bo imel ribjo; - • pečenko v prizidku doma 5. mar- j Seja Zavednih sosedov '^a- I Člani društva "Zavedni Društvo Kras 'sosedje", št. 158 SNPJ, so po- dela. Strankina izkaznica -vni ! gova teden je dobilo naj ni najvažnejše, najvažnejši je v Clevelandu a- duh, ki preveva pisateljeva, pes-vljanstvo 24 naših nikova ali umetnikova dela. i poviča. ! Homer Martin, predsednik u- NEW YORK. — Pred nekaj i nije U. A. W., je včeraj dejal. dnevi je tu umrla Fannie Hab- da ne mara dati nobenega ko-jan, roj. Ovca, stara 45 let in | mentarja, dokler ne dobi na-' doma iz Domžal na Gorenjskem.! tančnega poročila od uradnikov Bolehala je že delj časa in za- lokalne unije, št. 45 U. A. W. pušča dve hčeri. Lokalna unija je medtem za- BUENOS AIRES, Argentina. ■ čela intenzivno kampanjo, kato-— Slovenska tednika Novi list J® pridobitev vseh Fish- in Slovenski tednik sta se zdru- erjevih delavcev v Clevelandu v, pokazuje, kako silen ra-žila in v januarju začela izha- U- ^ ^ Kampanja je bila skL- duševni prepad loči v jati skupaj pod imenom Sloven- njena na zborovanju v soboto, | ^^^erjanje in hujskanje zaljub-ski list. Torej imamo zdaj v ki se je vršilo v natlačeno po ni iyp^ega sveto\ndnega kaplana od Južni Ameriki samo en slov. I (Dalje na 5. str.) i inteligentno in tolerantno raz- I pravlja jočega urednika V današnji številki smo ponatisnili tretji in zaključni polemični članek urednika "Napredka" s kaplanom Jagrom. Članek urednika "Napredka" je bil v celoti prav zanimiv in podučen. da bo lahko koristil vsakemu či-tatelju, ki ga bo čital z odprtimi očmi in srcem, obenem pa list. Novi list pravi, da bo gla- Dober izkaz "Na- sicer; Anton Zigman, i "Hlapca Jerneja" je ustvaril v Mary Burja, Ka-1 dveh tednih, ko je živel pri E. d Jennie Glažar, | Kristanu kot njegov gost. Snov k "^acob Mraz, Ted- l^^ta b.' frothy Mudrich, Louis Debeljak, Darinko Vič, Marion Špehar, Marija to- . ^ Štrukol, Mary Gavrilovič, Ja-^ John Kočer. za to monumentalno delo je vzel | štvenih zdravnikov dr. L. naravnost iz življenja. Cankar-1 Permeta. Društvena zdravnika jevo življenje, in delovanje je bi- j za naprej sta samo dr. A. Skur lo posvečeno eni ideji:, Krivica in i in dr. Angela De jak. Laž sta strup, ki ga je treba u- i August Červan umrl ničiti. Danes zjutraj je v bolnišnici Sklep redne mesečne seje dru-, zvani, da se polnoštevilno ude-štva "Kras" 8 SDZ, 12. februar-, ležijo društvene seje, ki se bo ja je, da se črta iz imenika dru- vršila jutri zvečer v Društve- nem domu na Recher Ave. Pričela se bo ob pol osmih zvečer. silo našega delovnega ljudstva, i podpiral dobre socialne refor- Life of Canada se je letos me in demokracijo, ne bo pa.^opet izkazala kot ena najbolj- Vsled pomanjkanja prostora nam , m mogoče navesti celotnega Kristanovega govora. Bil je (Dalje na S. str.) sv. Aleša preminul August Červan. Pogreb bo vodil Frank Za-krajšek. Podrobnosti poročamo jutri. Pečjakov koncert Tenorist Louis Pečjak priredi 13. marca pevski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek bo 6b 8:30. Vstopnice se že sedaj dobijo v predprodaji. posegal v strankarske boje ne v Argentini niti v stari domovini in odklanjal bo sleherno ekstre-mistično propagando. — Milana Protiča iz Toroša v Banatu je 22. dec. pri delu raztrgal vlak. ših zavarovalninskih cnižb na svetu, ko je bil podan javnosti predka". Ženski odsek SDD Ženski odsek Slovenskega delavskega doma ima jutri zvečer važno sejo v navadnih prosto- Kavčič umrl Danes dopoldne je v bolnišni-, detajlnih napredkih družbe v ci Lakeside preminul Louis i tem letu. Družba je razdelila Kavčič z 1285 E. 175 St. Več bo-1 med svoje zavarovance 97 promo poročali drugič. j cent dobička. leti?i račun. Družba ima skoro članice so prošene, da 8000 milijonov premoženja. Let-, g^^ovo udeleže. ni dohodki lani so znašali 166 \ milijonov. Zastopnik za to poznano družbo je Slovenec Mihael Telich. Berite današnji oglas o Mahne v bolnišnici V bolnišnici Glenvillc se i.a-haja Frank Mahne z .\ddiHon Rd. Predzadnjo nedeljo je še i-gral pri "Cankarju", takoj po tistem pa je zbolel in se jo moral podati v bolnišnico. STRANJ 2, ENAKOPRAVNOST 15. februarja, 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TUB AMCUCAN JC008LAV FTO. * fOK CO. VATRO J. GRILL, PrMldent IVAN JONTEZ. Editor (3231 ST. GLAIR AVE.—HBnderson 5311 - 6313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« Bq raznačalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 na 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........11.50 poŠti V Clevela.Tdu v Kanadi iu Mexicl la celo leto ........................................$6 00 W 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo. Južno Ameriko in druge inozemske države ■a O mesecev ........$1.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Glaas ^tter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 UREDNIŠKI RAZGLED STAROST ni naklonjena večini človeških bitij: odvzame jim nekdanjq e-nergijo, zmanjša njihove telesne in umske zmožnosti, oslabi njihov spomin in v premnogih slučajih jih tudi bolj ali manj pootroči. Nekoč krepki, ženijalni in energije prekipevajoči ljudje postanejo medle sence samih sebe. Tak je pač zakon narave: vsaka živa stvar nekoč (foseže svoj višek, nakar se začne pot navzdol, dokler se ne povrne v organske prvine, iz katerih je izšla, da potem v drugih oblikah gre ponovno in ponovno skozi večni proces življenja, ki je v bistvu proces neprestanega spreminjanja in iskanja novih, popolnejših oblik. Kakor vse, kar poznamo, tako pozna izjeme tudi ta zakon: nekateri srečni poedinci o-hranijo zlasti svoje umske zmožnosti in energijo do visoke starosti in do konca svojih dni. Pokojni predsednik zveznega, vrhovnega sodišča Oliver Wendell Holmes je umrl v svojem 94 letu starosti, umsko čil in zdrav do zadnjega. Zvezni vrh. sodnik Louis D. Brandeis je star 81 let, a je v tem pogledu bolj čil in ima o-strejše oči za potrebe časa kot marsikateri izmed njegovih mlajših tovarišev. Progresivni senator George W. Norris je star 76 let in vendar ne more nihče reči, da so njegove umske zmožnosti, njegov idealizem in njegova borbenost popustile. In takih izjem ni baš malo. Vendar so — izjeme. In izjeme ne pomenijo nič v splošnem pravilu. A splošno pravilo v tem pogledu je, da starost ni ljudem naklonjena. To splošno pravilo, ki ga je te dni tragično potrdil slučaj ameriškega pesnika Edwina Markhama, je imel v mislih predsednik Roosevelt, ko je z ozi-rom na visoko starost (in staro versko mišljenje) nekaterih vrh. sodnikov dejal, da "nova dejstva postanejo meglena, če se gleda nanje skozi očala, ki so bila ustvarjena za potrebe prejšnjih generacij." V * EDWINA MARKHAMA, nekoč pesnika svetovnega slovesa, so pretekli ter den pred sodiščem spoznali za "neodgovornega, ker ga je starost oropala spomina in razumevanja." Mož je star 84 let. Ko je bil na višku, mu pač ni manjkalo "razumevanja." Ko je gledal slovito sliko Jeana Francoisa Milleta "Mož z motiko," je spesnil znamenite verze, ki se v prostem prevodu glase: [Jlioytijei) pud pczu sloni na fivoji inoliki in o ()rudu sir mi. pidzuutu rekov }f. v njegoveui obrazu in- breme sveta na njegovem, hrbtu. Kdo ga je storil mrtveca za radost in obup, stvor, ki ne žaluje in nikdar ne upa nem in otrpnjen - volu brati' ('Ugava je bila roka, ki je razorala ta obraz.^ lu čigav je bil dih, ki za tem ijelom ugasnil Isto sliko je Markham opisal še v sledečih besedah: ",fa2 sem, kmalu spoznal, da Millet ni postavil pred nas slučajnega poljskega delavca. \'e, ta nemi, otrpnjeni kmet je tip- in-' dustrijskega zatiranja v vseh, deželah in poklicih. On bi lahko bil mož s šivanko o kaki newyoriki potUuici, mož s krampom v wesit-oirginskeni premogovniku, nosač opeke t> londonski aleji - ■■ Mož z motiko je simbol izdanega človeštva, delavec, pritisnjen k tlom skozi stoletja zatiranja, skozi stoletja sociain*: krivičnu-(Dalje o 6. kdUmi) v obrambo svobodne misli (Nadaljevanje) |tične filozofije. In kar oni, ki Ni naš namen, da bi se spuščali proučuje panteistično filozofijo, v abstraktnosti kakršnegakoli! predvsem rabi, je 'srce, ki razu-svetovnega nazora, ker to je'nie.' V tem oziru je bil Prešeren kot študent na j koliko se dogmatiki p^deva- % kot Tm-S'Zk rskega JO, da bi ga po smrti "spreobr-, ® mora ogioaii Kot vrag,a vsaK - ggjj^ preroko- nekaj, kar ima v filozofski vedi Dunaju izključen iz verL..-a-y-. — - ° - - 'dnhpr katoličan' istotako definitiven, ampak po-! instituta,- ker je raje bral stare^nili," je sploh odveč. vsem drugačen pomen. Isto-| klasike kot molitvenike^^^^ Pisec tel, v.-st je ntkoč na-'^h misl." "Kakor poprej, Lo vetiti ateizem, oziroma materi-,ob neki priliki rekel: ,9....... . . i ±' i- j. KI priiiKi leKLi. i\iL ^I pisal članek, v katerem je iz- bo tudi sedaj po šuštarsko zme-jallaem, a pianjkasUciiim svetov- in()za tx)lj pcKtuaBva.hieg,&--sl[OTo niisel, (la if svojih ,iaj.|tai v en k()š ateizem, pwinlaizem, t. nim nazorom — z nazorom, kij bi rekel oiiečaščujočega — ka- Boga ne zanikuje, temveč ga kor spoved ... Če kiivice ne g^ggqjgjQ segajo drug druge-direktno izpoveduje seveda,, poiavna, mu ne more dati y roke. In o resničnosti tega je še vedno trdno uverjen. Spi- kratkomalo ne gre. Tako inte-jdelu čitamo naslednje značilne lektualno rokomavharsto med stavke: izobraženci enostavno ni do-, "Prešeren zavzema med ono-voljeno! jdobnimi pesniki prav posebno 'Nobena vera, nobena dogma, stališče s tem, da v svojih po-noben svetovni nazor ali filozo-' ezijah ne kaže veselja zgolj do fija sama na sebi ne pomeni nič. čuvstvenega doživljenja, ampak Vsak nazor je važen le tedaj očituje hkiatu krepko nagnenje in v toliko, v kolikor in kadar, do umovanja. Njegovo tozadev-' ^^razil Prešeren v se ga prevede v akcijo, v koli- no kretanje v območju uma se j pj^igrčni "Zdravljici kor in kadar se ga praktično j je brez dvoma vršilo v tesni du-j uveljavlja. To velja za nazoi-1 ševni bratovščini s Čopom (Pre-: krščanskega teizma kot za na-! šernovim prerano umrlim pri- ^ boljših duhovih se vsi narodi angosticizem in še druge "izme", ki mu bodo prišli na misel — nato bo pa zakikirikal svoj sta- noza — Žid, Jefferson—Ameri-kanec, Goethe—Nemec, Prešeren, Slovenec: vsak izmed njih je dal svojemu rodu najboljše, kar je bik^ •. njeni, vsak izmed njih je s kreativno silo svojega duha dvignil svoj narod ter ga s tem piibližal idealu, ki ga je svoji zor panteizma, ki je širši kot katerakoli dogmatična religija. Pri vsakem nazoru nas mora torej predvsem zanimati, kakšne posledice rodi v praktičnem "Žive naj vsi mrodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder solncc hodi, prepir č' sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak. ne vrag, le sosed bo mejak!" jateljem) in je značilno za ene-j ga in drugega. Jasrn dokaz zato trditev vidim v znani osmrtnici na tega visokun.nega men-j torja njegovega, katera dela vsakdanjem življenju, kateri vo-jvtisek, kakor da bi se v nji poet! di človeštvo v lepše, popolnejše izpovedal in javno vp.rjrovf^^jal življenje? Ako je panteizemio zadnjih tajnostir .s slab nazor, bi morale biti tudi gleda na svet in „ , njegove posledice slabe; ako je;podoben način, kakor - i ' dober, mora jo biti tudi posledice I brž večkrat privatno pomenko-' Ijenja. Pribiti smo hoteli pred dobre. I val s tem prijateljem svoje du-jvsem, da panteizem in ateizem Predno zaključimo, naj pou-) imo šc eno. Ni naš namen iti, da je psnttistični svetov- ri bojni klic: Po njih, dragi katoličani, po tema brezverskima bogokletnežema! Je že tako, da je mož sicer bodil v šole, ki pa imajo to hibo, da ne morejo dati inteUgence človeku, ki je ni nič prinesel s seboj. Torej, kolega, ne pričakuj inteligentnega in poštenega odgovora, da ne boš razočaran." Pogodil sem do pičicei Odgovor "učenega teologa" (uboga teologija, ki ima take eksponente!) je natančno takšen^ kakršnega sem napovedal. Resnično vam povem, dragi moji, da je polemiziranje s takimi "inteligenti" absolutna potrata časa! jskati razlage za uganko živ-| oz. poziva, da pošljemo za špan- temveč vse civilizirano člo-jse priteza in vabi za pričo vsa veštvo? Pričakujemo, da bo g.'priroda, da poviša lepoto onega Jager, ki se je aam postavil na hipa, ko človeško bitje zapusti kateder, podal razlago in pojas-'ckove svojega ttlesa, da se zlije nilo za to paradokso. !? prirodo v eno, povrne v pra- Kar smo dokazali glede ame- enoto ... In v osmrtnici na riškega naroda, bi storili lahko drugega svojega dobrega prija-tudi glede drugih kulturnih na- j telja Andreja Smoleta, v drugi rodov, ampak potem bi bilo treba j takšni filozofski izpovedi svoji, napisati celo knjigo. Takazvano | ponavlja pesnik v drugi obliki renesančno gib« nje, ki je dvig-j isto panteistično misel ... V nilo Evropo iz srednjeveške mi-1 nagrobnem napisu Korytku in^ selnosti, temelječe na verskem J obenem življenskem poslovilu od dogmatizmu, in prineslo naro-|tega svojega prijatelja ... se mentu dostopen za tako gledanje na življenje, temveč tak nazor mu bo le pomagal najti mir v sebi in v njegovem odnosu napram zunanjemu svetu. To je v končni analizi preizkušnja vsakega nazora. Poglavitno je, da svobodno mislimo — da pošteno mislimo, potem se nam ni bati, da bomo zablodili v kaos in kontradikcije. Naj zaključimo to kratko razpravo z besedami ameriškega misleca Emersona: "Bog ponuja slehernemu na izbir o resnico in pokojuost. Vze-imi, kar hočeš — obeh ne boš dom duhovno pierojenje, je bilo,tolaži žalujoči poet s Hegelovo produkt svobodomislecev, ki so (nemški panteistični filozof) na panteističnem nazoru Spino-1 mislijo, da je prijatelj sicer u- ze gradili naprej. Eden teh je j mrl kot človek, a kot duh še da- bil Voltaire, ki ni bil ateist, ka-j Ije živi v svojih delih, ki jih je j imel nikoli. Med njima koleba j kar zmotno trdi g. Jager, tem- vložil v zakladnico 'objektivnega j človek kakor nihalo. Oni, v ka- več panteist. Ni zgolj slučaj, duha' človeštva, ki je netro- j terem prevladuje ljubezen do da so možje, ki so polagali hljiva." pokojnosti, bo sprejel prvo . . ... jvero, prvo filozofijo in prvo po- Preseren, naiveciil,.,., . , , . . . . htično stranko, ki je sreča — je rodila ..v . . _ , , J. . ^ -najbrze ono svojega očeta. On slovenska mati, je bil panteist,i >. . , . . , « rt ; uziva mir, udobnosti in sloves, ampak zaloputne vrata resnici. Oni, v katerem prevladuje Iju- temelj ameriški republiki, živeli v ozkih odnošajih s tem velikim francoskim duhom. Goethe, največji pesnik nemškega naroda, in eden največjih duhov vseh časov, je bil panteist. Torej, pesniški duh, kar jih je rodila Delegati unije U. A, W. so poslali Greenu, predsedniku AFD in Fveyju, predsedniku kovinar-ipv pri A. D. F., soglasno sprejeto resolucijo, v kateri so ju obsodili za izdajalca delavskega gibanja v Ameriki, za "moderna Judeža Iškariota" delavskega gibanja". Oba sta to obsodbo zaslužila s svojim obnašanjem in delovanjem tekom minule stavke pri G. M.! Toda delegati so pozabili nekaj pri-j ložiti resoluciji; namreč vrv, da I bi jima je ne bilo treba šele iskati ko bo napočila njuna ura .. Zaduinica po razlagi g. Jagra torej — cttoist ^ ...........--.-J--"- y torek 16. februarja ob 7. "Kot je bil Spinoza veliki fi-' Pa on ni edini med slovenski- bežen do resnice, se ne bo pustil zjutraj se bo brala zadušnica ob lozof panteizma. tako je bil i mi kulturnimi delavci. Močno nikamor prikleniti, temveč bo 30-devnici Zfi pokojnim Victor-Goethe njegov veliki poet," piše i panteistično nagnenje nt očituje' jadral svobodno. Vzdržal se bo jem Opaškarjem v cerkvi sv. dr. Abraham Wolf, profesor.samo Simon Gregorčičeva splo-1dogmatizna ter priznaval vsa Vida. Prijatelji in znanci so va-filozofije na Londonski univer-jšno znana pesnitev "Človeka ni-'nasprotstva, med katerimi ko- bljeni. , zi. "Bolj ali manj panteistične kar!", temveč prečitati je treba leba njegovo bitje kot med dve- -, odmeve seveda nahajamo v vseh I tudi take njegove pesmi kotama stenama. On se izpostavlja velikih pesnikih, ki so opevali "Izgubljeni raj," "Daritev," ali neugodnosti negotovosti in ne-lepote prirode . . . Veliki siste-; mi filozofije so vsi do gotove , mere sorodni velikim pesniškim "Svetišče," pa je vsak dvom od-1popolnega mnenja, ampak on j®,Qqlosoi'l'G V — več, da je mehki lirik s srcem, kandidat za resnico, kar oni; ^ ' 36 ako ne z umom, skušal zajeti'drugi ni, ter spoštuje najvišji j panteistični svetovni nazor, ki zakon svojega bitja." i kjeacijam. To je morda še posebno resnično glede pauteis- naj bi mu razvozljal uganko "Enakopravnosfi" Naši nasprotniki nam radi dajejo nasvete, kako uredniki gla-t^or edini nazor, % k^teiemjgii naprednih podpornih organizacij ne bi smeli pisati, da bi "koristili članstvu". Sami se svo- 3 . , J 1- v , . ^ ^ , .: 1 jih nasvetov ne držijo. Vzemimo V zadnjem claiiKU smo podalrse, ko je ta se zivcl. Filozofski, sta dva različna pojma. S tem, I župnika Slajeta. evidenco, da vodilni duhovi vipanteizem sodobnega nemške-}da smo navedli obenem primere'j^^v Vodia S Ž Z v zgodovini ameriškega naroda ga romantičnega modroslovjal odličnih in plemenitih mož, ki {njenem glasilu "Zarji" zagrize- niso bili verski dogmatiki, tem- diha iz te znamenite pesmi. Co-Iso v panteističnem nazoru nasli'j^^ skače v napred e liste laže več pripadniki verskep li-.povo smrt, njegov prehod iz;konstruktiven program dela za! Avstriji in agitira beralizma, svobodomisleci, ozir-1 individualnega, dvomov, ke- i človeštvo, smo ugotovili, da je.' ..... orna panteisti. To dokazujejo,sanja, bolesti in srčnih ran pol-]ta nazor, pravilno umljen in'gke demokratične sile zbrani denar — "generalu Francu in nje- njihove izjave in dejanja. Kako j nega lastnega bitja v neskon-' izvajan, zdrav in človeštvu ko- je torej mogoče, da so ti možje čni živelj vesol jstva opisuje j risten, in da če so ga kot takega ■ armadi ki se lojalno bori — umazani bogokletniki, po lo- pesnik kot srečen povratek —Inašli taki možje, ki so imeliustavo Špansk"" (njegove giki g. Jagra! - izvršili plem^'domov, poslužujoč se pri temjbister i-azum in srce na pi-avem'^^^g besede)! Potem se pa še nita dejanja, raai katerih Jih'prav spretno najpriljubljenejše-j mestu, gotovo ne bo v kvar ni- ki pravijo slavi ne samo ameriški narod,[ga izrazoslovja te filozofije... Tu komur, ki je po svojem tempera- \ieiamo krivico 'našim sosedom", ko pravimo, da so največji reakcijonarii, sovražniki delavcev in fašisti! Saj nam tega ni več treba niti poudarjati! Saj sami na ves glas poudarjajo, da so fašisti od nohtov na nogah do zadnjega lasu na glavi! Pljučnica in influenca Pi-še Dr. John L. Rice, zdravstveni koniisaf mesta New York. Ta zima je bila z; a -ilna po blagih izbruhih influence. V mnogih pokrajinah te deželo .so mnogi ljudje zboleli in umrh radi pljučnice (pncuinonia). Dasi se enca po navadi precej razlikuje od običajnega jorehlada, vendarle navadno vsebuje mnoge simptome prehlada. Ni sicer niogoc« pripi.sati vso slučaje pljučnice kakemu prehladu, res pa je, da je dostikrat pljučnica posledica zanemarjenega prehlada. Pogo' stoma moremo pripisati tudi tuberkulozo istemu viru. Ob nedavnem izbruhu influence v niesW New York so so razne družbe, ki zaposlujej® veliko ljudi, ravnale po načelu, ki naj bi služil za vzgled tudi za drugo. Ako je kak ua-stavljenoc prišel na delo prehlajen, so g* ]joslali domov, pametno sodeč, da tako stavljenec ne bo le hitreje ozdravel, mai've'' da no bo razširjal infekcije med druge Je-lavce. Ako bi vsakdo vporabljal to logiko tudi glede samega sobe, bi ja\'no.st bila mnog® bolj obvarovana pred kakim izbruhom inA"' ence. Oseba, ki jo hudo prelilajena in kašll" ali kiha v natrpanem vozu pocestne ali p""' cestne železnico, nehote napolnjuje zrak o-koli sebe z bolezenskimi klicami, ki jih gi vdihujejo, in posledica je, da se razvijej" drugi slučaji prehlada in influence. Tukaj jo nekoliko nasvetov, kako uaj izognemo prehladu: Uživajte obilo redilnih jedi. Popivajte obilo vode. Glejte, da spite po osem ur vsako Pazite na to, da je vaše stanovanje o® bro prezračeno. Glejte, da je znak ne le svež in temperature, marveč da vsebuje tudi ^ dostno vlago. Bodite oblečeni po vremenu; ne pustit"-' da se telo prehladi. Ne rabite brisač drugih oseb, ako J kdo v hiši prehlajen. Držite se proč od ljudi, ki so prehlaJ*-' ni. ^ Ako ste so nalezli prehlada, idite stol j o čim prej mogoče in pokličite ka. Nikar se ne zdram ite sami z dozdevu' "kurami." POTEGAVŠČINA Z MOLNARJ0 Svojevrstno aakljnoje v litoranieiu Budimpešti. Neka taC' di-o(gu imajo . .....------ - šli j a založba jo i/.dula prod kratkim ki opisuje ljubozeuske zgodbe in .g mladega častnika iu ki ga je napisal ^ ^ ■iti' Molnar. Seveda se jo javnost z vnemo na to delo, misleč, da ga je napisal dramatik. Toda že ])o prvih straneh jc vsak ugotovil, da re biti v redu. avtorjem nekaj Bio- iit-' In dejansko je ta avtor nekdo driir^ pa slavni Molnar. Je 28-letni mož, zaposlen kot agent nekega gledališkegi'' sopisa in so bavi poleg tega z litor^ti^^. imenuje pa se tudi Franc Molnar. Mladi ' je izjavil, da ne misli niti od daleč da bi svoja dela izdajal poti psevdoiiy Njegovo ime jo Frane Molnar in nihof 110 more prepovedati, da bi svojih izdajal pod tem imenom. . . (Dalje 12 1. kolone) ali--. On je mož, ki ' šče je potrdilo: . je neodgovoreo^^^^^^, ga je starost oropala spomina in vanja. . ^ -ggl In Markham je tudi nekoč zaP značilna verza: "Tradicije drže sroji' mrzli- imtfe ' na vaši mladosti -- in mi stno stafi rok*-' .15. fefciruarja, 1937, ENAKOPRAVNOST STRAN 3. NOVE SE JE ČVRSTO UKO- ŽIVALSKI ŽARKI OZDRAV-j IDEJA CANKARJEVE USTA LJAJO RASTLINSKI RAK [ ^oano je, da izžarevajo orga- j žarke, katerih učinke je mogoče dognati ekspeiimental-Zanimiv poskus sta napra- no pred kratkim dva, razisko-ki sta mlade pelargonije iiificirala z bakterijami, ki povzročajo raku podobno bolezen '^^'^^®tlinah. Rastlinice so res Obolele in raziskovalca sta jih oato pokrila s celuloidnim pla-scem, ki je na njegovi notranji ani sedelo mnogo ličink neke ^fste komarja. Ko so obolele rastline tako en dan izpostavlja-^ žarkom iz ličink, sta jih pre-J® ala. Izkazalo se je, da so bili ^'"ki močno zavrli razvoj ra-po treh mesecih obsevanja je bolezen sploh izginila. Pri ■^s^tlinah, ki jih nista bila obse-7 j® bolezen še obstojala ka-^ Pyej, oziroma, se je bila med , bolj razvila. Oba razis-°valca domnevata, da bi mogli oh- ličink delati rastline ne-®utljive tudi za druge bolezni, spešne poiskuse v to smer sta Pi'avila že z neko vrsto rast-narkoze. RBNILA (Dalje « 1. str.) lep in občinstvo ga je sprejelo z navdušenjem. Govornik je omenil med drugim tudi značilno dejstvo, da isti ljudje, ki take "grešnike" kot so biii Cankar, Aškerc in Gregorčič v življenju z vso silo pobijajo, jih obsojajo v peklenski ogenj, ob smrtni postelji napno vse sile, da bi jih "spreobrnili". Potem so nastopili na odru "Jadranov" kvartet, oktet soci-jalistične "Zarje", "Jadranova" solistka Zalokarjeva, potem Tončka Simčičeva in Mary Iva-nusheva (solospevi) in violinist Frank Slejko, Id ga je spremljala pri pianu Elsie Artel. (Če je kaka točka izpuščena, se je to zgodilo, ker nimamo pri rokah programa, spomin pa rad kaj prezre.) Vse točke so bile dobro podane in so tako ugajale, da so morali pevci in pevke ponovno nastopiti. Zadnja točka na programu je bila Molekova satirična enode-janka "Plačica". Igralci so bili Anton Mihelič, Milka Babnik, Louis Zorko, August Komar, Anton Jankovič, Joseph Kess in Sophie Turkman. Režiral je Va-tro J. Grill. Igrica je bila podana dokaj učinkovito in je navzočim zelo ugajala. Bila pa je sempatja malce prepočasna. Na splošno resčeno je bil program bogat in pester in dobro izveden, moralni in gmotni u-speh prireditve pa nad pričakovanje sijajen. Naš napredni tabor je včeraj ponovno demonstriral, da je ideja Cankarjeve ustanove našla v njem mogočen odmev in pognala čvrste korenine. Med obiskovalci so bili tudi zunanji posetniki, celo iz Girar-da je prišla skupina zavednih naprednih rojakov in rojakinj. A. D. F. SE PONUJA VLOGA IZDAJALKE DELAVSKEGA GIBANJA (Dalje s 1. str.) muzikalni dvorani mestnega avditorija. Na tem zborovanju je bil tudi potrjen dogovor med U. A. W. in G. M. Unijski govorniki so zlasti poudarjali, da je na podlagi tega dogovora samo U. A. W. upravičena brez izrecnega dovoljenja michiganske-ga governerja Murphyja voditi pogajanja s korporacijo G. M. Prvi cilj kampanje je iztrgati delavce vplivu "odbora uslužbencev" in navzoči organizatorji so poročali, da so v tem pogledu že dosegli velike uspehe. Koliko delavcev verjame temu "odboru", ni znano, najbrž pa ne preveč in skoro gotovo je prc-|' 'cejšnja večina delavcev zdaj na|| ' strani U. A. W. ' Na podlagi detroitskega dogovora ni izključeno nagovarjanje delavcev, da pristopijo k U. A. W. tudi pri delu, prepovedano pa je delavce k temu siliti s strahovanjem. GROTTO 3 Ring CIRKUS "VEČJI IN BOLJŠI KOT KDAJ PREJ" SE PRIČNE DANES Vstopnina 50c Dvakrat dnevno ob 2:15 in 8:15 Vstopnice v predprodaji v Music Hall Box Office Odprto vsaki dan od 9. zjutraj do 6. zvečer. REZERVIRANI SEDEŽI 75c. S1.25 in $1.50. Public Hali TAYIERJEVA POGODBA 1. Osnovni principi Pojasnilu; Obnovitev Taylerjeve pogodbe je eno najbolj važnih vprašanj v mestu. En predlog je, da se ta pogodba zavrze, ako-ravno ima biti v veljavi do leta 1952, in- da se napravi novo pogodbo, popolno)na drugačno v principu. Zato je posebno važno, da se la pogodba uo/taučno pregleda, da bo mesto se zavreči. Ta serija vam bo povedala nd kratico l>aj je 1 aglerjeca pogodba in. kako deluje. Ob začetka cestne železnice v Clevelan-du, kot drugje, je bilo veliko nepoštene kompeticiji med raznimi skupinami, ki so bi zaslužilibile večkrat bolj zainteresirane, da so zagi-abile važne pogodbe in pravice, kot pa da bi služili javnim interesom. Ta položaj se je skrčil v začetku stoletja na resno bitko med dvema skupinama. Tak položaj je škodljiv za interese investor je v, voznikov, in splošni javnosti. Konflikt je navsezadnje prišel v sodnijo zveznega sodnika Robert W. Taylerja. On si je s kooperacijo najboljših ljudi v naselbini izmislil Tayler načrt za ceno za postrežbo (Service at Cost). Ta načrt je bil prideljen predlogu, ki ga je odobrila mestna zbornica 18. decembra, 1909, in odobren pri referendum volitvah 17. februarja, 1910, in je stopil v veljavo 1. marca, 1910. » V Prvi princip Tayler načrta je v četrti točki uvoda k pogodbi: Koi- se inicksa, da se mora cela situacija ocslue železnico preurediti na pogojih, ki bodo histuiko;ii posestva iuvestii-anega v delnicah (testnih železnic dajali zadostne obresti in obenem dajali javnosti največjo luoč kouti'olirati to v interesu jfivnosti. ill najboljše cestno postrežbo za ceno. • Ta princip je bil od tedaj večkrat ponovljen od spoštovanih javnih ljudi, posebno Hon. Newton D. Baker, takratnega župana mesta Clevelanda, v pismu kompaniji z datumom 1. januarja, 1912: Plačitvi določene dividende in varnosti vašega posestva si obvezujejo ljudje mesta Cleveland z odobritvijo te pogodbe tako, da kar se tiče histninskili interesov vašiii delničarjev, so ocl])ravljene negotovosti in |)ie])iri. Za to sigurnost in varnost investicije, (hije pogodba javnim u radnikoni več moči Ivoiitrolirati, kot v na vadniii takih pogodbah. v kratkem je Tayler pogodba ustanovila zadrugo med mestom Clevelandom in Cleveland Railway Company. V to zadrugo daje mesto njih ulice za rabo cestnih tračnic. Ves dobiček, ki nastane pri rabi teh ulic gre nazaj javnosti, potnikom uličnih. Kompanija je dala napravo—kare, tračnice, obratovalno silo, postaje, delavnice, itd. Za to dobi 6'c obresti na posebno nizki cenitvi posestva in nič več. V prihodnjih člankih se bo razpravljalo o načinu, kako se to izvi-ši. THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY NAPRODAJ Ford sedan, 1929, perfekten, dober motor, privatni lastnik, ga mora. prodati za $75, pogoji. — Glenville 6887. NAPRODAJ Chevrolet truck, tono in pol, v dobrem stanju, novi tajerji. $125, pogoji ali pa zamenja za avto. Lastnik 805 East 88 Street, Apt. 4 Čas za na farme! Proda ali zamenja se za hišo! v ClevelandU zelo dobra farma ima 40 akrov rodovitne zemlje in gozda, ob tlakovani cesti. Hiša 10 sob. — Farma se nahaja v Madison, Ohio. Ako'se ne proda ali zamenja, da se tudi v najem. — Za podrobnosti vprašajte zvečer v uradu tajnika Slovenskega doma, 15810 Holmes Ave. 1919 1937 V BLAG SPOMIN 18-LETNICE SMRTI našega preljubijenega sina in brata CORP. FERDINAND N. ŽELE ki je šel v hitro smrt v zrakoplovski nesreči 15. februarja 1919 v Aliami, Florida, Dragi sin in bral: mirno naj ti bo večno spanje v objemu tvojih bratov — do snidenja v naročju brezsolzne matere. %alujcči ostali: JOSEPH in TEREZIJA, starši; LOUIS in JOSEPH ml., brata; JOSEPHINE HIRTER in JUSTINE GIROD, sestri. -'.i otrpel hroet? Dobite dobrodošlo in hitro odpomoč s par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER je bil uspešno rabljen izaa leta 186" O ft UO .f.A M I M E N T ALI VAM PIJAČA ŠKODUJE? Zakaj ne bi pili dobro kapljico v. miru in zadovoljstvu kakor drugi? Ako vam je po pijači slabo in ste bolni vzemite TUM-AID, ki vas gotovo pozdravi. Dobite ga po vseh lekarnah, če ne pa pri MANDEL DRUG CO. 15703 WATERLOO ROAD Bodite 9 t o v i da boste trajno zadovoljni Izberite MAYTAG Ko si izberete Maytag pralni stroj, dobite največjo vrednost za vaš denar. Dobite Maytag odličnosti, ki niso v nobenem drugem pralnem stroju. — Aluminijast čeber vlit v enem kosu, priznana Maytag odličnost, valjčki za odtok vode, prostor za nesnago iz vode, tako da je voda v čebru vedno čista in najvišja kvaliteta v izdelavi. Oglejte si Maytag, ])redno kupite pralni stroj. MODEL 110 $ MI POKOLEKTAMO račune za najemnino, za grocc-; rijo, note in izposojen denar. COLLECTION BUREAU 333 Citizens Bldg. MA 6946 69" MOUEL i 10 Kremizar Furniture 6806 ST. CLAIR AVENUE ENDICOTT 2252 EN BILIJON DOLARJEV IZPLAČANIH V PODPORI OD SUN LIFE OF CANADA Odkar je bil izdan prvi certifikat v 1871 VARNOST — PO VSEM SVETU — POSTREŽBA Ponoven mejnik v uspehu javne postrežbe je bil prekoračen od te družbe med letom 1936. Ena izmed posebnosti letnega poročila, najbrže najbolj važnih je, da je v šest in šestdesetih letili poslovanja Sun Life of Canada, plačala v podporah njenim lastnikom certifikatov in dedičem več kot bilijon dolarjev. Posebnosti v 1936 Z.AVAKOVALNINA V VELJAVI — Zvišanje v zavarovalnini odraža na izboljšavi v splošnem stanju trgovine. OBRESTNA MERA, zaslužena na družbinih investicijah, se je zopet zvišala. PREMOŽENJE družbe se je zvišalo za skoro sedem leset milijonov dolarjev v 1936 ter znaša sedaj sedem sto in pet in sedemdeset milijonov dolarjev, največje v zgodovini te družbe. Dividende lastnikom polic r Lastniki polic bodo deležni družbinega napredka J £ Z zvišanimi dividendami, plačljivimi v letu 1937. J ZAVAROVALNINA V VELJAVI 31. decembra 1936..........................$2,775,949,087 NOVA ZAVAROVALNINA PLAČANA....................................... 219,966,637 DOHODKI ...............,.................................................. 172,215.217 IZDATKI .................................................................. DOHODKI VEČJI KOT IZDATKI ZA...................................... 59,680,807 PLAČANO LASTNIKOM POLIC IN DEDIČEM: v letu 1936.......................................................... 77.189.305 Od postanka organizacije........................................... 1.046,104,001 PREMOŽENJE ............................................................. 775,145,3a4 OBVEZNOSTI (izvz. glavnica in račun delničarjev)......................... 740,485,327 VPLAČANA GLAVNICA ($2,000,000) In bjlaiica na kredit računa delničarjev..................$ 3,450,303 REZERVA za padec \Tednosti na vknjižbah in zemljiščih......... 5,788,065 REZERVIRANO za slučajnost..................................... 10,000,000 PREOSTANEK ................................................... 15,421,359 --$34.559,727 Te zgornje številke so v soglasju s formo poročila, pooblaščenega po National Association of Insurance Commissioners Zed. držav. Sekuritete so nošene v zvezku bilance po knjižni nednosti. ki so v skupnosti nižje kot so tržne vrednosti. Sun Life Assttrance Company of Canada GLAVNI URAD.. .MONTREAL 1040 Terminal Tower Telefon: CHerry 7877 David M. Cowan, manager clevelandske podružnice Michael Telich, posebni zastopnik m STRAN i. Eis IvOPRA Obl Ič- '257. Carica Katarina Zgodovinski roman Prijela sva se za roko in odšla v obiteljsko grobnico, ki se je nahajala daleč zunaj v drevoredu. Bilo je prekrasno pomladansko jutro. Ptice so prepevale in radostno poskakovale v pomladanskem jutru iz veje na vejo, metulji so frfotali od cvetja do cvetja, male čebele so brenčale in zbirale med. Drugače pa je bilo tiho in svečano kakor v cerkvi. Ko sva stopila v grobnico in stala pred grofovo krsto, se Li-vija nežno privije k meni in mi zašepeče: — Oh, ljubljeni, kako lepo je življenje, kako žalostno pa je v tem strašnem prostoru. Ko je človek mrtev, ko mora ležati v ozki rakvi, ne more več videti, kako krasen je ta svet, kako divnega ga je Bog ustvaril! — Če bi vedel, da bi lahko s teboj počival, v isti krsti, — sem nadaljeval, -4- bi smrt zame ne bila niti malo-strašna! Ona me poljubi za te besede. Dolgo sva se "še tako pogovarjala in premišljevala. Nato pa vzamem iz žepa grofovo pismo, pobožno sem opazoval pečate, s katerimi je bilo zapečateno. Nato sem dejal; — Naj se zgodi tvoja volja, plemeniti pokojnik! Trije meseci so minili, odkar si mi izročil to pismo — sedaj ga bom odprl poleg tvoje krste, sedaj bom poleg tvoje hčerke, ki je postala moja ljubljena žena, prečital in zvedel, kaj mi ukazuješ ! — Pridi, moja draga Livija — sem se obrnil k svoji ljubljeni mladi ženi, — stopi bližje, objemi me, prečital ti bom pismo. Livija me uboga. Ona pritisne svoj obraz na mojega, jaz pa sem odpečatil pismo. Bilo je kratko. Z drhtečim glasom sem čital; Vilibald! Oprosti mi, da sem te imel za slugo v hiši, — oprosti mi, da ti nisem dal onega mesta, ki ti pripada. Oh, storil sem to le zato, da bi sploh mogel biti v moji bližini. Ljubil sem te, kakor ljubim Livijo in zato je moja želja, da ostaneta zvesta drug drugemu, da jo braniš in varuješ tudi takrat, ko se bo nekoč poročila. V svoji oporoki ti zapuščam milijon rubljev. Prepričan sem, da boš ta denar dobro uporabil, ker vem, da si moder in plemenit! Sedaj pa poslušaj greh mojega življenja, — razumi ga in mi ga odpusti. Žena kmeta Ostrovskega, Ka- tjuša, je bila nekoč moja ljubica. Odpeljal sem jo iz neke poštene meščanske obitelji, ona se je v mene zaljubila in se mi ii-dala. Toda ko bi se moral roditi najin otrok, je želel moj oče in me silil, da se naj poročim s svojo sestrično Vero. Da bi mi Katjusa ostala v bližini, sem sklenil oženiti jo s knietom Ostrovskim, ki ae mi je zdel pošten in dober človdk. Nato si se ti rodil. Ljudje so te imenovali Vili-balda Ostrovskega, toda ti se po pravem imenuješ VJUbald, grof Suvadovski, ker si moj sin. Tvoj oče grof Poliodor Suvadovski. • Pol minute je ostalo v grobnici vse tiho. ; Nato pa sva se zdrznila, — o-ba sva zakričala in se drug drugemu umaknila, kakor da se je naju nenadoma lotila kuga. Livija je takoj pobegnila iz grobnice, j&z pa — jaz sem takoj vedel, kaj je nameravala. Hotela je k jezeru, da bi skočila v vodo. Ne, ne, tako ni smela umreti, tako ne, — ona se ne sme sama umoriti. Jaz sem odhitel za njo in sem jo končno dohitel. Toda ko sem jo objel s svojimi rokami in jo hotel poljubiti, sei je na vso moč branila. Nisem je hotel takoj izpustiti, tčda ona zakriči skoraj sovražno. Še danes mi zvene njene besede v ušesih. — Pusti me— pusti me ti si moj brat — hahaha — moj brat! Strašno, strašno — teptala sva prirodo, oskrunila sva rodbinsko zvezo, bratsko kri — brat in sestra! Poderi se na naju nebo — u-niči naju! Odpri se, zemlja, pogoltni naju, ker midva sva — midva sva dve pošasti, ki ne smeta več živeti na tem svetu, ker sta o- skrunila najsvetejše! — Livija, — sem za jecljal in jo objel, — Livija, nikakor nisva storila zločina, saj vendar nisva vedela, da sva iste krvi, da sva istega rodu, da sva brat in sestra! — Oh, studi se mi, — vzklikne ona in se zgrozi. — Studi se mi, ko se spomnim svojega greha! Tebi — tebi odpuščam, ker te še sedaj ljubim, — oh, ker te bom vedno ljubila! Toda ravno zato ne smem več živeti, — nadaljuje ona strastno, na očeh pa se ji je že poznala blaznost, — kajti če bom živela, bom zahtevala tvojo ljubezen — jaz se te ne morem — ne mo rem se te odreči! Ona prime mojo glavo s svojimi rokami, me začne poljubljati in me tako vgrizne v obraz, da mi je iz rane tekla kri. — Sedaj pa zbogom — zbogom, — reče ona. Ne, ne, — ne zadržuj me več! Na dnu jezera me čaka lep, globok grob, ki me gostol]%ii(i pričakuje! Jezero je zibelka, v kater' bom sanjala kakor otrok! Oh, Vilibald, — Vilibald, zakaj morava ravno midva bit: [tako neizmerno nesrečna?! ! Stotine, tisoči, miljoni ljudi s® j ljubijo, — vsi se smejo Ij"^' i— samo midva — samo midva i sva ločena, samo midva ne j va biti srečna! j — Grehi očeta! — sem j no zamrmral. (Dalje prihodnjič) FEBRUARSKA RAZPRODAJA Prihranite 10 do 40% KOLIKOR KREDITA HOČETE PRl ADDISON FURNITURE & RADIO GO. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Ne hodite sužnji neprebavnosti — NAEOČITE SI PROSTI VZOKEC— ' Triner's Bittei Wine Co. , ' 544 S, Wells St., Chicago, 111. J ' Pošljite mi brezplačni vzorec, j ....................... 1 Naslov ..................... I Icliarnah pri lahki kaji "Afoy glas je moja karijera. Navdahnil je več kot pet milijonov ljudi, da so mi zaupali svoje osebne za-lieve. Tekom 25 let, najprej na predavalnem odru, poleni pa v zraku, nisem zaradi sojega grla nikdar zamudil kakega sestanka. Jaz sem stalen kadilec, in ker sta moje grlo in glas življenskega pomena za mojo karijero, vztrajam pri lahki kaji. V Luckies najdem lahko kajo in še užitek finega tobaka . . . in zato si izberem že 14 let Lucky Strikes." PRIJATELJ IN SVETOVALEC MILIJONOM RADIO POSLUŠALCEV N, eutivisen pre^]erl je bil |>r«(l kratkim storjen med profesijonahiiini moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ii«folovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. "(ilas Izkušnje" ("The Voice of Experience*') odobrava modrost le prednosti in istotako tudi drugi vodilni unieliiiki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Lnckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dražijivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu. NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "Ifs Toasted^^-Zaščita Vašega Grla ^^Glas lzkusnje^\.» mož z milijon-dolarskim grlom vztraja 1907 NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je kruta smrt vzela življenje ter je za vedno zaspala v Bogu naša nadvse ljubljena soproga, hčerka m sestra ANNA HEIN roj. Zimmerman Izdihnila je svojo blago dušo 21. januarja, 1937, v najlepših ženskih letih, stara šele 30 let. Rojena je bila v Clevelandu 24. januarja, 1907. Pogreb drage pokojnice se je vršil 25. januarja iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzetje in na pokopališče sv. Pavla, kjer smo iz" ročili truplo materi zemlji. Pet žalujočih rodnih bratov je nosilo krsto ljubljene sestre k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njeni krsti. Ta izraz vašega prija* teljstva nam je bil v veliko tolažbo. Hvala sledečim: Mr. in Mrs. A Centa, Mr. in Mrs. E. Deitz, Mr. inMrs. John Skranc, Mr. in Mrs. Ray Hein, Mr. in Mrs. Louis Kaplan, Hein družina, Mr. in Mrs. G. Leffler, W. Leffler, Mr. in Mrs. Jean Leffler, družina Berlan,- Mr. in Mrs, Tony Wenzel, Mr. in Mrs. George Elbert, družina Kozlivičar, Orwell, Ohio, Mr. in Mrs. Strasser, Parr Paint and Color Co., Paint-Varnish Makers Local 610, Mr. in Mrs. John Pavlik, Mr. in Mrs. James Jackše, Mr. Charles Hersrath, W. S. Huber, Mr. in Mrs. Erwin Owen, Engelwood, Calif., Koepke in Prebel družine, Ishee družina, Mr. in Mrs. Ayman in družina, Joe in Kate Skranc, Mr. in Mrs. Carl Galcheth, Mr. in Mrs. Mismas, Mr. Tom Parr in W. C. Keith Smith, Josephine Choka, Jo-sie Frag, Frances in Ann Debelak, Millie Tomašič, družine Semich i® Centa, Mrs. Mary Tomaric in družina, Mr. Frank Tomaric in družina, Mr. in Mrs. Edward in Cecilia Jaklitz, Mr. in Mrs. A. Novak, Mr. in Mrs. Tolar, sosedje, Mr. in Mrs. Joe Bohinc. Najsrčnejšo zahvalo naj prejmejo tudi tisti, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice. Zahvalo naj prejmejo: družina Kompare, Mr. in Mrs. John Centa, Mr. in Mrs. Fred Reier, Mrs. Julia Kren, Miss Mary Erjavec, Mr. in Mrs. Tusher, Mr-John Balish, Mr. in Mrs. Oswald, Mr. in Mrs. Z. Swiderski, Mr. in Mrs. Joe Trebec, Mr. in Mrs. F. Fakalt, Mr. John Možič, Mrs. Mary Jackše, Mrs. B. Heilsman, Mr. Louis Urbas, Mrs. Kozlevčar, Mr. Anton Novak, Mr. in Mrs. Joe Centa, Mr. in Mrs. F. Bohinc, Mrs. Mary Petrich, Mr. in Mrs. John Vencel, Mr. in Mrs. Ernest Levar, Mrs. Mismas, Mr. Frank Berlan, Mr. Bernard Berlan, Mrs. Sophie Bayuk, Mrs. Ray Hein, Mr. in Mrs. Frank Lach, Mrs. Muster, Mr. in Mrs. Racker, Mr. in Mrs. H G. Guenther, Frances Debelak, Philip Reier, Mrs. Mary Prebersfek, Mr* Valentin Plesec, Mr. Joe Baker, Mrs. Henry Hein, Mr. in Mrs. E. Luzar. Dalje hvala vsem, ki so jo prišli kropit ko je ležala na mrtvaškem odru, ter jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Srčna hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno ^ poslugo in sicer: Mr. R. G. Hein, Mr. Frank Dolšak, Mr. Anton Bara" ga, Mr. Louis Urbas, Mr. Frank Walter, Mr. Jerry Dragonette, Mr. J' Jacks, Mr. Fred Reier, Mr. William Bayuk, Mr. in Mrs. A. Wenzel, Mr* Ernie Byler, Mr. in Mrs. Bob Wootton, Mr. Raymond Reier, Mr. V. A-Muster, Mr. William Maltry, Mr. Frank Kozlevčar, Mrs. LeRoy Cox, Mr. B. H. Haggerty, Mr. Vid Jančič, Mr. Bill Bohinc, Mr. Joseph Bajec, Mr. Mohorčič, Mr. Valentine Plesec, Mr. George Elbert, Mr. A. Gubane. Hvala čst. gg. Monsg. Vitus Hribarju od Marije Vnebovzetje z» pogrebne obrede in ganljiv govor. Zahvalimo se pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno vrejen pogreb ter najboljšo poslugo. Posebno zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. H. Hein, Mr. in Mrs. Tolar, Mr. in Mrs. A. Centa, Mr. in Mrs. F. Brian, za vso pomoč in tolažbo ? dneh žalosti. _ ... Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način nam izkazal naklonjenost se mu iskreno zahvalimo tem potom. Ti, draga nepozabna soproga, hčerka in sestra počivaj v n»iru^||* rahla naj Ti bo rodna zemlja! Žalost je v naših srcih in solze v n&# očeh, saj smo izgubili Tebe, ki smo te tako ljubili. Spominjali se te bo mo z ljubeznijo v srcu, dokler se ne snidemo enkrat na kraju večne#* miru in blaženstva. Spa vaj mirno—sni vaj sladko! žalujoči ostali: JOSEPH HEIN, soprog; JOSEPH «» GERTRUDE ZIMMERMAN, «tar^' JOHN, JOSEPH, OTTON, VALENTINE in EDWARD ZIMMERMAN, bratje; MARY, por. LEVAR, in A ' GELA. por. ŠKODA, in GENEVIEVE, por. VENCEL, sestre. PROTI DRAŽENJU- PROTI KASLJU 4» Luiiyrlglii IV87. 'I'ti* Avcriccn fobmrro Oeaintny Cleveland, Ohio, 15. februarja, 1937.