10 štev.
 Ljubljani, v t 4. oktobra 1879.
Letnik VII
Inseratl se sprejemajo in veljfc triBtopna vrsta:
8 kr., če se tiBka lkrat,
^ >» »> «i »» ® i» 16 i. .i .. .i 3 i.
Pri večkratnem tiskanj s» •ena primerno «manjSa.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovsn» pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (admnistracija) in eks|. edicija na Klorijanake ulice h. št. 19.
Pilitiiei list u sioTeMi liarofl.
Po pošti prejemar velja :
Za celo leto . . 10 gl. — kr. «a poileta . . 5 n _ >( xa četrt let» . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za eeio leto , . 8 gl. 40 kr ta pol lota . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom posiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Vseučilišče v Lj
IV.
Drevo, ki stoji med dragimi, večimi drevesi, zamore le potem rasti, ako se prerije tako visoko, da njegov vrh soluce obsije; ako mu pa sosedna drevesa ne puste tako visoko vzra-sti, potem mora zveneti in posušiti se. Ravno tako se bo naš jezik lo potem ohranil, ako bo mogoče v njem doseči vrhunec človeške omike; ako tega ne bo, potem mora slovenščina za mreti, zadušili jo bodo drugi jeziki, nemščina, laščina in srbohrvaščina. Vse naše prizadevanje je imelo do sedaj to smer, oživiti literaturo v našem jeziku, in slovenščino tako povzdigniti, olikati in pomnožiti, da je sposobna tako za jezik izobražencev, kakor za jezik učenjakov. Do sedaj se je to le v mali meri doseglo, naša inteligencija je izobražena na podlagi nemščine, pa slovensko gibanje veudar ni ponehalo, in sicer samo zato ne, ker gojimo še vedno upanje, da bo mogoče, slovenščino toliko obogatiti in olikati, ter literaturo tako pomnožiti, da ne bomo več tujih jezikov potrebovali v nase iz-obraženje. Kakor hitro pa rečemo s prof. Š.—jem, da nam ni mogoče ustanoviti slovenskega vseučilišča, da nam nikdar ne bo mogoče, izobražiti se na podlagi slovenščine, tako hitro smo izrekli tudi smrtno sodbo čez slovenščino. Izobraženci bodo popustili jezik , o kterem je sodba izrečena, da ni sposoben za višo vednost, izgled izobražencev bodo kmalo posnemali na pol izobraženi, in naš jezik bo postavljen na „aussterbeetat", slučaj, proti kteremu smo se toliko upirali! Vse to so konse-kvence Š.—ovega dokazovanja.
Mi pa ttga nečemo, mi hočemo Slovenci ostati, zavoljo tega moramo tudi sredstva ho teti, ki nas branijo pred raznarodovanjem. Najboljše sredstvo za to je v vseh strokah razvita literatura in narodno vseučilišče. Reklo se bo, da nam ne bo mogoče, na dan spraviti toliko Btrokovnih knjigi, kakor jih imajo drugi veči narodi. To pritrdim ; pa s tem, če si jaz ne morem sezidati take hiše, kakor je Tav-čurjeva , še ni dokazano, da si sploh nobene hiše sezidati ne smem, kakor trdi g. prof. Š. Zadosti je iz početka, da imamo za vsako stroko le eno dobro v slovenščini pisano knjigo, ki bo stala na površji dotične vednosti, če prav ne bo najboljša svoje vrste; zadosti je, če se le temelj v našem jeziku položi, če je v naščini le dognana terminologija; če se učenci le navadijo, v našini misliti in govoriti; — skrbeli bomo že za to, da se bodo slovenski učenci že v srednjih šolah navadili tako dobro nemščine in morda še drugih jezikov, da bodo na univerzi lahko čitali tudi nemške in druge učne knjige, da jim svet nikakor ne bo zaprt. Slovenski profesorji bodo pač sami radi priporočali učencem dobre knjige drugih narodov. Toliko pa moramo na vsak način doseči brž ko mogoče, da se bo kostišče vsake vednosti, elementarni poduk podal učencem v slovenskem jeziku; to bo trdni temelj, ki se ne bo dal vt č izruvati, in če imamo ta temelj, potem se nam ni več treba bati, da bi nas tuja knjiga izneverila naši narodnosti. Se ve da bi bilo dobro, ko bi ta ko-stišča, te elemente različnih vednosti imeli že prej, ko se univerza ustanovi, da bi jih ta že porabiti mogla; pomanjkanje takih knjig bodo morale žive knjige, namreč profosorji nado-
mestiti; ti bodo potem svoja predavanja na naše ali državne 3troške tiskati dali in to bo začetek vednostnih knjig. Vse na enkrat ne gre, in mi smo tudi zadovoljni, če se iz po-četka na ljubljanski univerzi v nemškem jeziku podučuje , in tudi, če je nekaj nemških profesorjev, samo trdno zagotovilo se naj nam da, da postane univerza sčasom slovenska, stroka za stroko, kakor hitro imamo za to potrebne knjige in profesorje. Recimo, da se uči v prvem letu vse v nemščini; v tem letu se pripravijo slovenščine zmožni profesorji za slovensko predavanje, si sestavijo trdno terminologijo in si spišejo predavanje; tako lahko v drugem letu že nekaj ur v slovenskem jeziku predavajo; med tem časom so se že bolj privadili, tudi znanstvena slovenska literatura se je že bolj namnožila, in v tretjem letu se že zopet lahko več ur na teden podučuje v slo-venščiui. V nekaj letih si bo univerza sama profesorjev izgojila iz najbolj izvrstnih učencev, in v 10 do 20 letih imamo lahko čisto slovensko vseučilišče I
In mi tudi hočemo vseučilišče, ne samo pravno akademijo. Brez modroslovne fakultete ne moremo shajati. Mi pritrdimo gosp. prof. Š.—ju, da pravna akademija sama za se ne zadostuje. Pa z eno fakulteto moramo vendar začeti, in mi smo že iz početka rekli, da smatramo pravno akademijo le kot začetek univerze, kakor je bilo v Zagrebu, kjer so tudi s pravno akademijo začeli. Vsega na enkrat ne moremo ustanoviti, in zadovoljni smo, ako dobimo pravno akademijo; tej naj se pridružijo filozofični predmeti, stroka za stroko, recimo iz početka jezikoslovje in zgodovina, čez
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
XIV.
Zraven mene je sedel JožeOgrinec, Medvedov s Podgorja, poznejši pisatelj in profesor, ki je lani prezgodaj umrl daleč od domovine. Ker je bil blizo enako meni oblečen, le da je imel hlače dolge, Bva se že prve dni seznanila; prijatla pa sva postala še le, ko se je pokazalo, da nama z nemščino enako slabo gre. O ti vražja nemščina! Kar nikakor ni šla v glavo, le toliko nama je koristila, da sva — molčala.
Da se je spolnovala patrova zapoved za-zavoljo nemškega govorjenja, je bil nastavil za vsako klop policaja, „musteršiiar" imenovanega ; ta je imel pod sab > vso klop, inštrument njegov je bil listek, na kterem je imel zapisane svoje podložne, da jim je pike delal, če so govorili slovenski. Ti zopet so bili pod nadzorstvom najvišega policaja, „obermusterši-larja". Plačilni dnevi so bile sobote, takrat so se oddajali listki in „štaberl" je vse račune poravnal, le manjši grehi so se popravljali s klečanjem, potezanjem ušes ali „pelitencami".
Iz tega je videti, da je bila notranja uprava naše države izvrstna, vsak je imel svojega nadzornika, malokteri je mogel odtegniti se kazni; jaz sem dobil le „pelitenc", moral sem nemški [stavek: „In der Schule mussjederdeutsch reden" — dvajsetkrat, Jože pa še celo tridesetkrat prepisati in to ravno za četrtek popoldne, ko smo imeli prosto in so drugi moji sobivalci šli z Micko v Nevlje ali v Mekine.
„Aha, prav ti je" — je rekla Micka — „le piši doma, le, saj sem ti rekla, da ne smeš kranjski govoriti."
Vsi gredo, Micka pa mene zaklene v sobo. Vsega britkega čutja poln sedem za mizo, da bi spisal tisti „pelitenc", pa ne gre in ne gre nikakor. Obide me taka tužnost, da bi bil naj-rajše pri tej priči umrl: potlej bodo že videli tisti, ki me tako trpinčijo. To že ni niči, tako ue bom študiral, raj grem domu čevlje šivat ali krave past. Da, raj grem!
Brž vržem vse sknp v svoj kot, denem ka-storja na glavo in primem za kljuko. Ali kaj, vrata so zaklenjena. Stresam jih in stresam, potiskam zapah nazaj — vse zastonj. Skoz vrata ne gre, toraj k oknu I Ali ta je previsoko in na ulicah vse polno ljudi. Oziram se po sobi — ha!
Tam-le za Mickino posteljo, v tiBtem z zagri-njali našim očem prikritem skrivnostnem svetišči je oknice, — ozko pač, pa vendar premerim , da bora ravno splazil se skoz. To oknice bilo je na leseni hodnik. Brž sem zunaj, s hodnika po stopnicah na ulicah in tu se spustim v tek — klobuk na glavo potlačivši, da bi me nihče ne spoznal. Tako derem skoz vse mesto, še le unkraj med kozolci se ustavim, da naberem zopet sape. Toda kaj, ko bi kdo pritekel za mano ! Le brž zopet v tek I
In drvim se zopet naprej, kakor hudournik, da sem kmalu na cesti vštric podgorske cerkve.
„Oha, oha, počaki no! Kam pa tako de-
reš? Saj te nihče ne podi!"
Tako zaupije otročji glas od strani , jaz ■<e ozrem in zagledam Jožeta. Prvi hip se ga vstrašim, potlej pa vendar postojim in ga prašam :
„Kaj pa delaš tu? Ali ne pišeš pilitenca?"
„Ali ga ti ne?"
„Jaz ga ne bom!"
„Boš ga boš, premalo te bo. Če ga jutri ne boš imel, boš pa dobil s štaberlom."
„Ha ha, nc bom ne, saj me ne bo več v
par let, kedar bo mogoče, naravoslovje, in zopet čez par let matematika, fizika in astronomija.
Če je pa mogoče, za vse stroke naenkrat preskrbeti potrebnih profesorjev, — toliko bolje ! Rekli smo že, da število učencev nima nič v sebi: če dobi kak profesor le 3 ali 4 učence, ni treba prav nič z rokami vkup tle-skati in vpiti: „saj smo vedeli, da ue bo nič z našo univerzo 1" Nemci imajo zadosti vseučilišč, in če bi ktero imelo premalo učencev, se brez škode zapre, ker ostane še zadosti drugih virov učenosti; Mi Slovenci pa nimamo nobene, in zavoljo tega tudi vednosti sploh nimamo; da pa se slovenska veda oživi in ohrani, potrebujemo neobhodno vseučilišča, in če bi prav malo učencev štelo; za naše potrebe jih bo kmalo zadosti. Hočemo to pojasniti z eno priliko : Mi Slovenci potrebujemo neobhodno le enega stenografa, namreč tistega, ki v deželnem zboru slovenske govore steno-grafira; recimo pa, da bi mi nobenega slovenskega stenografa ne imeli; — primorani bi bili, na deželne stroške enega mladenča k Be-zenšeku poslati, da bi ga stenografirati naučil. Ravno taka je z našo univerzo.
Mi ne potrebujemo prav mnogo slovenskih profesorjev in juristov ; pa potrebujemo jih, ker tuji ali na tujem izučeni ne znajo v našem jeziku podučevati in uradovati. Zato potrebujemo slovensko vseučilišče tudi za malo število učencev. Kmet, ki ima le 3 orale zemlje, potrebuje ravno tako plug in motiko in koso in drugo orodje, kakor oui kmet, ki ima 30 ali še več oralov sveta. Temu g. prof. Š. vendar ne bo oporekal?
Ker mi pravno akademijo zahtevamo le kot začetek vseučilišča, in upamo, da se jej bo kmalo pridružila modroslovna fakulteta, zato odpadejo vsi oni razlogi, ki jih je g. prof. Š. zoper pravno akademijo navel. Nekaj jih pa vendar lahko memogredd ovržemo. Izgled madjarskih pravnih akademij ui primeren: kajti, če ima 5 miljonov Madjarov 13 pravnih akademij in 9. fakulteti na univerzah, potem ni čudo, da ne morejo prosperirati; to je, kakor bi mi zahtevali 5 pravnih akademij na enkrat, ker v tem slučaji bi se nam res krave smejale. Če bi Madjari imeli samo 3 pravne akademije,
šolo. Le jutri povej, da sem šel domu, naj me kar izbrišejo!"
Po teh besedah se zopet spustim v dir, da mi prav naglo gine pot pod nogami. Tako sem večidel tekel, le malo hodil, da sem zopet sape dobil, in še le ko zagledam domačo vas, jamem počasneje hoditi, da bi premislil, kaj bom rekel očetu, ko pridem domu. Ej, naj bo, kar hoče, če mora človek tepen biti, ni veliko razločka med kneftro in štaberlom , posebno če zadnjega vihti 'patra guardijana roka to sem bil sam videl. Toraj le v hišo, bodi si kar koli!
V veži dobim mater, ki so ravno repo rezali. „Vidiš ga no, kaj si ti?1 — se začudijo da jim kar repa iu nož z roke, pade. Izbna vrata se brž odpro in prikaže se strašna oseba očetova z usnjatim predpasnikom in kneftro v roki.
„Po kaj si prišel? Ali nimaš šole?" — zagrome.
„Danes je četrtek, imamo prosto" — jecljam jaz bojazljivo.
„Kdaj boš šel pa nazaj ?" — prašajo mati.
„Jaz ne grem več. bom raj doma" — brbljam in se obrnem v stran.
potem bi ne propadale, kakor tudi slovenska ne bo, če bomo imeli samo eno. Priložnost je bila tako blizo, zakaj g. prof. zagrebške pravne akademije nič ni omenil? Se ve da, ta ni za njegovo dokazovanje, ker se je dobro obnesla, in Hrvatom je bila potem ustanova vseučilišča lahka stvar, ker so pravno fakulteto že imeli, in so le dodali še filozofičuo. Tudi mi bi želeli , da se pri nas s pravno fakulteto začne in pozneje pridodd še tilozofična. G. prof. Š. se plaši pred ustanovitjo pravne akademije, češ, da bi bila preveč osamljena in od druzega sveta ločena, da bi pravnik ne zadobil zadosti splošne omike. Pa to ni; saj univerze niso «a to, da podelijo vsakemu splošno omiko; zato so gimnazije; univerze pa so za strokov-njaško izobraženje. Sicer pa dandanes, ko je literatura o vseh strokah razširjeaa po celem svetu, po vseh knjižnicah , pač ni nikdo navezan samo na to, kar iz ust profesorja sliši, ampak veliko več si bo še pridobil z berilom strokovnjaških kujig, ktere se povsod dobodo, tako da tudi pravnik v Ljubljani ne bode tako osamljen in zapuščen od učenega sveta, kakor nam g. grof. dopovedati hoče. Sicer pa želimo, da bi se pravni akademiji kmalo sestrica dala, da bi se ustanovila brž ko mogoče tudi modroslovna fakulteta.
Le še en par stavkov, in kmalo pridemo do konca. G. prof. Š. trdi, da ni res, da bi se Slovenci na Nemškem potujčli, in da so nasprotno še bolj narodui, ko drugi Slovenci. Tega ravno ne bom potrdil, ker skušnja drugače uči. Na Dunaji, dokler so študentje, so še narodni; kedar enkrat v dejansko življenje, v službe stopijo, postanejo ali prav mlačni ali pa ce.O odpadejo; ne bomo raz&ojevali, ali je tega kriv liberalizem, kterega se tam med Nemci napijejo, ali je kriva nemška univerza, ali oboje; samo to vemo, da duhovniki, ki so se učili doma v ljubljanskem semenišču, ne postanejo bladni, toliko menj, da bi kteri od padel od naroda.
G. prof. dalje trdi, da je na drugih univerzah za vsak predmet po več profesorjev ; to je pa le na Dunaji, v Lipsiji in v Berliuu; po drugih nemških univerzah pa je večkrat en profesor za več predmetov, ko za en predmet več profesorjev.
Ko bi bila nadalje dotika s študenti druzih narodov tako potrebna in koristna, kakor g. prof. trdi, potem bi morali Nemci vse manjše univerze odpraviti, ker v Rostocku, Erlangenu, Marburgu, Giessenu, Freiburgu, Baselu in še več drugih študirajo sami Nemci in jih tudi.ni več, kakor jih bo v Ljubljani. Da se le tiskani avtorji dobijo v knjižnici, teh besede in nauki m sveti so za študenta bolj važni, ko pogovori študentov med sabo, ki so se učit prišli, tedaj še ne morejo podučevati drug druzega. To tedaj ni nobeu dokaz.
Da je v Ljubljani vseučilišče potrebno, tega nismo mi iznašli. Že za časa Francozov se je začela viBoka šola, ki je imela postati vseučilišče. Tudi leta 1848 se je zdravniška akademija začenjala, pa nasledujoči absolutizem jo je zopet zadušil. Zdaj je zopet nastopil čas, ko za nas Slovence bolj prijazen veter piha, in mi bi bili morda pravno akademijo dobili, ko bi nam ne bil prof. Suklje vsega pokvaril s svojo nepremišljeno izjavo. Pa kar je on pokvaril, to znajo slovenski poslanci morda še popraviti, ako vsi enoglasno zahtevajo Blovensko vseučilišče, in sicer najprej pravno fakulteto. Dobrikamo si, da smo prof. Šukljejeve trditve zadosti jasno ovrgli, in nadejamo se, da smo prepričali naš izobraženi svet, da nam je vseučilišče potrebno, in da je tudi mogoče. Najboljši dokaz, daje g. prof. Š. pravo pot zgrešil, so nam nemški nam sovražni časniki, kteri njegovo izjavo z velikim veseljem ponatiskujejo.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 3. oktobra.
Madjarski listi kažejo po svoji pisavi , da za vpitje in napomagaj - klicanje naših ustavovercev nemajo več posluha. Skoro vsi so edini, da si je ustavoverna stranka svojega propada sama kriva, iu da nikakor ne more biti naloga Madjarov, nemško - liberalce iz zadrege rešiti. — Naša misel je taka, da se Madjari sploh nemajo nič vtikati v naše zadeve, in zato jim ni treba tako možko govoriti, kakor bi bila vsa naša osoda od njihove milonti odvisna.
Čcski študenti na univerzi v Pragi so
„A, tako je? V šolo ne maraš hoditisi prelen" — grome zopet oče — „zakaj ue?"
„Ne znam nemški" — se kremžim jaz
„Saj ravno zato moraš hoditi, da se naučiš. Alo, le brž nazaj I-'
„Kam? v Kamnik? Jaz ne grem!"
„No, bom videl, ali boš šel ali ne!"
Oče se zasučejo, gredo nazaj v izbo, mati pa za njimi in slišati je nekako godruanje, na ktero pa oče ostro odgovarjajo. Kmalu so zopet v veži za pot napravljeni, me primejo za roko in „alo, marš, ti bom že pokazal domu hoditi."
In šla sva po isti poti nazaj, pa kako naglo! Zdaj sem moral biti zmiraj pred očetom, ne za njimi. To je bil pač križev pot, tri ure sem, tri nazaj; do doma sem pač prišel v dveh urah, ali nazaj! Mislil sem, da mi bodo noge proč padle, a oče so bili neusmiljeni, če sem opešaval, so me pognali z dregljeji, še le blizo Kamuika so me prijeli za roko in vlekli za sabo. Dobro, da sem bil čevlje v Kamniku pustil, drugače bi bil imel vse polno žuljev na nogah. Govorila nisva vso pot nič druzeg», ko toliko, da so oče izvedeli vzrok mojega bega.
Micka je bila v hudem strahu, ko me, domu pridši z drugimi, nikjer ni našla, čeravno
so bila vrata še zaklenjena. Zato me, ko stopiva v hišo, vse z začudenjem pogleda, Micka pa praša:
„Za božjo voljo, kje je bil fant?"
„Pri meni" — odgovore oče in jaz pričakujem , da bodo še vse drugo povedali , pa tega niso storili.
„A tako! To je druga. Kako je pa ven prišel ?"
„Skoz okno, tam-le" — rečem zdaj jaz že pogumneje.
,.Ko bi bila vedela, da bote vi prišli, bi ga ne bila zaklenila" — se izgovarja Micka — ,,pa je imel pelitenc pisati. No, ga bo pa zdaj pri luči."
„Le piši ga, nerodnež, da ga spišeš" — so očetove besede, potem pa gredo, jaz si ne upam stopiti za njimi, da bi se bil poslovil. —
Pisal sem tisti „pelitenc" ne vem, doklej. Spisan je bil, jaz pa sem zaspal na njem, lu-čica je brlela, dokler je imela olja; menda jo I je velikanski otrinek zadušil.
Drugi dan sem bil zopet v šoli in oddal Bvoj ,.pelitenc", Jože pa se je strašno čudil temu. Nasledkov ni bilo drugih ko ta, da so me ves teden noge bolele.
hoteli prositi državni zbor za ravnopravnost na vseučilišču. Rektor jim je pa to prepovedal, češ, da bo to stvar državni zbor sam rešil.
Kot kandidati za prcdNedniätvo dr-Žnvncjea zbora se imenujejo Smolka, Co-ronini in Lobkovic, za gosposko zbornico pa gn f Trautmansdorf.
„Politik" je izvedla, da se je osnovala iz vladnih ustavovercev stranka 38 mož, obstoječa iz uradnikov in velikoposestnikov. Ta stranka se bo imenovala „linke3 Ceutrum", se bo ločila od ustavovercev, ter bo v vseh rečeh z vlado glasovala. Ustavoverci bodo tedaj v veliki manjšini vselej, kedar bodo proti vladi glasovali. V manjšini bodo pa tudi federalisti (naša stranka) za enega ali dva glasova; tedaj bo res vlada odločevala večino, pa le tako, da se bo morala naslanjati na eno od obojih ve likih strank. Popolnoma samovoljno pa vlada ne more postopati, dokler nema več, ko teh 38 zvestih privržencev. Naša stranka je veliko na boljem pred ustavoverci, ker tem manjka do večine več ko 30 glasov, nam pa le 1 glas, ako bodo Poljaki zvesti ostali; proti nam bo tedaj veliko težje vladati, ko proti nemško liberalcem.
Vnanje države.
Turki so nedavno že hoteli z vojsko marširati v Rumelijo, in sicer zato, ker so Bolgari nekaj Turkov pretepli, in se sploh od Turkov ne pustijo več komandirati in dražiti. Ruski poslanik Onou pa je Turkom rekel, da jim bo Rusija precej vojsko napovedala , ako se le en turški vojak predrzne, stopiti na bolgarsko zemlje izhodne Rumelije. Tudi nek ruski general je rekel Bolgarom v Plovdivu „Nič se ne bojte I Tisti dan , ko kak turški vojak prestopi vašo zemljo, odmarširala bo že ruska armada vam na pomoč."
Knez lliNinark je govoril na Dunaju tudi s turškim poročnikom, Edhem pašo, ter mu je rekel, da bosta Nemčija in Avstrija branili berlinsko pogodbo in tudi Turčijo njenih sedajnih mejah. Tega je „Pester Lloyd zelo vesel, ter že misli na nemško-avstrijsko-turško zvezo. — Drugi zopet pa ne verujejo, da bi bil Bismark Turkom prijatelj, nasprotno pravijo, da hoče Turkom vzeti vso evropsko ozemlje, in izročiti ga s Srbijo, Bolgarijo Čr-nogoro .n Rumunijo — Avstriji; ta pa bi mu morala odstopiti za to vse nemške in za nemške proglašene dežele, tedaj celo Cislajtanijo razun Galicije in Dalmacije. Ne verujemo, da bi se to dalo tako gladko izvršiti; vemo pa da je Bismark že od nekdaj Avstrijo proti vzhodu tiščal in odrival, da je mogel vso Nemčijo pod svojo oblast spraviti.
za več za podučevanje sposobnih niti lastni notah, druge pa ne, dasi se morajo tudi peti. rojaki ne vedo, se jako moti. Naj pogleda samo ' Cena jim je 20 pf. ali 12 kr.
razne letnike .,slov. pravnika'', tam bo našel mnogo člankov od raznih pisateljev, in to tako dobrih člaakov, da bi tudi nemškim strokov-njaškim listom čast delali! Da g. prof. Š ni jurist, to nič ne dč, ali to mu nikakor pravice ne daje, ošabno prezirati naše pravnike in njih slovstvo. Pa če prav nimamo tako slavnih juristov, kakor so Savigny, Gneist, Ilolzendorf^ Ihering, Unger, Arndts, naj pomisli, da tudi ti niso vsi imeli tako slavnih učiteljev, in njihovih učencev tudi ni na stotine, ki si bodo pridobili enako slavo. Mnogo učenjakov se je pripravljalo za svojo stroko na malih vseučiliščih, pri neznatnih profesorjih. Bilo bi res prenapeto zahtevanje, da mora imeti vsak vse učiliščnik po vsem svetu slavljene učenjake za svoje profesorje in da se sme vpisati le ua veliki univerzi. Tudi ni res, da pravne akademije ne smejo doktorata podeliti. Akademija Sibinji (Ilermannstadtu) je imela to pravico; tedaj jo zamore tudi Ljubljana dobiti.
Z zagrebško univerzo nam nič ni poma gano, dokler nima popolne reciprocitete s cis-lajtanskimi. Pač veljajo tam slišane kolegi je tudi pri nas, toda skušnja se mora potem tukaj narediti; dijak pa nima denarja, da bi se vozil od uuiverze do univerze; in kdor je poslušal hrvatska predavanja, bo težko potem v nemškem jeziku in pred drugimi profesorji skušnjo prestal. Sicer moram pa še to omeniti: V Gradcu so nas Slovane vedno tujce imenovali, čeravno je na Štajarskem toliko Slovencev, in slovenska društva še slovanskih pozivov niso smela nabijati na tablo, ki so jo sami kupili; sam dekan jim je leta 1871 to prepovedal, češ, da je vseučilišče nemško in le nemško. To je bilo kaj razžaljivo in otožno za nas Slovence, ko smo videli, da smo na lastni štajarski zemlji za tujce proglašeni! Ali prof. Š. tega ne prem sli, da tako strastno piše zoper slovensko vseučilišče?!
Izvirni dopisi.
Iz 1 j ubijam», 2. vinotoka. (Dopis slovenskega jurist a.) V pravdi o slovenskem vseučilišču je gotovo 99 procentov Slovencev na strani „Slovenca" iu dr. P. Vendar g. prof. Š. očita dr. P., da je ta nekoliko svojega orožja nabral v nemškem taboru! Mi ne vemo, kdaj so bili ustavoverci tako ljubez njivi, da so zahtevali za nas Slovence vseuči lišče; to pa dobro vemo, da so Š. jevi članki zbudili mnogo veselja pri naših renegatih in pri ustavaških Nemcih, kteri nam 1. 1871 še vbogih 3G00 gl., določenih za slovenska predavanja na graški univerzi, niso privoščili, akoravno so bili profesorji že imenovani. Za naše terjatve govori že zdrava pamet, in med te terjatve štejemo tudi slovensko vseučilišče. Ako misli g. prof. Š., da imamo izmed slovstveno znanih pravnikov komaj enega, in da
Razne resi.
—	God presvitlega cesarja so danes vse šole, ki imajo prosto , obhajale s sv mašo. Za vrade je bila v stolnici ob 10. uri velika maša, ktero so imeli mil. knez in škof.
—	Iz Kranja se nam piše. V nedeljo 28. septembra imeli smo redko slovesnost. G Juiij Košmerl, fajmošter v pokoji, je bral biserno ali 60letno novo mašo. Pred desetimi leti imel je še kot dijanski župnik v bližnjem Št. -J u r j i zlato novo mašo. Starček je v 89. letu, a še dosti pri močeh.
—	Cerkveno slovstvo. Marljiva knjigarna in tiskarna Fridriha Pusteta v Ra tisbonu je ravnokar na svitlo dala več reči ki bodo duhovnikom gotovo jako dobro došle, in se dobivajo po navedeni ceni v katoliški bukvami v Ljubljani pred škofijo št. 6.
1.	„Epitome ex Horis diurnis ki obsega vse za horae in vesperae iz commune posnete molitve, tako da za navadne praznike ni treba rabiti brevirja. Cena lični knjižici je 80 pf. ali 48 kr.
2.	„Missa Beatae Mana V." tiskana z naj večimi črkami in odmenjena za duhovnike, ki imajo zavoljo slabih oči dovoljenje , da smejo vsaki dan darovati to mašo. Ker se jih je le uialo natisnilo, je cena tej maši 1 marka ali 60 kr.
3.	Orationes in FeriaVI. Parasceves cum cautu", jako priličen dodatek za Missale kterem je samo prva molitev sostavljena po
4. , Breviarium Romanum" v mali 8 0 v 4 zvezkih. Ta jako ličen, praktičen in gotovo najbolj popolen brevir ste izdale ravnokar knjigarna Fridriha Pusteta v Ratisbonu in Jožefa Koesel na v Kemptenu in sta-stanejo vsi 4 zvezki na ličnem belem papirju 20 mark ali 12 gld., na tako imenovanem ki-neškem papirji pa 24 mark ali 14 gld. 40 kr.
Glavno vodilo pri izdaji tega s srednjimi, ličnimi črkami tiskanega, ne predebelega in toraj tudi na popotovanju pripravnega brevirja ie bilo to, da se napravi brevir, ki bi bil kolikor mogoče v tekstu natančen in ob enem za duhovnike pripraven. V ta namen je sku-šeni vrednik z velikim trudom primerjal 10 različnih in najboljših, starih in novejših izdaj, da je odpravil napake, ki so se bile vrinile po nenatančnosti stavcev in popravljavcev ter dosegel kolikor mogoče največo natančnost teksta. V dvomljivih slučajih je do-tične tekste v izvirnikih poiskal in pregledal ali se pa posvetoval z namestnikom sv. Kon-gregacije Rituum v R;mu, ki je pregledal in popravil vsako polo, preden se je natisnila. Namesto premahljivih listov , ki se lahko pogube, je vrednik pridejal brevirju gori omenjene „Epitome ex Horis Diurnis" in ga izdal v posebni knjižici, kar je gotovo za vsakega molilca jako priličuo in pripravno. Tisk je ličen, črke lepe in pripravne tudi za sla-bejši oči, tekst primerno razdeljen in obrobljen z rudečimi črtami. Tudi začetnice posameznih verzov so rudeče, kar zlasti skupno molitev jako polajšuje. Pred glavnimi oddelki se nahajajo jako lične podobe, ki so posnete po vtč h od profesorja Kleina ua Dunaji za Pustetov Missale izdelanih podobah, in kterih se nabaja v zimskem zvezku 9, v spomladanskem 15, v poletnem 10, v jesenskem pa 7, kterih nektere se pa se ve da v vseh zvezkih pouavljajo. Tudi ima ta brevir šo to prednost, da se je pri izdaji ozir jemal na vse nove in novejši določbe sv. Kongregacije Rituum, s ktero je Pustetova knjigarna v vedni dotiki, in da se v njem tudi že natisnjena berila (lekcije) sv. Uršule in tovaršic, ki so bile še le v najnovejžem času premenjene. Rečeno tedaj gotovo zadostuje, da ta brevir in ob enem tudi katoliško bukvarno v Ljubljani vsem najtoplejše priporočamo.

JlCfi Ü 111
c
katere so ravnokar v naši zalogi ua svitlo prišle, iu sicer
„0 obutem mačku", „0 Pepelki", .,0 rudeci kapici"
v 8", cena vsake knjižice Ji hr. (male).
„Snegulčica", yPepelka1-, „Trnjeva Rožica"	S
v 4", cena vsake knjižice HO lir. (velike).
Za poštnino prosimo z nakaznico 5 kr. več poslati.
PreČastiti duhovščini, učiteljem ter sta-rišem in prijateljem slovenske mladine priporočamo ove pravljice .naj-uljudnejše
pl. Kleinmayer & F. Bamberg-ova
bukvarnica v Ljubljani.
Največja razprodaja
zdolaj imenovanih stvarij s svetovne razstave, za polovico vrednosti.
Žepne ure.
(Iz Švajce.)
Vsaka ura je uujfinejo rr^asirana, na trcnotck regulirana in jamči se na 3 letu
Najboljše in najceneje ure sveta!
Krasna ura na valjar iz najtežjega nikcl-srebra, na sekund repasirana, z zastonj pridodano verižico od pravega double-zlata, medaljonom, ključicom in baršunastim etui-jem, preje gl. 15, zdaj samo gld. 6.80.
Žepna ura iz umetnega zlata, na minuto regulirana, z zastonj piidodano verižico od pravega double-zlata, ključicem iu baršunastim etui-jem, samo gld. 3.75.
Krasna ura na siderce iz težkega nikol-srcbra, na sekuudo regulirana, z zastonj pridodano verižico od pravega double-zlata , medaljonom in baršunastim etui-jem. preje gl. 21, zdaj samo gl. 7 75 13lotna srebrna ura na valjar, puneovana v c. kr. kovnici, s 15 rubini, razen tega na novem električnem potu pozlačena, na sekundo rcguliraua, preje gld. 27, zdaj gumo gld. 12.60. Krasna, prava 13lotna puneovana srebrna lira za gospe, s 15 rubini, razen tega na novem, elek-tričucm potu pozlačena, tako, da je ne more noben zlatar sveta od pravo zlatih razločiti; razon tega zastonj jedno verižico iz umetnega zlata in najfinejega vcnecijauskega pletiva, preje gld. 28, zdaj samo gld. 16. Krasna cizelirana žepna remontoirska ura, na držku brez ključa za navijati, z dvojnim in kristalnim oklopom, prejo gld. 24, zdaj samo gld. 8.85, z verižico od double-zlata itd. Isto tako fina email-ura se strojem za odbijanje ur, more se porabiti v najelegantnej sobi, gl. 2 85. Regulirana uril za buditi z ropotuljo, more so tudi uporabiti kot ura za pisno mizo, preje gld. 12, zdaj pa gumo gld. 5.
Število ur zmanjšalo s s je, kdor želi tedaj imeti za malo novcev izvrstno uro, ki povsod najmenj stane Četirikrat več, naj se preje ko mogoče obrne na zdolaj označeno jirmo.
Solnčniki in dežniki.
(Iz Milana v Italiji.)
Jeden sobičnik od ponarejene srite z belo, zeleno, rdečo ali plavo podstavo, s plastičkim nikelna-kitom in posebnim podstavom paspolirauo, preje gld, 4, zdaj samo gld. 2. Jeden italijanski kloth-dežnik z zapenjačem od kina-srebra in najtineje rezaao palico, preje gld. 550, zdaj pa samo gld. 2 30. Jeden double-solčnik za gospode in gospe, podstavljen in v vseli barvab, z zapenjačem od kina-srebra in verižico stane samo gld. 2.
Bežni plašči od proževine in ogrtači.
(Amerika.)
Oni izvrstni dežni plašči so zaradi svoje vrednosti odlikovani s 15 medalijami, a zaradi si-oje dvojne svrhe, za dež kot kapnt, za lepo vreme kot elegantii moderni ogrtači za nositi je najboljša in najpraktičnejša obleka. Ti dvojni kaputi so s ali preje gl. 14 do 16, ter se zdaj za čudno malo ceno od gld. 7.30 do 8.30 dobivajo. Naj nikdo ne opusti naročiti si te obleke, posebno ker se dobiva vsako velikosti.
2000 tucatov amerikanskih
svilnili natikačev in nogovic
(Filadclfija v Ameriki.)
najzdravejša nošnja, hladi noge in popije pot 6 parov gld. 1.50, nogovice .3 pare gld. 1; tisto so jcdnobarvenc , v najmodernijih bojabj nebezno plave, rdeče, sive in pisane.
4(100 tucatov francoskih
"batistnih žepnih rut
(Pariz),
vsi zarobljeni in bu sortiranimi okrajci, za ne-čuveno nisko ceno od gld. 1 po tucatu, preje so stali gl. 4.50.
Stvari iz britanija-srebra.
(NliHlirlri v Angkškej.) liritanija-srebro je jedina ua svetu postoječa nnvina, ki za SOletne uporabe bela ostane, kot pravo t'Hotno srebro. Jamstvo je tako gotovo , da »e s tem javno obvezujemo, novce takoj iu brez zapreke nazaj dati, ako bi namizno orodje očrnilo. 12 pravili angleških vilic in noše» od britanija-srebra z zastonj pridodanimi in k istimi pripadajočimi žlicami, vso skupaj preje gld. 0, zdaj samo gld. 3.93.
6 podstalkov (tac) od britauija srebra, preje gl. 5. zdaj SHmo gld. 1.75.
6 isto takih sedaletv za nože, preje gl. 4.50, zdaj samo gld. 175.
1 pušica za sladkor od biitauijo-srebra, preje gld. 4, zdaj gld. 1.20.
1 par svečnikov od britanija-srebra, preje gl. 3.50, zdaj 1.20.
1 vrček za jajca, preje 00 kr zdaj 30.
1 zvonec za mizo od britanija-srebrn, preje gl. 4, zdaj samo gl. 1.42.
1 sprava za poper in sol, preje gld. 2.50, zdaj 75 kr.
1 karafindelj zajetih in olje, preje gld. 8, zdaj samo gl. 4.50.
1 sprava za žvepljenke od britanija-srebra, težka za na mizo, prejo gl. 3, zdaj samo 95 kr.
Najobmamljivejši, najfinejši ponarejeni
briljantni lišp
(Amsterdam in Itrnsilija )
Ta svetno poznati lišp, hi se označuje od največjih poznavalev umetnin tega Bveta hot najuspeš-niše, kar se jo doslej v tej stroki izdelavalo, je radi svojega solnčuega obrisa v to uamenjen, da so za drage novce kupljeni pravi lišp izpodrine, ker ni jeden zlatar celega sveta ne more teh ponarejenih briljantov od pravih razločiti, ako jih ne podvrže preje najnatančnejeinu preiskavanju. Celi lišp okovan je s pravim double-zlatom.
1 hrilantni prstan, najnovejša in najfinejša zlata fasona samo gld. 2
1 par briljantnih uhanov, z jednim ali dvema biseroma v ponarejenem srebrnim okovu, gl. 2.60.
1 briljantna broša z več nego 20 kameni, gl. 2.50.
1 briljantni medaljon, najlepša fasona zlata, samo gld. 2.50.
1 križec za vrat v lepej obliki, samo gl. 2.
1 briljantna narokvica samo gld. 2.60, jako ob-mamljiva.
1 briljantni dijadem ali spona za lasé gl. 2.60.
1 par briljantnih pripenjakov za lasé gld. 2.50, najmoderniše tega sveta.
1 verižica okolo vratú iz double-zlata, najfinejše pletivo, prejo gl. 10, zdaj samo 2.60.
1 kratka verižica za uro, iz double zlata, preje gl. 6, zdaj gl. 1.50.
Neverjetno ali ali resnica je!
Jedna cela oprava za gospe
(Drnždani),
sestoječa iz jedne ženske oprave i« pravobojnega franc. kretona ali tako zvanega ruskega platna z mnogim lišponi in najmodernišega kroja samo gld. 3.75, kjer so je samo za delo plačalo gl. 8.
Jedna lina oprava s krasno olišpanim plašče-kom iz pravobojnega kretona ali ruskega platna samo gl. 6.60, a za samo delo se jo plačalo gl. 12.
Najpraktičnejša je, da so te oprave vsakej go-spč prištele in brez njih biti ne more.
Zaradi mnoge prodaje pripuroča se najhitrejša naro^ba.
Tega še nij bilo!
2000 komadov
pravih aneških plaiflov za pot.
(/>onrluii.)
Ta za doma in pot neobhodno potrebna reč se priporoča Bilno p. n. prebivalcem te deželo. Vsi plaiili so za prodajo samo slučajno k nam došli, so iz najfinejše in najtežje angleške plaid-tkanine, jako veliki iu široki, tudi kot potno pokrivalo za upo-trebiti iu še jedno leto kaHneje mure Bi človek iz te izvrstne tkanine napraviti celo garderobo. Preje so stali gl. 14 do 16, zdaj samo gl. 5.50 do 7.50.
3000 tucatov
svilenih žepnih robcev.
Ti žepni robci so nam bili poslani za razprodajo od neke pale firme, stali so preje gld. 18 — 20, a mi dajemo tucat samo kolikor zaloga traje za malo ceno od gld. 10—6 po tucatu. Za svilo smo porok, ter se prosi za najhitrejšo naročbo, ker se hitro razprodajajo in se lehko rabijo tudi kot robci za vrat.
Perilo
za gospode in gospe.
(Itniiiliiirg v Oeskej.)
Jedna moška oxford-srajca, četvornata z 2 ovratnikoma gld. 1.70.
Jedua fino vezana moška srajca iz najboljega šir-tinga gl(l. 1.70.
Jedna gladka štrong-srojca gl. 1.70.
Jedna jako fina ženska srajca b krasto vezenino gl. 1.70.
Jeden divno olišpau nočni korset, drugačno vezan, gl. 1.70.
Jedne ženske hlačice z najlepše vezljanim lišpom, gl. 1.70.
Jedua krasu» suknja za gospe, z najfinejšim plise-jem nališpaua, gl. 1.70.
Jeden francoski steznik životnik za ženske gl. 1.50.
Vse perilo je najboljše in najtrajniše delo, ter
je preje 4krat več stalo. Pri naročbi je treba samo
obseg vrata v centimentrih nazuaniti.
Oljnate slike
s fino pozlačenimi okviri.
(.HnitnAoro.)
Te krasne oljčne »like so s prosto roko na platno slikane, visoke so 21 dunajskih colov, a 26 palcev široke, izvedene v akademijah za lepe umetnosti, v finih cvetjem in arabeskami olepšauih okvirih. Te slike krasc vsako sobo iu dvorano , ter so ali slike dežel, iz raznih geure in svetniki vsacega imena. Preje je stala jedna slika gld. 16 , zdaj z okvirom vred Bamo gld. 4,85, katera prilika so ne bode nikdar vež podala.
Obuvalo
za gospode in gospe.
(Dunaj.)
Najfineje oblivalo iz telečje kože, dvakrat sešito, z 2 ali 3 podplati, najsolidnejše dunajsko delo, par za gospode po gld. 4.85, za go-spd gl. 3.85, vsi črcvlji v najnovejšej modernej fasoni. Pri naročbi treba naznačiti daljino in višino noge, ali pak črevelj priposlati na ogled. Vsi črevlji so preje dvakrat več stali.
Še jedenkrat priporočamo spoštovanim čitateljem, to dobro in samo jedenkrat v življenji kazočo se priliko porabiti in naročbe tako hitro in mogobrojno kolikor je mogoče priposlati, da se more zadovoljiti vsakemu posebe, ker po prvej objavi tega naznanila, proda se jako veliko.	(2)
Naslov za pisma: A. FRA1SS, Hotlienthurmstras.se, Hauptdepot industrieller Fabrikate, 9, HECTT. Naročbam iz Iiosne in Hercegovine treba priložiti novce, ker se tja ponzetbe ne pošiljajo.
Izdajatelj in odgovorui urednik Filip llaill'l'llip.
J. Hlazuikovi nasledniki v Ljubljani.