GLASILO O BC 1 N S K EGA O D BO RA SZDL MOSTE-POLJE LETO II. SEPTEMBER 1961 ŠT. 9 Zavihajmo rokave Vsaka dejavnost ima svoj čas. Temu rečemo drugače — sezona. Sezona za šolo, za delavsko uni-verzo, za delovanje raznih organizacij, za športna tekmovanja Vd. Za posamezno področje dejav-n°sti pa se tudi sezona prilagaja vsesplošnim potrebam. Nekatera Področja imajo svojo sezono jese-ai, 'druga pozimi, spomladi ali Poleti. Sezona, o kateri bi želeli spregovoriti nekaj besed, je sezo-na delovanja družbeno-političnih organizacij na terenu. Ta v bistvu Vaja skoraj vse leto, najbolj pri-Ijubljeni pa so za tovrstno dejav-nost jesenski, zimski in tudi spo-ailadanski meseci. V vročih po-iatnih mesecih odhajajo terenski aktivisti na zaslužene »-parlamentarne« počitnice, da si naberejo aovih moči za nadaljnje delova-aje. In sedaj smo tu. Počitniški faeseci so minili, nastopil je čas ln sezona dela številnih družbenopolitičnih organizacij. To delo pa 1® vsekakor odvisno od dobre organizacije, od prizadevanja izvoljenih odborov in odbornikov teh organizacij, morda tu in tam tudi od materialnih sredstev. Zato je treba prav sedaj zavihati rokave V začeti z organizacijo tega dela. Pevi so že krajši, prijetni in ko-‘stni rekreacijski sprehodi po na-Jj\Vi in drugod bodo zmanjšani na Ptinimum, delo na poljih bo čez zaključeno — torej bo tudi ‘Pnožiea članstva različnih orga-nizacij na voljo... Y letošnjem letu smo že obja-d* v našem listu nekaj pogovo-v z odgovornimi odborniki po-gPPpznih krajevnih organizacij sl^UL- Iz teh pogovorov je moč , epati, da je glavna sezona dela siJ? i Vn'h organizacij prav v }e-ei j tn zimskih mesecih. Mno-im • kttrrtiki so povedali tudi, da ouaj? njih krajevne organizacije s-Sežne načrte za svoje delo in serrv" razna predavanja, krožke, Puharje, ustanovitev raznih sek-rov ^reUreditev in opremo prosto-’ hakup televizorjev, kinopro- hač trjeV itd' Skl'atka — veliki hiče ’ ?catere j® treba že kar urei v,>rtVat'> ^® želimo ob koncu po-Usnnh-u kai v®č o delovanju in or„_„. Posameznih krajevnih Pa :ni^ac^ SZDL, Po drugi strani ■— Se yrsta drugih organizacij Jatei .aasrnlslj SZDL: društvo pri-delavt mladine, rdeči križ, LMS, h ja - j unlverza, razna združe-hizačr dTuštva ter številne orga-Vihnts ’ ,ki m°rajo prav tako zalo. ov toktive in poprijeti za de-(kjer et! stanovanjskih skupnosti misii H nai til preko svojih ko-svoip i*° P^robnosti analizirali hajnrin08^811^ del° ter poiskali hitev kf adnejši način za izpopol-h razširitev svoje dejav- Dne 15. septembra je bila VI. skupna seja obeh zborov ObLO Moste-Polje. Na tej seji so odborniki razpravljali o številnih vprašanjih in nato sprejeli ustrezne sklepe (glej 4. stran)). Na sliki: tov. Ra-kušček poroča prisotnim odbornikom o nekaterih važnih vprašanjih Naša komuna: Razvoj gospodarstva in realizacija načrta za prvo letošnje polletje Oddelek za gospodarstvo ObLO Moste-Polje je na osnovi zbranih podatkov iz podjetij sestavil Poročilo o razvoju gospodarstva in o realizaciji načrta za prvo polletje tekočega leta. V poročilu je bilo ugotovljeno, da se je razvijalo gospodarstvo v naši občini po smernicah zveznega, okrajnega in občinskega družbenega načrta, s poudarkom na povečanju proizvodnje, delovne storilnosti in smotrnega gospodarjenja z razpoložljivimi sredstvi. Celotni dohodek je povečan v vseh panogah gospodarstva, razen v prometu. Od planiranih 34 milijard je v prvem polletju realiziranih nekaj manj kot 18 milijard ali 51,8 odstotkov letnega načrta. K temu povečanju celotnega dohodka so prispevala največ podjetja: Kemična tovarna, Mineral, Arbo Podgrad, Kolinska tovarna, Papirnica Vevče, Totra, Emona, Izolirka in druge. Glede investicij pa je nastopil zastoj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi prepočasnega pripravljanja investicijske dokumentacije. V prvem polletju je bilo realizirano okoli 973 milijonov, kar predstavlja le 27 odstotkov sredstev, predvidenih v družbenem načrtu za 1. 1961. Naj- nosti. V krajevnih organizacijah, kjer še niso ustanovljene stanovanjske skupnosti, pa je treba ugotoviti, ali že obstajajo pogoji za njihovo ustanovitev. Skratka, veliko je nalog, veliko je dela, ki ga je treba začeti in tudi dokončati. In to velja za vse naštete in nenaštete organizacije. Zato še enkrat: zavihajmo rokave v družbenih organizacijah ter poprimi-mo za tako hvaležno področje dela- več je investirala industrija in sicer 564 milijonov ali 58 odstotkov vseh investicijskih sredstev v prvem polletju Zanimivo je ,da v prvem polletju ni bil izpopolnjen načrt zaposlovanja delavcev. Porast delovne sile zaznamujemo samo v industriji in sicer za 1,6 odstotkov, povečanje zaposlenosti pa je za okoli-4,5 odstotka pod načrtom za prvo polletje tekočega leta. Kljub temu je bila storilnost povečana — v povprečju za 3,6 odstotka, kar pomeni, da so v naših podjetjih posvetili večjo pozornost storilnosti; nanjo pa je vsekakor vplivalo tudi nagrajevanje po učinku. Kaj je storjenega na področju družbenega standarda in osebne potrošnje. Gradnja objektov družbenega standarda je terjala veli- ke izdatke in je pričakovati, da bo do konca leta popolnoma uresničen načrt na tem področju. Naj navedem le nekaj podatkov: Za nadaljnja dela pri gradnji zdravstvenega doma je bilo investiranih v prvi polovici tega leta okoli 37 milijonov, za ureditev središča za obmorska letovanja otrok v Zambratiji nekaj manj kot 3 milijone, za enako središče v Pacugu milijon, za dnevna letovanja otrok Na gmajni pa je doslej vloženih več kot 5,5 milijona. Začeli so tudi z deli za novo gradnjo otroške ustanove Angelce Ocepkove, čeprav so ostala odprta nekatera vprašanja glede financiranja te gradnje. Izven letnega načrta pa je bilo vloženih 800 tisoč dinarjev v gradnjo dodatnih prostorov za otroško varstvo na Kodeljevem, ni pa še rešeno vprašanje razširitve objektov za otroške ustanove v Jaršah, Polju in Vevčah, ker so v nekaterih prostorih še vedno stanovalci. V letnem načrtu je bilo predvideno, da bo v tekočem letu dograjenih in vseljivih 579 stanovanjskih enot, a že v prvem polletju je bilo izročenih svojemu namenu kar 311 stanovanj. Glede (Nadaljevanje na 2. strani) Razvoj gospodarstva in realizacija načrta za prvo letošnje polletje (Nadaljevanje s 1. strani) rna ugodne -pogoje, za gradnjo je pričakovati, da'bodo za letos planirana stanovanja v celoti dograjena in izročena stanovalcem. Na področju stanovanjske izgradnje so začeli z gradnjo 305 novih stanovanjskih enot v Jaršah, Malejevi, Moškričevi in Vide Pregar-čeve ulici — medtem ko se torej ena stanovanja že dograjujejo, že začenjajo graditi druga. Vodovodno omrežje so širi iz dneva v dan. Letos je bil dograjen vodovod v Gortanovi, Rožiče-vi in Cilenškovi ulici, pospešeno pa grade napajalni vodovod ob Zaloški do Vevške ceste. Stroški za dograditev tega vodovoda bodo znašali nekaj nad 20 milijonov. Tudi kanalizacijsko omrežje se širi. Nadaljevali so za gradnjo kanalske mreže v Novih Jaršah, na Kodeljevem pa je planirana kanalizacija že dograjena. Vzporedno s kanalizacijo so bile površinsko obdelane tudi nekatere ulice osebna potrošnja. Vložena sred-.stva so precejšnja, a novi objekti že služijo svojemu namenu: naši občani so glavni koristniki teh dobrin družbenega standarda. Sedaj pa pogljemo nekoliko podrobneje, kako so delali v posameznih panogah gosopdarstva v naši občini, kakor tudi kako so delali v posameznih podjetjih. Znano je, da daje največ narodnega dohodka industrija in je zato tudi najbolj zanimivo vprašanje, kako se je izkazala industrija naše komune v prvem polletju 1961 leta oziroma kako vplivajo novi predpisi na činite-Ije, ki so v tesni zvezi z nadaljnjim napredkom, popolnejšo proizvodnjo itd. Enako važno je tudi vprašanje, katera izmed industrijskih podjetij so dosegla najboljši uspeh — seveda glede na okoliščine in pogoje za delo. 2e uvodoma smo omenili, da so nekatera podjetja presegla svoj polletni proizvodni program tako REALIZACIJA DOHODKA V I. POLLETJU 1961 V POSAMEZNIH PANOGAH GOSPODARSTVA Načrt 1961 v 000 Realiz. I. pol. 1961 Odstotek realiz. Podjetje Emona iz Zaloga 'je obratovalo v prvi polovici leta šele poskusno; kljub temu pa je izpolnilo svoj letni načrt po količini 61,7-odstotno, po vrednosti pa 53-odstotno. Tudi Emono tarejo številne težave, podobne onim iz ostalih podjetij, vendar je po doseženi realizaciji proizvodnje v prvem polletju pričakovati, da se bo to podjetje postavilo na noge. Totra, Karton, Mlin Fužine, Ar-bo in Crevarna sodijo v skupino podjetij manjših zmogljivosti. Kljub temu so za nekaj odstotkov presegla svoje polletne načrte in je to v povprečju vplivalo na pre-seg celotne industrije v naši občini za 1,3 odstotka. Kolinska tovarna in tovarna kleja sta presegli svoj poletni načrt po vrednosti za 2 oziroma za 0,8 odstotka. Pri Kolinski tovarni so dosegli za 33 odstotkov večjo proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lani. Kalo pri mletju in embaliranju je bil pri vseh izdelkih nižji od postavljenih norm. Ko pa bodo izpolnili strojni park, bo proizvodnja še večja. Pri tovarni kleja je nastopil zanimiv moment: realizacija proizvodnje v prvih šestih mesecih letos je v Industrija 23,157.740 11,876.297 51,3 primerjavi s prvim polletjem lan- Kmetijstvo 1,253.990 700.705 56 skega leta za 2,5 odstoka manjša, Gradbeništvo 4,941.034 2,701.357 54,7 medtem ko je podjetje po vred- Promet 2,881.882 1,268.582 44 nosti že preseglo letni načrt za Trgovina 582.331 301.635 53 1. 1961 za 0,8 odstotka. Tudi v tej Gostinstvo 445.000 255.111 57,3 tovarni se borijo z objektivnimi Obrt 1,134.686 617.175 54,4 težavami, predvsem s pomanjka- Komunala 100.075 56.002 , 56 njem surovin oziroma surovih ko- Kmet. zadruge 70.708 56.080 79 sti. Mimo tega pa je treba zasta- družb, sektor: 34,467.446 17,389.944 51,8 reli strojni park kar naprej po- in sicer Rožičeva, Cilenškova, Prvomajska, Kosovelova, Koširjeva, Zadružna, Smartinska ter Ulica 15. aprila, na Zaloški cesti pa so urejeni tudi hodniki. Za doslej izvršena površinska dela v omenjenih ulicah je vloženih 110 milijonov dinarjev. Vzporedno z ureditvijo posameznih ulic so urejevali tudi zelenice, za kar je bilo porabljenih 5,5 milijona. Z gradnjo mostu čez Savo v Dolskem so začeli šele v septembru. Za gradnjo transformatorskih postaj v Dobrunjah, Jaršah in Vevčah je bilo porabljenih 25 milijonov; postaja v Dobrrunjah je še v gradnji, ostali dve pa sta že dograjeni. Javna razsvetljava je urejena ob Rožičevi, Cilenškovi, Kosovelovi, Menardovi, Klunovi in Jana Husa ulici ter Stepanj-skem nabrežju — v ta namen je doslej porabljenih okoli 10 milijonov. Osnovna šola Ketteja in Murna na Kodeljevem je popolnoma dograjena in že izročena svojemu namenu. V prvih razredih te moderno opremljene osnovne šole že sedijo naši naj mlajši, ki zavzeto slede pouku in s pridom koristijo vse naprave v šoli. Za popolno dograditev te šole pa je bilo v prvem polletju potrošenih okoli 45 milijonov dinarjev. Tudi dograditev športnih igrišč na Kodeljevem je terjala precejšnja sredstva. V prvem polletju je porabljenih okoli 12 milijonov za gradnjo športnega parka na Kodeljevem, do konca leta pa je predvidenih nadaljnjih 8 milijonov. Z gradnjo športnih igrišč in naprav v Vevčah še niso začeli, toda do konca leta bo dograjen tudi ta objekt in sicer s sredstvi, ki jih bo prispevala vevška papirnica. Tako torej družbeni standard in po količini kot po vrednosti. V prvi vrsti je tu vsekakor Papirnica Vevče, ki je presegla svoj polletni načrt po vrednosti proizvodnje kar za 9,3 odstotka ali približno za 534 milijonov dinarjev. Svoj količinski polletni načrt pa je presegla za 2,4 odstotka; k temu je precej pripomogel predvsem novi papirni stroj, na katerem so izdelali 5.111 ton papirja. Skupna proizvodnja papirja v vevški papirnici znaša v prvem polletju 14.221 ton ali približno 10 kilogramov raznega papirja na vsakega prebivalca naše republike. Zaradi visoke stopnje prometnega davka pa ostane v podjetju za razne sklade le 55 milijonov, kar je vsekakor premalo glede na ustvarjeni znesek. Papirnica je vložila v investicije okoli 130 milijonov, od tega 42 milijonov iz splošnega investicijskega sklada, razliko pa je krila iz lastnih sredstev. Kemična tovarna ni izpolnila svojega polletnega načrta niti po količini niti po vrednosti. To gre predvsem na račun letnega prometa v tovarni v prvi polovici tekočega leta. Toda v tej naši priznani tovarni so sedaj krepko zavihali rokave in je pričakovati, da bodo svoj letni načrt celo presegli . Podobno je tudi v Saturnusu, kjer so v prvih šestih mesecih letos realizirali letni načrt v višini 47.1 po količini in 46 odstotkov po vrednosti proizvodnje. Da niso izpolnili polletnega načrta, je vzrok pomanjkanju bele pločevine na tržišču; iz nje pa izdelujejo v Saturnusu polovico celotne proizvodnje. Saturnus ima velike težave tudi z dobavitelji, ker jim zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ne more redno plačevati računov. pravljati, kar vpliva seveda negativno na izvršitev letnega načrta. Ostala podjetja — Indos, Teol-Oljarna, Izolirka ,Mineral, Žima in Agroindus — niso izpolnila svojih polletnih načrtov, Vzroki za to so različni: finančne težave, vprašanje prodaje, odvzem kreditnih sredstev, veliko število dolžnikov in visoki dolgovi itd., s čemer se borijo skoraj vsa podjetja. Zdi se, da je treba problemu medsebojnega »-kreditiranja« med podjetji (torej rednejšemu plačevanju dolgov) posvetiti veliko več pozornosti in sicer z najbolj odločilnih mest, sicer je zaman vse prizadevanje pridnega delovnega kolektiva. V kmetijstvu so se dobro odrezali. Res je, da so realizacijo svojega načrta dosegli v aktivni kmetijski sezoni, toda kljub temu je v povprečju 6 odstotkov preseženi načrt proizvodnje realna slika naporov delovnih kolektivov v kmetijstvu. Kmetijska zadruga Polje ima na voljo 113 ha različnih površin. V prvem polletju je zadruga uporabila 383 ton umetnih gnojil in 34 ton zaščitnih sredstev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo investiranih nič manj kot 62 milijonov ,do konca leta pa bodo v tej zadrugi investirali še 101 milijon. V tej zadrugi so odkupili do 30 junija 302 tisoč litrov mleka, 171 ton živine, 223 ton krom- pirja ter 263 ton razne zelenjave. Agrokombinat s svojimi obrati v Zadobrovi, Dolskem in Zalogu ima na voljo 608 ha različnih zemeljskih površin, V svojem »in- j ventarju« ima 1.161 krav, 175 telet, 79 plemenskih svinj, 619 ses-nih pujskov, 209 bekonov, 156 ti- j soč brojlerjev ter 8.348 rac. V pr- i vem polletju so realizirali: nad milijon litrov mleka, 49 ton bekonov, 8ton krav, 402 toni brojler- j jev in 3 9ton rac. Investicije so znašale v prvem polletju okoli j 127 milijonov, do konca leta pa ; jih nameravajo dvigniti še za 193 milijonov, medtem ko bodo investirali 92 milijonov v družbeni standard. Gozdarstvo naše občine razpolaga z 9.409 m3 razne lesne mase. V teku je urejanje zasebnih gozdov, s čemer bomo dobili popol- I nejše podatke o stanju lesene mase na sploh in podatke, ki jih po- | trebuje gozdarska operativa pri reševanju prošenj za sečna dovo-lenja. V letošnjem letu je zaznamovan padec sečnje lesa skoraj za 1.000 m3. Posebna skrb je posvečena tudi varstvu, obnovi, j vzdrževanju in negi gozdov. Promet v naši občini je na najboljši poti, da doseže izredne gospodarske uspehe. Če pogledamo samo investicijske zneske, ki so bili realizirani v prvem polletju (skupaj 188 milijonov lastnih sredstev) lahko ugotovimo, da se obeta prometnim podjetjem lepa prihodnost. V drugem polletju bomo v naši občini dobili še znano prometno podjetje Globus-Spe-dicija, ki se bo preselilo v nove upravne in poslovne prostore ob Smartinski cesti. S prometom se zdaj ukvarjajo Javna skladišča, tfap-Turist in Avtopromet, v drugi polovici pa se bo pridružila — kot že rečeno — še Globus-Špedicija. V Javnih skladiščih in Avtoprometu so presegli polletni načrt za 5,4 oziroma za 2,9 odstotka, medtem ko SAP ni izpolnil polletnega načrta za 4,5 odstotka. Razlog za to je v dejstvu, da so povišanje cen za svoje usluge uresničili šele 20. aprila, predvideno pa je bilo že v januarju. Glede na izredne pogoje za podaljšanje turistične sezone pa je pričakovati, da bo SAP kljub težavam v celoti izpolnil svoj letni načrt. Gostinska mreža v naši občini je v prvih šestih mesecih letošnjega leta presegla svoj načrt za 7,3 odstotka. Zdi se, da je bilo vloženih premalo sredstev za izboljšanje in modernizacijo gostinskih obratov (komaj 5 in pol milijonov). Prijetno urejeni gostinski obrati so močno in uspešno sredstvo za čim številnejše goste. Tudi obrt je presegla svoj poletni načrt za 4,4 odstotka in sicer pavšalisti za 8 odstotkov, ne-pavšalisti pa za 2 odstotka. Za celo leto so obrtna podjetja planirala 1 milijardo 134 milijonov, v prvem polletju pa so ostva-rila že 617 milijonov. V občini imamo 27 pavšalistov in 9 nepav-šalistov. O realizaciji proizvodnje v prvem polletju tekočega leta Irta bodo v času od 25. septembra do 25. oktobra razpravljali zbori proizvajalcev naših gospodarskih organizacij. Objavljeni del poročila o realizaciji načrta za prvo polletje tekočega leta, bo služil tudi kot informacija našim občanom in bralcem, ki se vsekakor zanimajo za realizacijo zastavljenih delovnih nalog. Moščani spta&ufema in adgrnaijama Stanovanjska skupnost! Kaj pa je to — stanovanjska skupnost? Al! vedo vsi naši občani, kaj pomenita ti dve besedi? Jasno je, da so o stanovanjski skupnosti in namenu te organizacije najbolj poučeni na pristojnih mestih na občini, nato v sami stanovanjski skupnosti in šele nato sledi množica občanov — in sicer navkljub dobro usmerjeni javni razpravi o mestu in vlogi stanovanjskih skupnosti. Prav zaradi tega smo obiskali tri stanovanjske skupnosti v naši komuni, zastavljali številna vprašanja uslužbencem in koristnikom uslug ter sc odločili napisati nekaj vrstic o tem, kaj je pravzaprav stano-''anjska skupnost. Krenili smo torej na pot, se srečali z raznimi ljudmi, s problemi stanovanjskih skupnosti pa tudi z doslej doseženimi uspehi. Ta srečanja so bila prijetna in koristna, kajti osnovna ugotovitev je bila: stanovanjska skupnost pomaga prebivalcem določenega stanovanjskega okoliša skoraj z vsem, kar je našemu občanu potrebno. Sicer ta skrb še ni razširjena v največji meri, vendar je čutiti močno prizadevanje, da bi se državljanom Pomagalo tam, kjer rabijo največ pomoči. Kar poglejmo! Ko bomo dobili nove prostore ... Delo bi se razmahnilo, pa tudi pisarna toi bila razbremenjena. Prav zaradi preobremenjenosti nimamo dovolj časa, da bi se poglabljali v vse veljavne predpise, ki se nanašajo na organizacijo dejavnosti in to dejavnost tudi tehnično oživljati je vsekakor prezahtevna naloga. Promet v naši skupnosti narašča iz dneva v dan. Delo tudi V stanovanjski skupnosti Moste smo poslušali tudi pogovore med strankami in osebjem: »Prvič sem v vašem servisu. Nič ni napisa, da bi vedela kje ste. Malo več reklame, saj vsi Moščani niti ne vedo, kje ste. No. pustimo to. Ali mi lahko popravite suknjič mojega moža?« Bo šlo, zakaj pa ne, kar pustite tukaj!« Hvala lepa, naslednji teden se bom zglasila!« Medtem ^co smo imeli v minulem letu okoli 5 milijonov tristo tisoč bruto prometa, smo isti promet dosegli v letošnjem letu že konec avgusta, čeprav se prava sezona naših uslug šele začenja. Naša skupnost skrbi tudi za nemoteno poslovanje n. pr. poravnalnega sveta itd.«. v nadurah Taki so bili naši kratki obiski v treh stanovanjskih skupnostih naše občine. Kot je videti, sta skupnosti Moste in Kodeljevo razširili svojo dejavnost, stanovanjska skupnost Zalog pa je brez servisov. Zdi se, da med prebivalstvom Zaloga ni pravega zanimanja za servisne usluge. Na koncu lahko ponovimo vprašanje: Kaj je stanovanjska skup- Na hiši Ob Ljubljanici št. 36 jo izobešen napis: Stanovanjska fkupnost Kodeljevo — šivalnica in krpalnica, elektropopravila, čevljarstvo ,mizarstvo, vodno in-stalaterstvo, mehanična pralnica, izposojevanje loščilca in sesalca. y isti stavbi je tudi kino Triglav [n glasbena šola Moste. No koncu hodnika na levi strani je pisarna stanovanjske skupnosti Kodeljevo. Potrkaš, vstopiš, izrečeš željo in že si opravil veliko reč. Preprosto in enostavno: »Prosim, če pošljete v ta in ta novi blok vodo-vodnega inštalaterja, ker je vodovod slabo napeljan In ga je treba takoj popraviti, da ne bo prepoz-no,« — ajj pa; »Ključavnica je Pokvarjena, ključ sem izgubila, zato lepo prosim, če nam čimprej Pošljete ključavničarja, ki bo opravil svoj posel.« itd. Takih in bivalni servis je dobro obiskan p.. °hnih naročil je dnevno te ovanjske skupnosti ne 2 ro ;„Vsef’a' Sedaj je dela čez v<;,ln ga 150 čedalje več. In t< .p Področjih popravil in u: nio arnišica Pavla Stojan, -nu„,. senci« stanovanjske sl p,. ' Kodeljevo, nam je v do! nim' '°ru P°ve HMBB1111111 • SBIBBII *. * * 11 11III111 1111111 11111111 ■HHH III ■■ 111 III'■■■■■ 1111 ■■■■■ MII I 111 • I < ■ III ■ 11 1111MI ■■■■■■111111111 111IIIM MIMM ■ IH V območju naše občine je 17 krajevnih organizacij SZDL. V zadnjih številkah Meščanske skupnosti smo objavili že več pogovorov s predsedniki ali tajniki nekaterih krajevnih organizacij. Iz njih je moč sklepati, da se v posameznih krajevnih organizacijah v resnici trudijo organizirati čim popolnejše in pestrejše delovanje svoje krajevne organizacije SZDL, kakor tudi, da se nekatere krajevne organizacije borijo s številnimi težavami, ki jim sami odbori in komisije niso kos. Iz objavljenih razgovorov pa ni mogoče sklepati, ali so te organizacije ukrenile vse potrebno za uspešnejše delovanje ali so v danih pogojih dosegljivi še boljši uspehi. O tem bodo dale najboljše ocene redne konference krajevnih organizacij. Ni pa izključeno, da bomo objavili v tej rubriki tudi nekatere kritike, predloge za izboljšanje dela, predloge za rešitev konkretnih primerov z določenega področja krajevne organizacije; pa tudi pohvale ne bodo izostale. Kljub tem napovedim pa bi za sedaj obdržali našo dosedanjo prakso ter najprej objavili pogovore z vsemi predsedniki oziroma tajniki krajevnih organizacij SZDL. Na ta način bi dobili pregled doslej doseženih uspehov pa tudi spoznali težave, s katerimi se borijo posamezne krajevne organizacije; nato šele bi sledile že napovedane kritike in predlogi za izboljšanje dela. Težave tudi v Zalogu Za to številko smo pripravili pogovor s predsednikom krajevne organizacije SZDL Zalog tov. Ci-galetom Ferdom, ki nas je do podrobnosti seznanil z delom v Zalogu. ^Število prebivalstva v območju naše krajevne organizacije je precej nestanovitno. V minulem letu je bilo pri nas okoli 800 prebivalcev, letos pa jih je nekaj nad 1100. Spremembe so tudi v mejah teh številk, saj je precej začasnih prebivalcev, ki po nekaj mesecih bivanja v Zalogu odpotujejo, drugi pa zopet prihajajo. Kljub temu lahko ugotovimo, da so vsi volivci naše krajevne organizacije člani SZDL. Odbor naše organizacije šteje 19 članov, doslej pa smo ustanovili le sekcijo za izobraževanje, ki je tesno povezana z delovanjem ljudske univerze. V minulem obdobju smo imeli precej predavanj — včasih kar dvoje tedensko. Predavanja so skrbno izbrana in so razmeroma zelo dobro obiskana. Predavatelji so naši znani družbeni delavci iz Ljubljane. Mimo tega dela imamo letos v načrtu ustanovitev mladinskega marksističnega krožka, organizirati pa nameravamo tudi gospodinjski tečaj, šolo za starše in še nekatere krožke. Kulturna dejavnost-je precej živahna, saj nas redno obiskujejo gledališča in igralske skupine iz Ljubljane. Res je, da imamo svoje amaterske igralske skupine, toda to se ne izplača, ker bi skupina porabila precej časa za študij, nato pa bi samo enkrat nastopila pred lastnimi gledalci, ki so zelo kritični do takih skupin. Glede kulturno-prosvetnega delovanja naj omenim, da je Ljubljana precej blizu in da to dejstvo vpliva na številne dejavnosti, ki bi jih sicer lahko organizirali ali celo morali organizirati. Naš odbor je sestavljen v glavnem iz mlajših ljudi, ki kažejo precej zanimanja za delo. Seveda je tudi nekaj takih, ki so nedelavni, toda podobno je verjetno tudi drugod, ne samo pri nas. Dosedanje razprave v odboru so se sukale v glavnem okoli ureditve vodovoda, razsvetljave, preureditve prostorov v zadružnem domu v sodobneje opremljeno trgovino, brivnico in gostilno. Seve- da so bila sprva mnenja kaj različna, naposled pa smo se le zedinili in kolektivno ukrepali. Vprašanje vodovoda in razsvetljave še ni povsem urejeno, toda tudi to bomo sčasoma uredili. Glede zborov volivcev menim, da prebivalci niso dobro obveščeni o pomenu te najširše ljudske tribune, oziroma vpliva bližina Ljubljane na uspeh zbora volivcev. Ljudje namreč zapravljajo precej časa na vožnji v Ljubljano in nazaj (v Ljubljani so zaposleni skoraj vsi Založani) in se zato tudi zgodi, da so zbori volivcev in druge akcije slabo obiskane. Z organizacijo LMS imamo trdne stike. Zelja našega odbora je, da se čimprej uresničijo naši načrti glede napeljave vodovoda, ureditev cest, razsvetljave itd. Prebivalci bi bili tako bolj zadovoljni in morda bi se potem tudi več zanimali za ostalo delo, ki pa je tudi v sklopu naših načrtov,« je zaključil tov. Cigale. Program delavske univerze naše Komune Z razformiranjem okrajne delavske univerze, ki je veljala v Ljubljani za glavnega in odločilnega činitelja pri idejno-politič-nem in vsesplošnem izobraževanju meščanov našega glavnega mesta, so dobile občinske delavske univerze svoje posebno mesto v splošno-izobraževalnem in kulturnem življenju v komuni. Dosedanja centralizrana predavanja, ki so jih organizirali v glavnem za vse prebivalce našega glavnega mesta, bodo v bodoče odpadla, občinske delavske univerze pa bodo organizirale podobna predavanja in razne tečaje le v merilu komune. To je tudi zaželeno, saj je čedalje več interesentov, ki žele poslušati predavanja in se hkrati izobraževati, ne da bi pri tem zapravljali tako skopo odmerjeni prosti čas. Tudi delavska univerza Moste-Polje se je temeljito pripravila na novi način dela in že pripravila bogat načrt raznih šol in tečajev za šolsko leto 1961-62. V tem programu so razdeljena nekatera področja izobraževanja v skupine in sicer: idejno-politično z večerno politično šolo oziroma politično šolo s strnjenim poukom, seminar za mlade člane ZK itd.; družbeno-ekonomsko s seminarji za člane delavskih svetov; skupine o odnosih med ljudmi v gospodarskih organizacijah, za usposobitev članov zadružnih svetov, članov šolskih odborov, članov svetov stanovanjskih skupnosti, članov hišnih svetov. V načrtu so tudi razna aktualna predavanja. Posebno pozornost bo posvečala delavska univerza spošnemu in strokovnemu izobraževanju, ki obsega večerno osemletko, tečaje za sprejemne izpite na višjih in visokih šolah, jezikovne tečaje (osnovni, izpopolnjevalni, konver-zacijski in intenzivni tečaji tujih jezikov) ter razne druge tečaje, seminarje in predavanja. Mimo tega je predvideno tudi poljudno znanstveno izobraževanje v šoli za starše I. in II. stopnje, dalje šola za življenje— za člane delovnih kolektivov in doraščajočo mladino ter razna predavanja s tega področja . Pri sestavljanju programa je upoštevala delavska univerza naše komune tematiko in probleme, s katerimi se najpogosteje srečujejo družbene in gospodarske organizacije ter vsi občani. Zato so v programu številne teme in področja, ki bodo nudila našim občanom obilo možnosti in izbiro tistega, kar jih najbolj zanima. Seveda pa bo organizacija posameznih predavanj ali šol uspešna le pod pogojem, če bo za to šolo ali predavanja dovolj interesentov in če bodo zagotovljeni primerni prostori ter kakovostni predavatelji. Kajti zaman je še tako skrbno pripravljen program, če ne bo dobil svojega pravega mesta v praksi. Dosedanje delo delavske univerze naše občine je bilo v glavnem uspešno. Vodstvo se je pač borilo z nekaterimi težavami, vendar je čutiti, da so te težave omejene in da bo delavska univerza Moste-Polje vendarle uresničila svoj tako obsežen program. Ostane pa odprto vprašanje ali so in v kakšni meri so zainteresirani Zaradi pomanjkanja prostora jc v prejšnji številki izpadel pogovor našega sodelavca z tov. Jankom Tribušonom, v katerem ta govori o svojih vtisih z letovanja v Crikvenici. Prispevek objavljamo sedaj, avtorja pa prosimo, da nam zamudo oprosti. »O, da, ljubitelji plesa in zabave pa so tam prišli na svoj račun; 3—4 plesišča, vedno pripravljena za tesno objete plesalce, a tudi s tesno »turističnimi« cenami!« — No, tebi ni bilo dolgočasno, čeprav si bil tam še pred »visoko« sezono. Niti ne. Vsako leto grem raje tja v predsezoni. Mislim, da je druga polovica junija najbolj ugodna za letovanje: ni se ti treba boriti za prostor, vreme je takrat po mojem najlepše in končno — tudi cena je nižja. — Kaj pa dom in življenje v njem? Dom stoji ob glavni obmorski cesti in so v njem uprava, menza ter nekaj sob. Drugače so sobe raztresene po okoliških privatnih hišah. Tisti dopustniki, ki so razporejeni po sobah vzdolž glavne ceste, pa so verjetno prikrajšani za kako urico spanja, saj je avtomobilski promet tudi v nočnih urah precej močan. Nad postrežbo in kuhinjo se ni mogel nihče pritoževati, čeprav so bile včasih naše želje morda večje kot možnosti. Vsaj tako nam je tolmačil skrbni in gospodami upravnik doma. Sicer pa sem bil v prvi izmeni in ni bilo zameriti tudi kaki mali pomanjkljivosti. Poudaril pa bi tudi jaz, da bi bila potrebna od vsega začetka tesnejša povezava z občinskim sindikalnim svetom. Iz razgovora s kolegi, ki so letovali po ostalih naših domovih, sem razbral, da naši delovni ljudje za enak denar ne prejemajo po vseh domovih enakega ugodja in postrežbe. Torej bi bilo koristno in potrebno, da bi odgovorni možje večkrat obiskali vse domove ter primerjali pogoje v njih. — Sicer ni najbolj duhovito, a vendar: pa vreme in kopanje — saj veste, morje! ga je pobarala tovarišica Turkova. Sonca preveč in smo si včasih kar želeli malo ohladitve. Letos so v Crikvenici obnovili kopališče, vendar se mi zaradi povišanih tarif nismo hodili kopat tja, saj je bila celodnevna vstopnina 60 din, kabina 200, ležalna deska zopet 60 din itd. Kopališče sploh v glavnem živi od tujcev, mi pa smo se namakali izven kopališča, kjer je dovolj peščin, ugodnih tudi za otroke. Včasih smo jo mahnili na Črno molo ali pa na 20 minut oddaljeno Silo. Lepo je bilo in še bom šel tja! naši občani za posamezna predavanja ali področja izobraževanja. Če ne bo problemov tudi s te strani, potem je naša delavska univerza na najboljši poti, da doseže zares velike uspehe. O teh pa bomo pisali šele, ko se bo končalo letošnje šolsko leto naše delavske univerze. Do tedaj pa sezimo po programu delavske univerze ter si čimprej izberimo področje dodatnega izobraževanja, ki nam ga ta nesebično nudi. Program delavske univerze je v tisku in bo na voljo slehernemu občanu. Naša mladina včeraj, danes in jutri Cas šolskih počitnic, dopustov in prijetnega razpoloženja je za nami. Dijaki so se vrnili v šolske klopi, člani delovnih kolektivov na svoja delovna mesta. Povsod je čutiti nekako resnejše, bolj organizirano delo. Morda bi nekaj podobnega lahko trdili tudi za delo mladinske organizacije v *aši občini. Odločili smo se na kratko seznaniti naše bralce z življenjem in delom te organizacije, z uspehi in načrti mladine, pa tudi s problemi in težavami, ki jih srečuje mladinska organizacija pri svojem vsakdanjem delu. V ta namen smo naprosili sekretarja obč. komiteja LMS, tov. Toneta Podobnika, da nam posreduje nekaj misli o oblikah in načinu dela v mladinski organizaciji. Ali pripravlja občinski komite LMS v prihodnjih mesecih kakšne posebne prireditve, s katerimi bi se še bolj razgibalo življenje mladine? »Komisije že pripravljajo program dela v zimskih mesecih. Ideološka komisija bo organizirala Solo za življenje in več seminarjev za MDB in za vodstva aktivov. Dva taka seminarja bomo skušali organizirati čim več sta že v oktobru. Poleg tega bo-predavanj, kinopredstav in raznih krožkov. Sedaj pa smo sredi priprav za letne konference. Nekateri aktivi so jih pripravili že v septembru, 'ostali pa jih bodo imeli v mesecu oktobru, ko bo tudi občinska letna konferenca. Osnovna naloga sredi teh priprav je, usposabljanje kadrov za vodenje mladinskih aktivov. Vsekakor nas čaka v prihodnjem obdobju še cela vrsta problemov in nalog, ki jih bo treba rešiti. Upam pa, da nam bo s pomočjo gospodarskih in ostalih družbenih organizacij to tudi uspelo,« je zaključil tovariš Podobnik. Kratke novice iz^ObLO Moste-Polje "Zdi se mi potrebno,« je začel tovariš Podobnik, »da najprej spregovorim nekaj besed o delu občinskega komiteja v preteklem obdobju. Za učinkovito se je izkazalo delo v komisijah — pri našem komiteju jih je sedaj sedem. Naj jih kar naštejem: ideološka, šolska, komisija za vaško gladino, kadrovska, komisija za šport in razvedrilo, delavska in Pa komisija za mladinske delov-ne brigade. Vse te komisije so se P° Potrebi sestajale in reševale Probleme, ki so se pojavljali na različnih področjih. Devetčlanski sekretarat komiteja. ki ge sestavljajo predsednik in sekretar ter predsedniki komisij, se je redno sestajal enkrat teden-sko, v poletnih mesecih pa po Potrebi. Člani sekretariata so se sej v glavnem redno udeleževali *n tako je delo potekalo nemo- mladine. Naj omenim le en primer: moščanska gimnazija ni dala niti enega brigadirja! Prihodnje leto nameravamo organizirati lastno brigado z deloviščem v naši občini. Naloga te delovne akcije bo izgradnja ceste Zadobrova—Savski most. Udeležila pa se jo bo v prvi vrsti mladina iz mladinskega aktiva Zadobrova, ki je že lani opravila na trasi začetna dela. Ta delovna akcija bo trajala predvidoma 1—2 meseca, udeležilo pa se jo bo 60 do 80 mladincev in mladink. Izgradnja te ceste, ki bo dolga preko 800 m in široka 8 metrov, je velikega pomena za mnoge gospodarske organizacije in seveda tudi za osebni promet. Prav te dni pa izpolnjuje mladina nalogo, ki jo je prevzela pred dobrim mesecem. Gre namreč za ureditev manjšega šport- V tej številki uvajamo novo rubriko: KRATKE NOVICE IZ ObLO MOSTE-POLJE. Upamo, da nam bo s to rubriko uspelo, dragi naši bralci vedno sproti vas obveščati o dejavnosti našega ljudskega odbora ter vam posredovati novice z raznih področij, ki Jih boste vsekakor veseli! Občinski ljudski odbor Moste-Polje je razpravljal na svoji VI. skupni redni seji dne 15. 9. 1961 o številnih in pomembnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bilo poročilo sveta za šolstvo, dalje predlog odloka o posebnem dodatku za gradbene inšpektorje in predlog soglasja za formiranje zavoda za pedagoško vzgojo; iz gospodarstva: vprašanja s področja splošnega ljudskega premoženja ter spojitev podjetij SAP-TURIST in Avtoprevoz iz Zagorja ob Savi: personalna vprašanja: razrešitve in imenovanja; sklic zborov volivcev; predlog soglasja za formiranje aerodromskega podjetja Ljubljana-Brkini, ter preusmeritev dejavnosti doma Titove mladine. Iz tako obsežnega dnevnega reda in razprave so bili sprejeti ustrezni sklepi, izmed katerih smo izbrali nekaj najznačilnejših. Zbori volivcev naj bodo od 25. septembra t. 1. Na terenskih zborih volivcev naj se obravnavajo poročila sveta za zdravstvo in sveta za šolstvo ter izvolitev šolskih odborov; v gospodarskih organizacijah pa realizacija proizvodnje v I. polletju 1961. ★ Za gradnjo doma Angele Ocepkove se odobri prispevek ObLO Moste-Polje v višini Vi investicijske vsote. Nata način bodo sproščena tudi sredstva ,ki jih je že odobril Izvršni svet LRS (20 milijonov), verjetno pa je, da bo v kratkem odobril uporabo svojega dela tudi OLO Ljubljana. ★ Soglasno je bil sprejet sklep o prenehanju delovanja zavoda Dom Titove mladine; z vsemi sredstvi in inventarjem se izroči v upravljanje okrajni gostinski zbornici. ★ Za upravitelja nove šole na Kodeljevem (osnovna šola Ketteja in Murna) je imenovan tov. Avgust Flegar, dosedanji upravitelj osnovne šole Maksa Perca. ★ Namesto dosedanjega člana komisije za narodno obrambo tov. Dominika Puharja je imenovan tov. Herman Marko. ★ Za upravnika obrtnega podjetja ELLUX je imenovan tovariš Žarko Kobal, ki je imel v zvezi z razpisom za to delovno mesto največ pogojev. Dela na Gmajr l0rTlna od važnih nalog v pretek obdobju je bila, ponovm JJiza ®tavljanje mladinskih orga ci miroma aktivov v Besni so'kr^U^ORU in Podgradu. Član detf> i.rinta 80 obiskovali priza obj0]3raJ® in skušali ugotovit pri . ,ne težave, ki nastopaj< teb ladinskih aktivov 1 Prep-jj^/b. Te pa so predvsem ^rohii Ja oddaljenost in pa raz ^ Jonost prebivalstva. 0rRan!. Važna nal°ga je bila tud MDB (mladinski! ko J?'®.brigad). Ali biVam lah sp()'> p, al tudi o tem nekaj be hom0r«i,aV gotovo je bila to zel« biia nbn^i nal°Ka’ ki pa žal v ^idenrt ^ bolj e izpolnjena. jPred dirip bilo, da bo iz vrst mls bJobiiou e občine odšlo na avte vi« o cesto 120 članov. To šte vil0 vSetnP,anil. bilo doseženo, pred 4aradj slabe udeležbe šolsk so v polnem teku nega parka Na gmajni v Stepanji vasi. Park bo imel poslopje z je-dilinco, graderobami in sanitarijami, manjši bazen, kotalkališče oziroma drsališče, manjše nogometno igrišče in dve smučarski skakalnici (25 in 10 m). Dela pri gradnji tega športnega parka so že v polnem teku. Za sedaj že stoji poslopje, čakajo pa nas še zemeljska dela — odkop zemlje, izkop drenažnih jarkov in vodovoda ter ureditev potoka Mejaš. Delovne akcije se udeležuje šolska in delavska mladina. Precej težav imamo s prevozom udeležencev na delovna mesta. Športni park Na gmajni bo precejšnjega pomena za tamkajšnjo mladino, saj bo uporaben v vseh letnih časih. Otvoritev je predvidena za Teden matere in otroka t. j. 8. otobra t. 1. Kljub kratkemu roku pa so dani vsi pogoji, da bodo dela pravočasno dokončana.« ★ Skupno z ostalimi občinami ljubljanskega mestnega sveta ter z občino Kranj bo ustanovljeno aerodromsko podjetje Ljubljana-Brkini. ObLO Moste-Polje je ta predlog soglasno potrdil. ★ Na predlog podjetja Avtoprevoz iz Zagorja ob Savi je delavski svet SAP-TURISTA sklenil sprejeti pripojitev Avtoprevoza k SAP-TURISTU. Odborniki obeh zborov ObLO Moste-Polje so potrdili pripojitev. ★ Dano je soglasje ObLO Moste-Polje za ustanovitev zavoda za prosvetno pedagoško službo; zavod bo služil šestim ljubljanskim občinam. ★ Poročilo sveta za prosveto naj se da v razpravo na zborih volivcev. Potrjena je odločba o ustanovitvi novih oddelkov na osnovni šoli Ketteja in Murna, na osnovni šoli Vide Pregarčeve ter na VI. gimnaziji. ★ O predlogu združitve osnovnih šol Senožeti in Jevnica naj najprej razpravljajo občani na zborih volivcev, nato pa bo ObLO sprejel ustrezni sklep. Viden napredek v šolstvu Na svoji VI. redni seji sta sprejela oba zbora občinskega ljudskega odbora Moste-Polje med drugim tudi sklep, naj bo predmet obravnave na terenskih zborih volilcev, ki bodo od 25. septembra do 25. oktobra letos, tudi poročilo sveta za šolstvo naše občine. Ker pa je v tem poročilu dokaj podatkov, ki bodo prav gotovo zanimali širši krog naših občanov, smo se namenili objaviti nekatere odlomke iz tega poročila ,da bi tako že naprej seznanili naše bralce in volilce s problematiko šolstva, s številčnim stanjem učencev oziroma dijakov, šol in učnega osebja, kakor tudi z drugimi aktualnimi vprašanji s področja šolstva. V območju naše občine delujejo kot splošnoizobraževalne šole gimnazija in 16 osnovnih šol. Štiri osnovne šole so popolne osemletke, ostale so pa štiri- oziroma petrazredne ali nize organizirane šole s kombiniranim poukom. Na VI. gimnaziji so imeli lani pouk v osemih oddelkih (skupaj 217 dijakov in 12 učnih moči). V tekočem šolskem letu je vpisanih 306 dijakov in je nilo zato treba odpreti še en oddelek. Popolne osemletke so osnovne šole Maksa Perca (25 oddelkov, 3 izmene, 800 učencev ter 34 učnih moči), Polje (30 oddelkov, 1 izmena, 974 učencev, 37 učnih moči), Vide Pregarčeve (29 oddelkov, dve izmeni, 974 učencev, 37 učnih moči) ter osnovna šola Sostro (15 oddelkov, 2 izmeni, 19 učnih moči). V te šole se je v novem šolskem letu vpisalo 264 učencev več kot lani. Vendar bodo imeli učenci pouk v šoli Vide Pregarčeve in v novi šoli Ketteja in Murna (naslednici dosedanje osnovne šole Massa Perca), v dveh izmenah, seveda razširjenih z nekaj novimi oddelki . Osnovni šoli Jarše in Hrušica sta petrazredni s skupno 16 oddelki in 500 učenci. Soli v Zadobrovi in Zalogu sta štirirazred-ni, imata pa devet oddelkov in 300 učencev. Pouk poteka v eni izmeni. Preostalih osem osnovnih šol so niže organizirane osemletke, kjer je pouk kombiniran. V teh šolah se šola 420 otrok. Te šole so: Dolsko, (dvv učilnici, trije oddelki, tri učne moči in 95_učen-cev v dveh izmenah), Prežganje (2 učilnici, 68 učencev, dve izmeni), Janče (2 učilnici, 2 učne moči, 49 učencev), Križevska vas (dva oddelka, dve učni moči, 72 učencev), Besnica (dve učilnici, ena učna moč, 33 učencev), Javor (34 otrok, en učitelj) ter Senožeti (ena učna moč, 18 učencev). Nekatere izmed teh šol je treba nujno adaptirati, medtem ko je treba osnovni šoli Senožeti in Jevnica združiti — o tem bodo razpravljali tamkajšnji zbori volilcev. Učni uspehi so razmeroma dobri Na VI. gimnaziji je lani izdelalo 15 dijakov z odličnim, 40 s prav dobrim, 110 z dobrim in 32 z zadostnim uspehom. V drugem polletju minulega šolskega leta so vpeljali na tej gimnaziji poskusni pouk tehnične vzgoje; za- nje je ObLO namenil milijon sedemsto tisoč dinarjev. Dijaki prvih razredov so se odločili za gradbeno, kovinsko, električno in kemično stroko. Med poukom se je dokazalo, da je uvedba tehnične vzgoje nujna, zvezano pa je to seveda s precejšnjimi materialnimi izdatki. Seje šolskega odbora in roditeljski sestanki so bili redni. Na osnovnih šolah se je šolalo 4412 učencev (2268 dečkov in 2144 deklic). Izdelalo je 4091 učencev in sicer 815 z odličnim, 1232 s prav dobrim, 1423 z dobrim in 349 z zadostnim; 308 učencev ni izdelalo. Delo na šolah je vidno napredovalo, za kar gre zasluga učnemu kadru, ki je vnašal v učni proces nove metode dela. Uspešnejše delo še vedno zavira pomanjkanje učnih knjig, predvsem za zemljepis, zgodovino, prirodopis in gospodinjstvo. Nekatere šole so si same pomagale z izdelavo lastnih skript, z zbiranjem slikovnega gradiva iz časopisov, s flanelografi, diaskopi itd. Za niže organizirane šole je učni načrt preobširen. V šestih, sedmih in osmih razredih je uveden tehnični in gospodinjski pouk. Kljub težavam in začetništvu pa lahko ugotovimo, da sta ta dva predmeta prinesla v šole največ svežine in novosti, kar je za mlade šo-larčke izredno zanimivo; te novosti pa tudi utrjujejo povezanost šole z okoljem in življenjem. Mnoge težave pri izvajanju tega pouka bi šole lahko hitreje reševale, če bi se tesneje povezale s podjetji in stanovanjskimi skupnostmi. Ne moremo mimo ugotovitve, da je na naših šolah še precej socialnih problemov, katere je treba reševati čimprej. Na nekaterih šolah pride v poštev tudi namestitev socialnega delavca. Najboljša povezava šole s starši so roditeljski sestanki, na nekaterih šolah pa so se uspešno uveljavili tudi razredni roditeljski sveti. Zakon o financiranju šolstva je dal šolskim odborom večje pristojnosti. Iz dosedanjega delovanja šolskih odborov je razvidno, da so le-ti postali močan in vpliven činitelj resnično demokratičnih odnosov v šolah. Svoje področje so odbori razširili preko socialno-zdravstvenih in materialnih vprašanj tudi na učne in vzgojne probleme. Prosvetno pedagoška služba je v minulem šolskem letu močno šepala zaradi reorganizacije okrajne pedagoške službe. V novem šolskem letu bo izboljšana tudi ta služba, saj je ObLO Moste-Polje že dal soglasje za ustanovitev bazenskega zavoda za pro-svetno-pedagoško službo, ki bo imela pred seboj obilo nalog. Problemi v zvezi z delovanjem doma Titove mladine so odpravljeni z likvidacijo te ustanove v dosedanji obliki dejavnosti. V območju naše občine deluje šest otroških vzgojnih ustanov in ena soba v bloku in sicer: v Zalogu, Vevčah, Polju ,v šoli Vide Pregarčeve, vrtec za predšolske otroke v Pokopališki ulici, pri šoli Maksa Perca in soba za predšolske otroke v bloku na Partizanski cesti. V vseh otroških ustanovah lahko dobijo otroci malico in kosilo. Vzgojno delo v teh usta- novah opravlja 28 strokovno usposobljenih, poklicnih vzgojiteljic in sedem priučenih; ostale tehnične posle opravlja 15 nameščencev. Najnižja mesečna oskrbnina za otroka je v Vevčah: 2.350 din, po ostalih ustanovah pa je 3.400 din. (povprečje v Ljubljani se giblje od 3.500 din do 4.000 din). Vse te ustanove se borijo z materialnimi problemi. Težave izhajajo tudi iz visoko prekoračenih zmogljivosti posameznih ustanov (v ustanovi s kapaciteto 70 otrok je sprejetih skupaj 120 otrok). Nekatere otroške ustanove so utesnjene samo v notranje prostore in so brez potrebnih igrišč ter drugih zunanjih pripomočkov za sprostitev otrok. Za reševanje vsakdanjih problemov je nujno pritegniti večje število državljanov. Pa tudi pomoč krajevnih političnih družbenih organizacij kakor tudi pomoč stanovanjskih skupnosti je redkost, na katero je treba opozoriti te organizacije. Nujno je, da se ustanove otroškega varstva razvijajo skladno z ostalim družbenim in ekonomskim razvojem ter s porastom prebivalstva. Dne 9. februarja letos je bil na skupni seji občinskega ljudskega odbora Moste-Polje ustanovljen občinski družbeni sklad za šolstvo. Za upravljanje sklada je bil Ganci so nas obiskali V soboto dopoldne smo dobili zelo drag obisk. Obiskali so nas namreč Ganci. Pred obiskom smo Ugibali, kakšni neki so. Vedeli smo le, da so črni. in tako v prvem trenutku res nismo bili preveč presenečeni, ko smo jih zagledali. Bili pa so vsi tudi zelo prijazni, in nasmejani. Kako so se jim pri tem belili njihovi zobje. Na žalost se nismo mogli z njimi pogovarjati, ker oni ne razumejo našega jezika, mi pa ne njihovega. No, na koncu smo se le nekako sporazumeli in so nam v naše beležke napisali svoje naslove ter se podpisali. Ko se bom naučila toliko angleščine, da bom lahko pisala, bom pisala kateremu od njih. Za slovo so pionirji naše šole Gancem zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. S tem je bil zaključen obisk Gancev. NADJA LAPAJNE 5. c. razr. osnovne šole Ketteja in Murna Naša nova šola Ker je bilo na šoli Maksa Perca veliko pomanjkanje prostorov, se je naš občinski ljudski odbor odločil in nam v najkrajšem času tudi zgradil novo šolo na Kodeljevem. Sola nosi ime po znanih slovenskih pesnikih Ketteju in Murnu. Zelo moderno je opremljena. Poleg učilnic so na šoli sobe za tehnični pouk, gospodinjstvo, risalnica in telovadnica. Vsi prostori na šoli so zelo svetli in prostorni, tako da je prav veselje, imenovan sedemčlanski upravni odbor. Za 'poslovno leto 1961 so sredstva sklada planirana skupaj v višini 253 milijonov 393 tisoč dinarjev. Ta sredstva so bila namenjena: za osnovno dejavnost šol in zavodov 218 milijonov ali 57 milijonov več kot v minulem letu, za zavod za pedagoško služ- 1 bo 2 in pol milijona, za investicije in adaptacije 17 milijonov ter za rezervo okoli 15 milijonov. To- , da pri poslovanju sklada so na- * stopile razne težave in sicer pri izplačevanju mesečnih obrokov šolam in vzgojno varstvenim zavodom. Te težave so posledica pomanjkanja finančnih sredstev, ker se sredstva v sklad zbirajo za nazaj, izplačila za osnovne de- , javnosti šol pa se izplačujejo naprej. Tako dolguje sklad precej milijonov na račun neplačanih obveznosti do drugih organov. Z izgradnjo novih stanovanjskih naselij se bodo pojavili problemi povečanja zmogljivosti posameznih šol. Nujno bo treba začeti z gradnjo nove šole v Jaršah, telovadnic pri osnovni šoli Vide Pregarčeve in v Polju ter z adaptacijami na Prežganju in v Sostrem. To je v glavnem poročilo sveta za šolstvo naše občine, o katerem bodo dali svoje mnenje oktobrski zbori volilcev. Upamo, da bodo naši bralci zadovoljni s priobčenim skrajšanim poročilom, čeprav poročila zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti v celoti. hoditi v tako moderno in lepo urejeno šolo. Pred šolo je lepo urejeno dvorišče, na katerem bomo ob lepih dnevih imeli telovadbo. Iz šole je lep razgled na Golovec. Z vsem smo zelo zadovoljni. Zavedamo pa se, da maj je družba v skrbi za razvoj in do- | brobit mladine omogočila posečati šolo. Zato se pionirji naše šole lepo zahvalujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli h gradnji te lepe šole. Z veseljem vas vabimo, da si ogledate našo šolo. Učenci 5, c razreda osnovne šole Ketteja in Murna Klub mladih proizvajalcev v Indosu V Indosu so pred kratkim ustanovili Klub mladih proizvajalcev. Delo Kluba je razdeljeno na dve interesni skupini: en del mladine dela v sekciji za probleme upravljanja, drugi del pa se zanima za proizvodnjo. Dosedaj so že orga* nizirali tečaj za polkvalifikacijn ter napravili dve strokovni ekskurziji in sicer v Litostroj in v Tomos v Kopru. S koristnimi napotki so /'e skrajšali delovni čas pri krivljenju v proizvodnji. Na programu imajo še nekaj strokovnih predavanj. Delavsk' svet jim nudi pred vsako sejo dokumentacijo, tako da se mladi seznanijo z vsemi aktualnostmi v ! podjetju. Mladinci nameravajo v podjetja zgraditi tudi športno igrišče 'li odbojko. R. U ClTAJTE IN DOPISUJTE V MOSCANSKO skupnost Na sliki vidimo udeleženke mno žičnega teka ob spomenikih revolucije Množične športne igre Občinska zveza za telesno kulturo Moste-Polje je organizirala 23. septembra do 1. oktobra številne in množične prireditve v Počastitev 20. obletnice revolucije. je bila vsekakor edinstvena Umožična prireditev v naši repub-uki. Take in podobne prireditve Pa bo organizirala naša zveza tu-ui v bodoče. Slovesen začetek prireditve je ud v soboto 23. septembra, ko je JPladina naše občine v množičnem teku ob spomenikih revolucije po-uastila spomin na žrtve fašističnega terorja v minuli vojni. V tej Manifestaciji je sodelovalo nad 'PO mladincev in pionirjev naše uučine. Zborno mseto po zaključenem teku je bilo v Kodeljevem Parku, kjer je taborniški odred rni Mrav organiziral taborni ttauj, ob katerem se je zbralo tu-1 ostalo prebivalstvo. .Taborni ogenj ni povsem uspel, tlub pomanjkljivi organizaciji ® Je bila tudi ta prireditev po-em pristna. Ker taborniki niso tek'V0^asno 80 udeleženci ^a ob spomenikih revolucije sa-t^učeli pripravljati ogenj in ga M zažgali. Iz majhnega ognja je astel visoko se dvigajoči pla-in n V VelHto veselje najmlajšim fr.v Vsem ostalim. Prišli so tudi iabomib-1____________f..-_________ kai°rnlkj. zapeli svojo himno, ne-2^, Partizasnkih in drugih pesmi, o J; 8ali kolo in tako ustvarili še p 'letnejše vzdušje. niri^jaei so v dvodnevnem tur-V r P°drli skupaj 21.573 kegljev. tekm>Iu>en**1 tgrah kakor tudi v Slov1^ 6 ^ 100 lučajev je zmagal an' ®°delovalo je 8 moštev iz aše občine. V Vkiii./POfed prireditev so bile Venp ,ei}e tudi nekatere prvenst-in nri tok m e v košarki, rokometu dru!2ih0rn?tu’.bilt> Pa ie še Precej .^ureditev, turnirjev in tek-sevpH.J . ^ajt^otj množično je bilo nih eh- tokmovanje šolskih šport-Srečanru V’ 80 v niedsebojnih *P tnH- Pokazala številne vrline SkralJZa^ovo^ve rezultate. Pretetf Prireditev je bilo na Priredit Prireditelj pa je večino Ije, 4srneril v Vevče in Po- rizaciirv ?a,J 'a služilo za popula-tPeznih !e esno kulture in posa-P°