PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND US EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2159 EairrMi m Mroad-cla« matter. Dm. $, 1107. at tke dmi oft** at Cbtrago, 111 . uadrr tbe Art ol i^ngnm ol March S. 1179 CHICAGO, ILL., April 6. 1949 Published Weekly ai 2301 8 Lawndale Ave. ** «!• LETO—VOL. XLIV. Pomona, toda nicama — SEDAJ, ko Je nastalo deževje in m lope sktadniee snega po gorovja in v prerijah, kjer ga je minulo simo silno veliko sapadlo, se dogajajo povodnji. In ljudje si morajo v njih pomagali s čolni la pa a pooegl v višje kraje. Balkan spet torišče spletk zapadnega in sovj. bloka Zgodovina se ponavlja. — Kominform odločno proti • Titovi vladi. - Nehvaležnost Bolgarije in Albanije Jugoslaviji.—Angloameriikega zveza uspeva z bojem Spremembe po vojni Po porazu osišča se je to stanje prilično spremenilo, oziroma že med vojno. Kajti velika trojica (Roosovelt, Churchill in Stalin) se je sporazumela, da gresta Jugoslavija in Bolgarija v so- Nekoč so spletkarile po Balkanu največ zapadne imperialistične sile in pa v duhu slovano-filstva carska Rusija. Urivanje tujih dinastij Nemčija je s pomočjo Avstro-Ogrske, Francije in Anglije uspela poriniti za kneze in kralje svoje ljudi Romuniji (Hohenzol-rne), Bolgariji korburžane in enako tudi Grčiji dinastijo iz nemške vladarske žlahte. Le Srbija si je ohranila tradi-čijo da je smela imeti kralja svojega rodu, toda ko se je začel ta rod ženiti po tujih dvorih in razmnoževati, je posegel po ne^ veste v nemške in v druge tuje rodbine. Tako niti bivši kralj Peter po krvi ni več "pristen" Jugoslovan. Se predno smo dobili v Zed. državah takozvani "melting pot", so ga dinastije imele že dolgo prej — večinoma pod nemško in angloshško kontrolo. Vse te dinastije VOJNE ZVEZE SE NISO ZA MIR SE NIKOLI OBNESLE Ako ie atlantski oak res namenjen sa ohranitev miru v Evropi in po ostalem svetu, ga je vredno skleniti. Ampak ako vprašate skupino držav, proti katerim je bil skovan, vam bodo lagotovile, da je to navadna vojna zveza v najširšem in v najožjem pomenu besede. Razne vojne zveze, ki jim čestokrat pravijo tudi "obrambne zveze", obstojajo že od davna. Tu jih mislimo omeniti le nekaj iz zgodovine zadnjih desetletij. Dolgo pred prvo svetovno vojno npr. je obstojala zelo rahla zveza balkanskih dežel proti Turčiji. nila je voino. Turčija je bila na Balkanu kipe nato je prišlo do vojne med dvema zavazni namreč med Srbijo in Bolgarijo. Obstojale so zveze proti carski Rusiji, ki je prodirala na srednji vzhod in nastala je vojna proti nji. Trozveza in četverozveza sta obstojali v interesu balanciranja sile — to je, da bi bile obe skupini približno enako močni — torej zveza obeh skupin je bila za mir. Obe pasta se pripravljali na vojno. Izbruhnila jo čim ie nekdo v Sarajevu potegnil vžigalico, ustrelil avstrijskega prestolonaslednika in grmada napetega militarizma je zaplamtela. Tisti atentat pa ni bil vzrok nastale vojne temveč le povod, da so jo militaristi lahko pričeli z nekakim opravičljivim izgovorom. Ko je bila v to prvo svetovno vojno tudi Amerika pritegnjena zraven, je Wilson ob koncu krvavega konflikta razglasil geslo, da nič več tajnih pogodb, nič več tajne diplomacije in da naj se vsa pogajanja vrše ob odprtih vratih in namesto prejšnjih vojnih in obrambnih zvez se ustanovi svetovna zveza vseh miroljubnih držav — društvo narodov, ali kot je dejal Wilson, League of Nations. Liga je bila ustanovljena, a oboroženih invazij ni mogla ustaviti. Japonci so udrli v Mandžurijo in v velik dol ostale severno Kitajske tor jo okupirali. Mlssolini si jo podvrgel Albanijo, napadel s svojo b+jno mornarico Grčijo in na to pa treščil v Etiopijo. V oni dobi sta skovala ameriški drksvni tajnik ^L^tJ^ ^ Koltog ter francoski minister vnanjih zadliv Aristide Briand pakt, v katerem so se podpisnice svečano zavezale, da jim oborožena sila no bo sredstvo njihovo po- pod angleškim vplivom. In Albanija pa mora izpod italijanskega, in ker je tik Jugoslavije, naj gre tudi ona (Albanija) v sov jet- f If ike. Se proden so je črnilo posušilo, že so dogodili tujih sil balkanskim deželam, so izginile. Carjeva Rusija je pred prvo svetovno vojno — dokler ni izgubila kontrole nad Balkanom, imela zaslombo samo še v mali Črnigori in pa pri Karadžoržih v Srbiji. Po boljševiški revoluciji je izgubila vsled premoči anglosaškega bloka nova revolucionarna Rusija ves vpliv. Nad Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo, Romunijo in Albanijo je zavladala sila protisovjetskih držav. To razmerje je ostalo vse do praga druge svetovne vojne. Šele ob 12. uri, tik pred Hitlerjevim vpadom v Jugoslavijo, se je kraljeva vlada v Beogradu toliko "ponižala", da je šla vprašati Sovjetsko zvezo za zaščito. IA to šele po ciganskem izdajstvu raznih "Cincarjev" Markovičev in takih ljudi, ki so bili na vodstvu "čaršije". Ali vam je naročnina sko ozračje. Prav tako Romuni ja, toda o slednji se omenjena trojica ni nikoli točno domenila. Romunija je bila prej zelo pod kajzerjevim, nato pod Hitlerjevim vplivom, toda v prvi svetovni vojni se je tedanjim zaveznikom posrečilo, da so jo kajzerju iztrgali iz rok, kar ji je po zmagi Amerike in Anglijo jako koristilo. Od tedaj pa skoro do pričetka druge svetovne vojne je bil Balkan skoro ves pod anglo-ameriš-kim vplivom. Razlika pa je nastala v Bolga-urinjene od kjer x je kmalu obudil spet prejšnji pronemški armadni in (Konec na 5. strani) novi krvavi konflikti. V Evropi je obstojala proti Sovjetski uniji "nou-radno-anglo-ameriška-francoska zveza za nur in mea malimi deželami pa je bila sklenjena zveza, ki so ji rokli "mala antanta". V nji so bile Čehoslovaška, Jugoslavija in Poljska in pritegnjena vanjo je bila tudi Romunija. Ta zveza je imela svoj zadnji zbor I. 1948 na Bledu, čehoslovaško so pustile njene velike zaveznice Anglija in Francija na cedilu v Munchenu, Jugoslavija, Romunija in Poljska pa na Bledu. Ustanovljena jo bila še ena zveza, "os" Rim-Borlin-Tokio, z znanimi posledicami. In na nasprotni strani pa je bila zveza Anglije in Francije, vJ kateri je (Konec na 2. strani.) w i * ----- Promet na ameriških cestah postaja kot bitka v vojnah Ameriške ceste so kakor bojišča. S to razliko, da nihče nikomur nič noče, a se vendar pobijajo med sabo. V prvih dveh mesecih lega leta, kakor pravi vlada statistika, je bilo 4 odstotke več smrtnih nesreč v avtnih nezgodah kot'pa lani istega meseca. In isto poročilo pravi, da se nesreče večajo in utegnejo poslati do konca leta višje po številu kot še kdaj prej. Vzrok, da niso nesreča na c?-stah bile še večje so bili ogromni sneini zameti, ki so v mnogih državah v sosedstvu Skalnatega gorovja trajali skoro vso zimo pa 1 do nedavna, da v njih avtnega prometa sploh bilo ni. A kaj pa sedaj, ko je zime konec in smo že v pomladi ter na pragu počitniške sezone? Merodajne avtoritete se boje, da bd število ubitih na ameriških cestah do prihodnje jeseni veliko večje kakor je bilo lani oziroma večje kot Še katerokoli leto prej, če se bodo nesreče množi leN ako kakor se v februarju in v marcu. * Ni pa samo vprašanje ubitih v takih nezgodah. Mnogo ljudi izgubi v njih ude. Drugi, ki sicer okrevajo, pa morajo po cele tedne prebiti v bolnišnicah in so ob zaslužek in mnogokateri izmed njih tudi ob službo. Kaj storiti, da se ne bi pomorilo' tisoče ljudi na ameriških cestah vsako leto in še več pa se jih pohabilo, poleg onih, ki jih is avtnih nezgod trpajo v bolnišnice dan sa dnem? Nobena vzgoja — izgleda — nič ne pomaga. Ljudje drve tja vendan — zalete se kam in konec je nekaterih, drugi pa se lečijo v bolnišnicah in zvvačajo krivdo vedno na nekoga drugega, ki jih je "zadel". In tudi ako voznik trešči v obcestni svetilnik, ali ob telefonski drog — še vedno pripoveduje, da je bila krivda nekoga drugega, ne pa njegova. / Veliko je kriva tem nesrečam tudi . policija, . bodisi . mestna, rkrajna kot državna. Neprevidne, nevarne voznike sicer ustavi, a preden je preiskovanja in zapisovanja konec, je vse izravnano — s kakim pelakom, pa tudi z dvajsetakom. ako "potrebno". ! KOMENTARJI i o • ••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••o Zbira in presoja urednik "Matjažev glas" v Sloveniji je podtalnj list, ki ruje skupno z Vatikanom, zapadnimi silami in drugimi nasprotniki Titove Jugoslavije, da si jo pribori nazaj pod hierarhijo in za stari red. stvo nič več kot prav priznati in s tem vred priznati, da lahko vlade sovjetskega in ameriškega bloka v tem pravcu sodelujejo. To je bilo med vojno in tik po vojni, ker Sovjetska zveza ni ho- A da v tej kampanji pomagajo tela takih komunističnih strank, tudi napake Titovega režima, i ki bi Rooseveltu in njegovim to je resnica. Vse preveč opor- zavezniškim vladam, predvsem tunistov se urine v vsak nov preobrat, čegar pa voditelj često-krat ni kriv, a vendar mora v angleški, kaj nagajale. Toda po vojni se je to spremenilo. Ra- očeh javnosti nositi krivdo za vse napake, ki se dogode. A o uspehih kritiki molče in vlada pa jih čestokrat zgrešeno oznanja. Vrh tega ljudje vidijo zgolj kar je slabega, ker le slabosti so občutljive. V New Yorku se je minuli teden izkrcala precejšnja skupina vnanjih minstrov in drugih diplomatov anglo - ameriškega bloka, da podpišejo Atlantski pakt. Namreč skupno zvezo držav na dveh kontinentih za možno vojno s Sovjetsko zvezo. A rekli so, da so se sešli podpisati ta pakt v interesu miru. To ni res. Prišli so skupaj, da nad-vladajo sovjetski blok in s tem ves svet. Sedaj se ne. gre več le za posamezne dežele. Gre se za svet. zredni boj se je poostril, kot smo v tem listu rekli, da se bo na* daljeval neglede na razpust ko-minterne. Tega je že dolgo in videli smo, da imamo razredni boj celo v naši deželi, dasi unijam ne načel ju je jo kaki komunisti ali sopotniki pač pa jako konservativni ljudje. Med njimi jih je mnogo, ki so katoliške vere. Sedanji naš gospodarski položaj pa nam dokazuje, da se z opor-tunistično politiko c— bodisi z ene ali druge strani, ne more ničesar opraviti ker kompromisi ne trajajo dolgo. Grof Carlo Sforsa je na ameriške stroške zelo dobro živel tudi med vojno. Bil je tu na pobegu pred Mussolinijem, toda je zastopal italijanske nacionalistične in imperialistične težnje. Postavljal se je med vojno po- sebno za to, da Trst ne sme pod Enajst komunistov na obrav-1 nobenim pogojem izpod Italije. Ali veste, da je Ameriški družinski koledar sa leto 1949 knjiga s tako izborno vsebino, kakline ne dobite za tako majhen denar nikjer drugje? Naročite si jo! Stane $1.50. navi pred zveznim sodnikom v New Yorku, ki so obtoženi zarot nega delovanja za strmogla-vljenje obstoječe ameriške vlade in ameriškega ekonomskega sistema s kakršnimkoli sredstvom, nima lahkega obrambnega boja. Kajti glavne priče proti njim so bivši vodilni komunisti, med njimi nekdanji podpredsedniški kandidat komunistične stranke Benjamin Gittlow, bivši upravni urednik Daily Workerja Louis Budenz in poleg nju še cela vrsta drugih. Le izobčeni bivši komunistični vodja Earl Brow-der se je obtoženim svojim nekdanjim kolegom ponudil pričati njim v obrambo. Pa so rekli, da ga ne potrebujejo. Toda dokler je bilo taktično in v prid vojni proti Hitlerju, je bil Browder nezmotljiv papež. Ne Foster in ne Dennis mu nista oporekala, ko je oznanil, da Zed. države niso zrele za socializem, zato je za komunistično stranko to dej- Danes je tu v kovanju pristopa bivše fašistične Italije v atlantski pakt. Hoče nazaj za Italijo kolonije, ki so sedaj pod upravo Anglije in pa Še večjega Miklavža iz Amerike. Tu je sijajno sprejeman — v nadškof i j ah, v veleposlaništvih in prireja tudi njegovo veleposlaništvo pojedine, ki se jih je vredno udeležiti. Italija torej — čeprav Je bila poražena, J* vzlietentu šteta med zmagovalke. Zelo slabo pa ravnajo z obeh strani s Titovo Jugoslavijo. Peter Kopriva (pvsevdoim) je nekoč — v borbi osvobodilne fronte v Jugoslaviji — napisal igro — ako se prav spominjam, z naslovom "Z vero v vstajenje". Kje je sedaj tisti naš Peter Kopriva? Najdete ga pri Ameriški domovini v borbi proti veri v vstajenje. (Konec na 4. strani.) Najvažnejši problemi najbolj ignoriram potekla Tekota itevilka Proletarca i« 2159 A k* ja številka tik V A AEG A imena nu NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednev kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri daln in na poštnini! Nedavna takozvana stavka premogarjev je bila le stavka v protest proti zvezni vladi, ker se po jnnenju J. L. Lewisa Is Časa po prvi svetovni vojni nI nič naučSla. Takrat je veliko premogovniško industrijo kriza najprvo udarila. Tik nato še železnice in končno ves ameriški industrijski ter finančni aparat. Skoda, da Američani na slabe skušnje tako hitro pozabijo. Ako ne bi takrat nasledil Herberta Iloovra F. D. Roosevelt, kdo va, kaj vse se bi lahko pripetilo naši deželi! Sedaj so spet gospodarski problemi na vrsti, vslic zavarovalnim zakonom, ki so bili sprejeti v Rooseveltovi m času na njegovo zahtevo. In kongres mu Je takrat poslušno sledil. Mu pač ni kazalo drugega, ako Je hotel oteti sistem, ki te ga sedaj označuje s "free enterprise" namesto s "kapitalizem". ' V Washingtonu se razni Trumanovi odseki v različnih depart men tnih zvezne vlade prič-kajo, kdo pravzaprav Je v pravem. Truman — osebno — tako trdijo, je še vedno v strahu pred inflacijo. Drugi njegovi svetovalci ga svare prod "deflacijo". A tretji ga tolažijo, nič se bati! Dejstva govore drugače. Železniške družbe znova na-sadujejo. Nekatere spet delajo iagabo. Vse pa odslavljajo delavce, ker se jim promet niža. Velika železniška družba Milwaukee, St. Paul and Pacific, ki se je ismazala is bankrotiranja šele med vojno, spet gazi vanj. Itt še celo žtlesniška družba BurHngton, ki je razmeroma uspevala tudi v času zadnje krizo, je začela v dohodkih zelo nazadovati. Njen predsednik Ralph Budd pravi, da je nazadovanju dohodkov želesnic naj-' več kriva svesna vlada. Sub-vencira zračno plovbo skupno s posameznimi občinami ter državami vred, dočim se morajo želesnice same vsdrževati. Ogromen konkurent železnicam so avtobusne družbe — potniške in tovorne — toda casta jim grada občine, države in zvezna vlada. Železniški magnati imajo veliko vzroka, da se jese nad tekmece in še več nad dejstvom, da iih (tekmece) rasne oblasti res subveneirajo, ne le letalstvo, avtobusni promet ampak tudi pa rob rod ne družbe. Toda tako je sahteval ekonomski razvoj In dočim posebno avtobusni potniški in tovorni promet skokoma napreduje, in posebno v potniškem prometu tudi letalstvo, pa želesnice logično nazadujejo. Vsako "leto se populi več ln več tračnic na progah, ker se promet na njih ne izplačuje in so jih družb? ukinile. 2eleznice so torej — vsaj nekatere — posebno na zapadu, zopet v krizi in v nevarnosti bankrota, iz katerega so se šele med vojno ali pa par let po vojni komaj islizale. To, da se tudi premogovniški industriji v tej deželi v bodoče nič dobrega ne obeta, smo že omenili. Lahko se ji pomaga z zastonjskiml pošiljatvami črnega kuriva državam Maršhallovega plana, a to pomeni le, da moraš vsa taka darila plačati iz svojega žepa. Premegar koplje, a od njegove plače mu ostane po direktnih in indirektnih davkih le toliko da je le za najnujnejše. Če pa ne dela dobi malenkostno brezposelnostno podporo ali pa pensijo, ako je v Istih in to pomeni/ da je njegova borba za obstanek še težja. Lani so v volilni kampanji veliko govorili o socialni zaščiti. Obljubljala, sta jo Truman in Dewey. Najboljši načrt sanjo je imel Wallace, toda ljudje ga nf-so poslušali. Oziroma, poslušali so ga in mu ploskali, toda glasovali pa so sa Trumana in Dewey-ja. x Delavski depsrtment izvaja v svojih statistikah, da se cene življenskih potrebščin nižajo. In se res saj nekaterim živilom. Toda v drugih pa cene naraščajo, dočim se dohodki povprečnega delavca nižajo bodisi vsled skrajšanja ur, začasne odslovit-ve in še bolj pa to razmerje ustvarja naraščanje števila brezposelnih. Trgovski department zvezne vlade ugotavlja, da naročajo prodajalne znatno manj različnega .blaga kakor lani in vzrok je zmanjšana nakupna moč ameriškega ljudstva. Manjša uporaba pomeni naraščanje brez-poselnosti in isti vladni viri računajo, da bo letos število bres-poselnih naraslo za kakih 600,-000 oseb. A mnogi menijo, da jih bomo do konca tega leta imeli v sedanjih "normalnih" ras-merah že pet milijonov in še več, ako bo k risa umetno pospešena, To so stvari, sa katsre se bi moral kongres s zvezno vlado vred najbolj brigati namesto le kako zajeziti / "komunizem" v Evropi ln Aziji na na-še stroške. S to politiko lahko kar tu povzročijo tolikšno kriso, da bo tista nevarnost, ki jo Is Evrope in Azije odganjajo, kar sem prišla. In ako ne bo kakega novega F. D. Roosevelta — Truman ne Hoover je ne bosta odgnala. Nekaj o naših stvareh Se par tednov in mednarodno delavstvo bo spet praznovalo Prvi maj. Letos pade na nede!|o. še nikoli 9a ni praznovalo toliko delavcev kot ga bo letos. Manjia pa se itevilo praznovalcev prvega maja v naši državi. Od kar so tukajšnje unije postale vse konservativne — razen nekaj malih izjem, so prenehale prvomajske proslave celo med delavstvom unij oblačilne industrije in v premogovniških revirjih. Toda v Evropi in v Aziji pa bo to praznik ljudi, ki delujejo za zgraditev socialistične družbe in za trajen mir. Pred leti smo v naši založbi izdajali k temu datumu revijo "Majski glas". Med vojno smo morali s tem prenehati. Za številko, ki je zadnja izšla, smo morali moledovati v kakih petih tiskarnah, predno smo eno dobili, da je prevzela to delo. Toda za vsoto 25 ali 35c za izvod bi take revije v sedanji draginji nikakor ne mogli zdati. Samo v tiskarni nas bi stala- nad 35c za vsak izvod v obliki, v kakršni smo jo izdajali — in kje bi dobili za poštnino in krili razne druge stroške s tem v zvezi?! Lahko pa izdamo regularno številko Proletarca tako urejno, da bo posvečena temu delavskemu prazniku, kar smo storili mnogo let prej,- To bomo znova storili. Izdaja z dno 27. aprila bo temu mednarodnem prazniku posvečena. Ali nam bl mogli ob tej priliki poslati kak oglas? Ali nabrati kaj pozdravnih oglasov? Cone so označene na 5. strani v tej številki v prvih dveh kolonah spodaj. Vzlic visokim tiskovnim stroškom so naše ceno oglasov nizke. Glasilo S. P., "Call", ki izhaja v veliko manjši obliki, računa za celo stran oglasa $250. V Proletarcu ga dobite od dolarja naprej. In Želimo, da nam k temu jubileju pošljete tudi dopise. In to ko hitro utegnete, da jih bomo pravo- I v časno prejeli in uredili. t PROLETAREC April 6, XH» PROLETAREC LIST KA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SRE^Ql j v \ j • I*d«j* Jufoslovanaka Delavska Tlakovat Drašba, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOllAIJSTlCNt ZVKZK NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. 11 ■ ■ ' ........... ■ 11 n i. »g«.. . .i. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon- deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega ledna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc Established 1906. 1,1 Editor...............................................Prank Zatu Business Manager. ..................Clarence Zaitz SUBSCRIPTION RATES: united States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thrae Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Pomikanje Francije in Italije na desno — toda za koliko časa in kaj so vzroki? Nobenega dvoma ni, da je v sedanji "mrzli vojni" skrajna levica (komunisti) v nekaterih državah v volilnih bojih nazadovala, če že ne ne v vseh toliko v številu glasov, pa v številu mandatov. To velja posebno za Francijo, Italijo, Norvežko in pa za vse tiste dežele — npr. v latinski Ameriki, v kateri je bila ekstrema levica zatrta ^silo in z izjemnimi zakoni. Toda nazadovale ao v teh volilnih bojih tudi zmerne socialdemokratske stranke, in pa levičarske socialistične, dočim so pridobile mandatov stranke skrajne reakcije. Le na Japonskem je bilo nekaj izjeme, ker v nji so pri zadnjih volitvah komunistični glasovi narasli, še bolj pa glasovi Jošhidove reakcionarne stranke, nazadovale pa so centrumaške in "zmerne" levičarske skupine. Nedavno so se vršile v Franciji volitve v provincionalne zbora. V normalnih časih nimsjo mnogo pomena, ker se gre v njih le za lokalne probleme. A sedaj pa so vse stranke poudarjale zgolj vnanja vprašanja in trenje med vzhodom in zapadom. Borba v teh volitvah je bila osredotočena na skrajno desnico, ki jo vodi general Charles De Gaulle, med srednjim blokom, ki tvori koalicijsko vlado in med komunisti. De Gaulleova stranka je po tem volilnem rezultatu, kar se glasov in dobljenih mandatov tiče, posula najmočnejša v Franciji. V parlamentu pa je še šibka, ker ojačala se je najbolj šele po volitvah v državni zbor, ki so se vršile pred par leti. Sedaj de-gaulleovci zahtevajo razpust parlamenta in nove volitve. Ako se jim načrt posreči in če zmagajo, bo Francinja pod de Gaulleom postala diktatura, zgrajena po Mussolinijevem modelu. Frsncijs je vsled te razdrapanosti v svoji notranji in vnanji politiki zelo v negotovosti. Da sedanja francoska "tretja sila", ki skuša balan-cirati med komunističnim in degaullejevim ekstremom, sploh ša vztraja v vladi, je predvsem zasluga Marshallovega plana. Francija prejema zastonjske dajatve iz Amerike in je tudi odvisna od njih — odvisna saj pod sedanjo vlado. Se v večji meri pa je od ameriških dajatev odvisna itslijansks vlada, ki ji načeljuje klerikalni vodja Alcide de Gssperi. V Italiji je bilo levičarsko gibanje (zveza med komunisti, socialistično stranko pod vodstvom Pietrs Nennija in še par levičarskih skupin) do lsnskih volitev v parlament jako močno. Toda ogromni pritisk hierarhije z vatikanom na čela in pa vsled ameriške intervencije je zamah odnehal. Kajti Italijani pač vidijo, -da jim Amerika sedaj zastonj pomaga z blagom, s tehniki in s posojili, ki ne bodo vrnjena, pa si predstavljajo, da bi bili lačni brez te pomoči. In vidijo tudi, kako cerkev, krščansks demokrstsko de Gttperijeva stranka in pa ameriška diplomacija delajo skupaj proti levici in veliko Italijanov sedaj tudi na delavski strani smatra, da ima zapadni blok v primeri z vzhodnim veliko premoč militaristično, v produkciji in pa v — atomskih bombah. Zvezni kongres v .Washingtonu se ja bal zadnje dne v marcu veliko bavil s predlogom Trumanove administracije, ki je določal za nadaljevanje Marshallovega plana v pomoč zvezi bloka zapad-nih driav nadaljnih pet do šest milijard dolarjev — in to ja ogromna vsota. Zed. države so sedaj edina dežela na svatu, ki lahko pomagajo v Uko velikanski meri — dokler bo pač šlo. In ako se Marshallov plan za ekonomsko rekonstrukcijo driav zapadnega bloka in za oborožitev proti "komunizmu" ne bo obnesel kakor predvidevano, bo kriza nadaljevana in svet bo v še večji negotovosti kskor je denes. Omenili smo v uvodu nedsvne francoske volitve. Ds-si kot že rečeno sedanjega stanja strank v parlamentu niso spremenile, so ga pa zelo predrugačile v krajevnih skupščinah V primerjavo navajamo število mandatov, kolikor so jih imele posamezne stranke 1. 1945 in koliko jih imajo sedaj. fttevlla mandatov Napredek aH isgaba H W Van LOON* ZGODOVINA ČLOVEŠTVA JE SE 2EL0 KRATKA IN V TRENJU NASPROTSTEV IZ NJEGOVE SVETOVNE ZGODOVINE Ali je vredno*truda, Uko vprašujete zdaj, delati in ubijati se za bitja, ki še niso prišla preko štadija človeka, ki je prebival v votlini? Samo en odgovor je. Odgovor: da. o Zulukafer v suknji ostane Zulu. Pes, ki je zdresi-ran, da se vozi na kolesu in ksSi pipo, ostane pes. In človek z duhovno usmeritvijo kramarja is 16. stoletja osUne tudi v elegantnem avtomobilu krama is 16. stoletja. To pojasnjuje marsikaj. W. van Leon. Moč strank leta 1*45 v sedsajik volitvah mandatov od leU 1945 Kosnanlutična stranka ti tsgaba 147 Stranka da ranlllatav ste * napredek t83 Socialistična stranka 879 Isgaba lftS Z rasa političnih ska pin s radikalnimi socialisti 35« Isgaba 15 Popularna republikansko * « • F -.■■ i • f> ribanj« (MET) U« • napredek l Zveča ostalih desničarskih skupin In neodvlsneši 334 , j napredek ; 8« Po številu glasov komunističns stranka ni veliko nazadovala. Marsikje je bila blizu večine, toda ao njene kandidat« porazile razne združene stranke, ker so pri ožjih volitvah, katere so se vršile 26. marca, umaknile svoja v prid Kydldftu kake druge stranke njihove zveze. /: J^j Na podlagi izgube mandatov je torej komunistična stranka doživela polom, a število glasov, ki jih je prejela, pa priča le, da je postsls izolirsns. ........... Te volitve ne pomenijo drugegs kot da prikazujejo kako in v katere smeri piha veter v francoski politični javnosti. Vladne stranke so dobile spet večino tudi v krajevnih volitvah, a problemi, ki jih imajo pred sabo, pa so taki, kakor so bili pred volitvami. Vse strsnke, razen de Gaulleova, so odprto poudsrjsle, ds jim je za mir. Slednja pa je ta boj na znotraj — proti "komunizmu" seveda — in vslad svojega velikega prirastka privržencev je postals notrsnjemu miru v Franciji — in tudi na zunaj, resnično nevarna. Živimo v senci velikega vprašanja. Kdo smo? Odkod smo? Kam gremo? Počasi, tods z vtrajnim pogu-nom odrivamo U vprašanja vedno dalje na oddaljeno črto onstran obzorja. Zelo daleč ie nismo prišli. Se prav malo vemo dosegli pa smo točko, ko moremo s precejšnjo naUnčnostjo marsikaj uganiti. Človek se je pojavil zadnji med živimi bitji, toda je prvi uporabil svoj razum za podreditev naravnih sil. Zato se tudi pečamo z njim prej nego z mački aH psi ali konji ali katerimikoli živinii bitji, ki imajo tudi vsa, vsako na svoj način, zanimiv zgodovinski razvoj za seboj. Človek je od vseh sesalcev znal bolje od vseh drugih poiskati si hrano in zatočišče. Naučil se je uporabljati svoje prednje noge, da je obdržal z njimi plen, in z mnogo vaje je razvil polagoma rokam podobne parklje. Po nešteto poskusih se je tudi nsučil držati vse telo v ravnotežju na zadnih nogah. (To je težka umetnost; vsak otrok se je mora iznova učiti, čeprav {ie človeški rod uri v njej že milijone let.) To bitje, podobno opici, ki jo pa nadkriljuje, je posulo najboljši lovec in je moglo živeti pod vsakim podnebjem. Kadi večje varnosti je navadno poto-vslo le v skupinah. Naučil se je nekega posebnega kruljenja, ki je pomenilo njegovim mladim svarilo pred bližajočo se nevarnostjo, in čez mnogo stotisoč let je uporabljal te glasove v grlu za govorjenje. To bitje je bilo, pa naj se še Uko čudno sliši, naš prvi "človeku podobni" prednik. O prvih "pravih" ljudeh vemo prav malo. Nikdar nismo videli njegovih slik. V spodnji so zakopane med razbitimi okostji drugih živih bitij, ki so že davno izginila s zemlje. Antropologi (učenjaki, ki posvečajo svoje življenje študiju človeka kot člena živalskega sveU) so pobrali te kosti in so mogli s precejšnjo naUnčnostjo rekonstruirati naše prednike. Pr a praoče človeškega rodu je bil prav grd, oduren sesalec. Bil je zelo majhen, mnogo manjši od dandanašnjih ljudi, far soln-ca in oster veter v mrzli zimi sta pobarvala njegovo udio tem-norjsvo. Glavo in večjidel njegovega trupa, tudi roke in noge so pokrivali dolgi, sriasti lasje; imel je zelo tanke, toda močne prste, Uko da so bile njegove roke kot opičje, čelo je bilo nizko in čeljust je bila podobna čeljusti divje živali, ki rabi zobe za vilice in nož. Obleke ni imel. Ni poznal ognja razen plamena bruhajočih vulkanov. V ledeni dobi je večina teh prvih ljudi pomrla od mraza in lakote. Samo ljudje z nabistro-umnejšim razumom so osUli pri življenju. Noč in dan so se morali boriti z mrazom in gladom. Morali so iznajti orodje. Naučili so se iz kamnov delati sekire in kladiva. Morali so si tudi preskrbeti živilske zaloge za neskončne zimske dneve, spoznali so, da se da ilovica oblikovati v posode in vrče, ki se strde pod solnčnim žarki. In Uko je ledena doba. ki je grozila človeškemu rodu s uničenjem, postala njegova največja učiteljica s tem, da je prisilila človeka, ds je uporabljal razum. Ko je človek izumil ie pisavo, ki se je tudi zelo počasi razvijala do današnje pisave, se sečne ie-le njegova zfodovina. Če bi človek ne iznašel pisave, ld je najpomembnejša od vseh iznajdb, bi se nam godilo tako kot mačkom in psom. Lonova risba o predzgodovini starega Egipta, kaže nazorno, kako težavno in počasi napreduje človeštvo. Saj živimo svojo zgodovino šele 6.000 let. Uči nas tudi, da ne smemo obupava-ti, če se nam kdaj zdi, da gre vse prepočasi, ali da gre včasih še celo nazaj. Giblje se pa le v večnem trenju nasprostev. Danes je to trenje tem hujše, ker se nahajamo na prelomu dveh popolnoma si različnih družabnih tvorb. 45-letnica SNPJ bo praznovana v Chicagu 10. aprila V nedeljo 10. aprila se'bo vršila v Chicagu slavnost 45-letaice Slovenske narodne podporna jednote. Pri rede jo društva federacije SNPJ čikaikega okrožja. Spored bo pester. Prične ae eb Š. pop. Zvečer bo plesna zabava. Igral bo J. Kovichev orkester. Vsi člani in članice jednote ter njihovi prijatelji so vabljeni, da se udeleže te jubilejne slav-nesti. Vršila se bo v jednotini dvorani, 2657 S. Lawndale Ave. Piknik v korist Proletarca pri Kegju bo 9. julija CHICAGO — V soboto 9. julija priredi piknik na Keglovem vrtu v Willow Springsu klub št. 1 JSZ. Prebitek je namenjen v tiskovni sklad Proletarca. Društva in druge organizacije prosimo, da si ta datum vzamejo na znanje in pa da nam pomagajo napolniti pikniški vrt. Uslugo jim bomo vrnili. Vstopnine na piknik ne bo. (Nadaljevanje s 1. strani.) bila tudi Poljska in nepodpisqna zaveznica pa so bile pombno Zed. •driave in Kitajska. Slednja brez kake koristi za kogarkoli. Rusija je bila izolirana, dokler ni sklenila 1.1939 nonapadolno pogodbo s Hitlerjevim rajhom. Besedilo na nji se je glasilo, da je veljavna 20 let. A bila je le krpa pdpirja. Klanje na vzhodni fronti je bilo grozno- lo nikoli ni bih voljoga oa eJ^em bojišču v tako mah mesecih. ^^ Po drugi mhoma io mod pivo svetovno vojno si ie toosovok, HU niogm prodnik Wihon, umhlU novo mednarodno organizacijo zdrutenih narodov. Pa ji gm slabšo hakm pokojni ligi. la zašo imamo sedaj * atlantski podrl. Torej smo Hm Mm* po prvi svešovni vojni lo tudi oomooi. dm so U vedno tu im bedo, dokiet ai tlovettvo ne preosnuje svoje ekonomske im HW»l ur«dU m temelju vxa- alizma. plasti stare zemlje smo včasi človeka do zsčetka Ukozvane našli kose njihovih kosti. Bile zgodovine, kakor jo poznamo iz Komunistični stranki je po mnenju maogih ^Grtamdiia njena izjsva, da v slučaju vojne med Zed. državami in Sovjetske zveso bo ona smstrsls sovjetske srmade, ako pridejo v francoske tneje, za osvoboditeljico, ne sa napadalko. In Uk Je sedaj U poloiaj Napet — vse vlade se duiajo za mir a za vojno pa se pripravljamo kot da Je res neizogibna. Vse kar lahko rečemo brez skrbi je, da so gs drisvniki, ki so zmsgsli zs trajen mir in zs vzajemnost med vlsdsmi, zelo polomili. Niti ene obljube nišo ispotnilt. Ameriški rdeči križ dsns is po svetu Ameriški rdeči križ, ki obsU-ja v tej deželi že oseminšestde-seto leto in nudi pomoč tudi drugod po svetu, je 1. marca otvoril svojo letno kampanjo zbirsnja prispevkov. Letošnja kvota znaša $60,000,000. Iz svojega sklada pomaga Ameriški rdeči križ bednim v deželah preko morja potom sodelovanja z drugimi organizacijami Rdečega križa. Lansko leto, naprimer, je bilo poslane prekomorskim de-želdm za 6 milijonov dolarjev vrednosti •materijalne pomoči, ki Je bila porazdeljena potom agencij Rdečega križa v 31 deželah. Doma izvaja organizacija Rdečega križa obsežen program, kar je znano povprečnemu ame-rifkemu Človeku bolj nego delovanje za nudenje pomoči v od vojne razdejanih in drugsče potrebnih deželah Ameriški mlsdlnski rdeči križ si vedno prizadeva pomagati' mladini preko morja. Članstvo te humanitarne orgsnizacije a-merlSke mladine Je poskrbelo za pošiljke učnih in drugih knjig, papirja, zvezkov ter drugih šolskih potrebščin, kot tudi obleke in podobnih potrebščin.. Poslsnih je bilo tudi 544,000 darilnih paketov, ki so kili vredni $1.088,924 in jih je zapakirala šolska mladež širom U dežele. Postojanke Rdečega križa doma delujejo sa prekomorsko pomoč. V Wilmingtonu, Delaware, pripravljajo potrebščine za*50tf dojenčkov, kar bo prejel Italijanski rdeči križ za otroške zavetišče, ki ga oskrbuje in vodi. RavnoUko je postojanka Rdečega križa v Ames, Iowa, opremita šivalno sobo na Dunaju sa Avstrijski rdeči križ. Podobne načrte imajo tudi druge postojanke. Lansko leto je pričel Rdeči križ nov program, ko je bil sprejet zakon za pripustitev raz-seljencev v to deželo. Tem najnovejšim priseljencem nudi zdaj Ameriški rdeči križ raznoliko pomoč v času ko se pripravljajo za prihod v to deželo in nud? jim sodelovanje tudi kasneje posebno z ozirom na otroke, katerim Mladinski rdeči križ preskrbi igrač in drugih reči. Porazdelitev pomoči v Uboriščih za razseljence nadzorujejo zastopniki Ameriškega rdečega križa. Doma v Zed. državah je Rdeči križ lansko leto pomagal 312,355 osebam prizadetim v 303 kaU-strofah in nesrečah. To je sUlo $12 milijonov. Pomoč vklučuje relief in rehabiliUcijo, kakor tudi rekrutiranje 1,621 bolničark, ki so nudile svojo pomoč v času raznih nesreč v 35 državah Unije. Druge bolničarke so služile v predeljih, kjer je izbruhnila epidemija otroške paralize. Vodje delovanja Rdečega križa in sfczni profesionalni uslužbenci organizacije nastanjeni v približno štiristo obrambnih ozir-vojaških instalacijah, vključivši 133 bolnic, so nudili pomoč našemu vojaštvu doma in• preko morja. Sodelovanje in nasvete ter pomoč so nudili 622,000 zdravim in 142,000 bolnim vojakom. poaebno takim, ki so morali biti v bolnišnici. Vojaki imajo vedno probleme, ki jim jih pomaga reševati Rdeči križ. Treba jim je tudi razvedrila in zabave in Rdeči križ jim pomaga z nu denjem programov v to smer. Veterani doma imajo tudi veliko problemov in se pogosto zatečejo po nasvete k Rdečemu križu, ki je lani v raznift ozirih pomagal 1,782,000 veteranom in članom njihovih družin, kar je sUlo $5,624,000. PredsUvniki Rdečega križa nasUvljeni v 84 uradih Veteranske administracije, so pomagali v 1,291,700 slučajih izposlovsnja veteranskih zahtev. Dalje je organizacija lani pričela izvajati program zbiranja krvne plazme za uporabo v bolnicah in klinikah. Sodelovalo je pri tem sedemsto bolnic in 33 klinik. Delo se nadaljuje Drugi programi Ameriškega rdečega križa so bili izvajani v korist stotisočerih Američanov obojega spola širom deiele, kaj ti organisecijs i ms 3,746 postojank in 4,845 podruinic ali krožkov po vseh krajih Zed držav Ncrtoksrke se selo preverile Tf To se je dogodilo v Arimi na Japonskem. 50 strežnic se je organiziifclo v unijo in izvoje-vfcie so si pUčo. Prej niso imele nobene. Nagrada za delo so jim bile le napitnine. Delodajalec jim je dovolil mezdo po posUvni lestvici in dekleU so bila zadovoljna. Toda ob enem je lastnik rezorU razglasil z napisi, da se napitnin ne sme nič več dajati. Sedaj se gospodar hvali, da so znašale (napitnine) desetkrat več kot pa prejemajo strežajke sedaj posUvne unijske plače. "Znat' se mora," je rekel nekoč ljubljanski Polde, ko je bil na vseh koncih in krajih enako ogoljufan. eeznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu NASA NALOGA IN NASA DOLŽNOST Nihče, ki mu je kaj sa ohranitev naprednega slovenskega tiska, ne . bi smel odpovedati Proletarca temveč naročnina nanj ne le ponoviti pač pa mu dobiti tudi kaj novih naročnikov, ali pa prispevkov v tiskovni sklad. Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot) Fedaracija SNPJ — proslava 45-letnice Slovenske narodne podporne jednote v njeni dvorani v nedeljo 10. aprila. > Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 24. aprila v dvorani SNPJ. 8loveaski dom št SS 8NPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 839 Webster Ave. Društvo Delavec št. 8 SNPJ — slavnost 45-letnice v nedeljo 15. maja v So. Chicagu. Klub št. 1 JSZ— piknik v korist ProleUrca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu. PeVski »bor Prešeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Druš št. 707 SNPJ iz SummiU priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer št. 559 SNPJ, piknik v PHsen parku v soboto 6. avgusU, So. Albany ter 26th St. PevsklSbor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chieago na So. Kedzie Ave. V^^VWiVWAVVWAWM rpfe mi ne gre V.glavo? Unije se po lanskih predsedniških volitvah trdile, 4* so one zmagale. Čemu torej kongres s jMr^dsedaikom vred nič ne stori, da bi usUvil naraščanje "rece- slje" — ako m« je res aa U»d»ke koristi, to mi nikakor ne gs* v fteve! Milico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) HLADNA ZIMA IN HLADNA SRCA 1 Klemenčeva sta božične počitnice prebila na njegovem domu v tesni sobici, čeprav sta si želela, da bi vsaj malo pogledala bodisi v Ljubljano ali v Maribor. Giza je šele tik pred božičem dobila prvo plačo, ki pa je kar skopnela. Saj so z vseh strani gledale vanju same luknje, sami dolgovi, dele zdaj sta čutila, kako ju je njena brezposelnost v treh letih ugonobila in kako je vse njegovo delo bilo samo ma-šenje največjih lukenj na njuni razbiti, potapljajoči se ladji. Matija je hodil po vasi in bog ve kje med kmečkimi ljudmi razen tiste urice, ko sta šla na sprehod po starih poteh, kjer sta obujala spomine nekdanjih dni, prve ljubezni. Potem spet je sedel za mizo pri topli peči in skušal pisati. Njegovo ime ni bilo znano. Pisal je podlistke pod psevdonimi, članke, ki jih niti z začetnicami ni podpisal, včasih pa s kakimi drugimi črkami. potem kritike, ki jih je podpisoval vse s svojo začetnico. To je bilo v glavnem vse njegovo delo pred svetom. Doma je imel cele kupe nedokončanih rokopisov, zasnutkov, odlomkov svojega življenja in svojega dela. Bili so tam verzi, ki jih ni nikdar nikomur pokazal, bile so nekatere novele, s katerimi je tudi čakal. Zato ker se mu je zdelo vse to nebogljeno, ker ni bilo tisto, kar je on hotel. Hotel je vse kaj drugega, ne sicer veličastnega, marveč nekaj, kar bi z velikimi zamahi, s ploskvami velikih barv na veliko platno zajelo ves ta njegov čas. "Saj ne bom nikdar ničesar napisal," je dejal Gizi, ko je obstala za njim in mu položila roko na glavo. Zmečkal je dva papirja, ki ju je imel napisana. "Nekoč sem sanjal, da bi napisal vsaj eno veliko povest, velik roman," je govoril tiho, skoraj zase, ko'ga je božala njena roka. "Ne zaradi slave. Na to sem mislil samo v gimnaziji. Zdaj bi rad nekaj drugega: rad bi naslikal ta naš čas, vse to strašno dogajanje, vse to, ko drevimo nekam in se ne moremo ustaviti. Čas pred to vojno, priprave na njo, našo odsotnost pri vsem, našo duhovno zašlost, nedozore-lost, nepripravljenost, ko se niti malo ne zavedamo, kaj nas čaka. V vojni smo, in se komaj zavedamo, da je okrog nas vojna in da lahko nekega dne poseže tudi k nam. A kdo misli na vojno? Državniki včasih vržejo kake izjave v svet, a vse tako, da ima človek občutek, kako radi bi nas uspavali. Toda mar ljudje mislijo na vojno? Mislijo že, a le kako bi se je čimprej rešili, kako bi to svojo domovino izdali. Ali bo kdaj opisana ta doba pred vojno? Zdi se mi, da se je naša duševnost polenila . . ." Za trenutek je premolknil. Nato je nadaljeval z grenkim posmehom: "Sicer pa, Giza, ne zameri ... Nikdar ne bom postal pisatelj. To danes dobro čutim. Morda si kdaj vsaj rahlo sanjala, da bo tvoj mož slaven in da se boš tako vsaj malo maščevala za vse trpljenje ob njem. Pa ne bom. V meni je nekaj rtirtvo, hladno. V srcu čutim to hladnost. Ali pa so drugačni časi... drugam me mika. — V službo bom moral. Kakršno koli službo. Vse življenje vendar ne bom mogel živeti od tvoje plače in od priložnostnih krajcarjev. — Pa vendar čutim," je nadaljeval čez čas, ko je nekaj razmišljal, "da sem položil vse na eno kocko, Ne vem že, na kakšno. Morda je to ta vojna, v katero se peljemo. Vedno se m« iako zdi, da tam nekje... ne vem že kje in kdaj, nemara res po tej vojni, vstaja novi svet, docela drugačen, in da tam človek ne bo več hodil tako ob strani življenja, marveč da ga bo zagrabil z obema rokama in da je ta svet treba že zdaj pripravljati, že zdaj napeti zanj vse sile. Saj me je kar strah nečesa. Mar naj zdaj postanem profesor, ko sem zamudil toliko let? Ali naj celo grem za uradnika? — A na drugi strani me spet plaši: kako bova živela? Od česa? In nazadnje tvoja služba je prav tako negotova, kakor je bila vedno. Saj te ne bodo pustili pri miru. Ali te bodo preganjali iz kraja v kraj ali pa spet na cesto... Na cesto, Giza?" Trudno se mu je nasmehnila. "Če hočeš, tudi na cesto. Zdaj sem je že vajena. Nočem, da bi postal suženj. Zato ker vem, da bi te to ubilo. Nočem te mrtvega, pa če bi bila zato še tako sita, še tako oblečena in bi še tako lepo stanovala. Rajši te vidim živnega, s tvojimi sanjami, četudi bom stala ves dan na cesti v dežju." Pritegnil jo je k sebi. Rad jo je imel. Želel jo je imeti pri sebi, zato ker se je čutil tako osamelega. Vse njegovo življenje, ki je bilo en sam Zagon, en sam polet, se je sproti razbijalo ob trdoti vsakdanjosti, kateri ali ni bil kos ali pa se ni mogel sprijazniti z njo. Ni bil niti lenuh, niti potepuh, bil je človek dela. Toda to njegovo delo ni moglo nikjer priti do izraza, zato se je vedno upiral tej sivi, brezupni sedanjosti in hotel nekam drugam, ker je vedel, da mora drugam. nič ne veseli. A vendar — tudi temu bova morala biti kos. Preobrnila ga bova! Pojdiva torej nazaj." "Kos mu bova," je pritrdila Giza in čutila, da še nikdar ni imela toliko volje kakor prav zda). Morda zato, da bi jo vlivala tudi njemu, zato ker je slutila, da je v svoji notranjosti nekam bolan, utrujen in da mu samo ona s svojo vedrino lahko prinese zdravja? 2 Sveti Marko ju ni čakal z odprtimi rokami. Tistih deset okolišnih vasi s Svetim Ivanom v sredi je mirno čepelo po hribih in dolinah, tu s stisnjenimi hišami, tam z razmetanimi, kakor je že naneslo. Po teh vaseh so iamo otroci vedeli, da je prišla nova učiteljica in le otroci so jo jcenjevali s svojimi očmi, po ;trogosti ali dobroti. Starejši ljudje pa so vedeli samo, da učitelji pač prihajajo in odhajajo. Učitelji v njihovo življenje niso posegali. O učiteljih so vedeli po svoje, da so to gospodje, ki jih morajo oni vzdrževati. Učitelj je bil za kmeta še vedno samo breme, nepotrebno bitje. Vedeli so, da so na svetu potrebni duhovniki, da so potrebni sodniki in žandarji. Toda samo župnika so od vseh cenili in ljubili. Vse drugo pa so ljudje iz fare Svetega Ivana sovražili ali vsaj po strani gledali. In pri Svetem Ivanu je bilo dovolj vsega drugega, ali pa je vsaj zahajalo tja, kar jih je moralo bost i v oči, nje, ki so živeli večno svoje nespremenljivo življenje, brozgali svojo lepljivo ilovico, da se je zdelo, ko so šli po svojih klancih, kakor bi se jim noge sproti hotele zra-ščati z zemljo v neločljivo gmoto, s tisto zetnljo, iz katere so nekoč izšli in v katero se bodo nekoč povrnili. Da, bili so sami kakor ta trudna, težka, neplodna, od vekomaj nespremenljiva ilovica. Ta ilovica, ki jo je sklenil Matija Klemene gnesti, in ki se je je lotila tudi Giza, se v tisoč letih ni spremenila. Pač se je nekoč bila izoblikovala v človeško podobo z vsemi zunanjimi priteklinami, toda duh je ostal isti: duh trudne, težke ilovice po klancih in dolinah, bičane 1 vetrovi, prane z dežjem, razsušene poleti. Kako naj bi se ta duh razvijal? Čemu? Vse to je od nekdaj tako, zato ker tam ni "industrije", kakor misli župnik in se zato ni moglo kaj spremeniti. In ta težka ilovica pri Svetem Ivanu ne pozna drugega, kakor da noče župniku tako rekoč zastonj obdelovati vinograda, da loka šmarnico, nakar se valja po jarkih in po senu in dela nezakonske otroke, a kljub temu hodi k naukom pri Marijini družbi, nakar se spet, vračajoč se po samotnih bukovih gozdovih, na praproti ali v travi ali za grmom predaja razuzdanosti. Pa kaj zato? Župnik, ki je poslan od bQga, kar oni trdno verujejo, hoče, da ostane vse, kakor je bilo« Vse, kar bi rad, je, da bi bila statistika zgledna, da bi ga ne bilo pred škofom sram in da bi mu bil odgovor pred bogom lahek. Oni sami priznavajo, da bi bilo tako bolje, ničesar ne delajo iz nagajivogti, ali da bi hoteli kaj drugega na svetu, in viničanka deklet« si najmanj želijo otrok. Pa se zgodijo nesreče, bodisi da je kriva šmarnica ali žarka ljubezen, sil pa kratko in malo zato, ker so ilovica, in ilovica ima svoj natančno določen krogotok: iz blfc-ta v človeka, iz človeka v blato preko farnega pokopališča, kamor morajo prej ali slej vsi, grešniki in čednostni ljudje. (Dalje prihodnjič) so potujčili pod pritiskom fašističnih in drugih osvajalcev in da so tako pripravljeni dočakali NOB, v kateri so sodelovali in bili končno priključeni k matici Jugoslaviji. Zlatko S pola jr. ruiULAD JE NA PRAGU.—Gornje Je slika is soologitoega vrta v Llncolnovem parku v Chicago. Redke ptice in drugo perutnino, kl Jo imajo tam It vseh krajev sveta, to sedaj spet v ženitveni dobi. lore in drugih njenih ^j pa se je do danes zelo malo napravilo. Istrska glasbena folklora nosi v sebi obiležje zelo stare dobe gojitve glasbe v Evropi. To vidimo po majhnem obsegu melodij, po znižanju pete stopnje v tonski lestvici, na temelju katere so komponirane melodije in s katero dobimo skalo (t. im. istrska), ki je po dvoglasni hetero-fbniji in v koncu ne moremo u-vrstiti v nobeno vrsto starogrških, srednjeevropskih in modernih zvočnosti. Vse to daje istrskemu petju osebno barvilo, neobičajno za uho, ki je navajeno na moderni dur in mol. V oči pade tudi oseben ritem. Intere-santno področje takega fnuzici-ranja se je ohranilo v svoji najbolj tipični in najbolj elementarni obliki z velikim številom melodijskih vzorcev prav v Istri. Njegove najskrajnejše veje, ki sežejo na jugu v Hercegovino in na vzhodu v Posavino, so že nekoliko modificirane. K stoletnici / Franceta Prešerna CLEVELAND, O —Slovenska narodna čitalnica na St. Clair Ave. je izdala ob stoletnici smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna pamflet z njegovo sliko in z sekaj pesma-mi v njegovi originalni pisavi. Ta letak je v pregibu in ima štiri strani. Na prvi strani je ilika Prešerna; na ■ i ii * (t . plesna in prosta zabava. \ Igra J. Kovkhov orkester. ! Vstopnina 75c Pričetek sporeda ob 3. pop. j ............................................... i PKOLKTAKEC April «, W4> MNENJA IN RAZPRAVE ★ * * KOMENTARJI PRE0MESTNA OTWKA, (Kanec k Mirovna konferenca znanstvenikov, glasbenikov ter vsake sorte drugih intelektualcev, ki se je vršila v New Yorku, se ni obnesla. Namreč ne v propagandnem oziru v deželah zapad-nega bloka. Bila pa je toliko l^olj oglašana za uspeh po radiu in v tisku vzhodnega bloka. Spremenila pa ni ničesar v od-nožajih med njima. Nevarnost miru je prav tolikšna kakor prej. Ip ne samo to — nevarnost nove vojne se nam res z vseh kotov reži v obraz. Ernest Bevin, ki je prišel v Washington v imenu Anglije podpisati Atlantski pakt, je bil na pomolu, kamor je pristala angleška ladja "Quin Elizabeth", zelo neuljudno sprejet. Največ so protestirali proti njemu mladi židje. Smatrajo ga za antisemita, kar sicer ni, je pa proti Židom v Palestini zato, ker se mu zde angleškim interesom nevarnejši kakor p a Arabci. Vendar pa jo je Bevin med piketi, ki so se postavili • okrog vboda, skozi katerega je moral iz ladje, "srečno izvozil", t« en paradižnik je bil zalučen 'vanj, a ga ni zadel. Prugim fantom in dekletom, ki 60 bili pripravljeni nanj z enakim napol gnilim sadežem in z jajci, pa je te vrste protestno orožje pobrala poUcija. Bevina to ni motilo. Podedoval je tradicijsko vnanjo politiko Velike Britanije in ve, ds ker jo vodi celo uspešnejše kskor pa sta 'jo njegova predni-ka Winston Churchill in Anthony Eden, ima Anglijo na svoji strani. In pa Zed- države, ki ga najbolj financirajo. Pota zgodovinskega razvoja so pač zelo čudna. Toda anglosaški blok drži skupaj in očividno je, da Bevinu zaupa bolj kakor pa je toriju Edenu. Zato mnogi menijo, da je Bevin v taktiki stare imperialistične anglosaške nadvlade nad svetom sposobnejši kskor pa so bili njegovi torijski predniki. On sicer pravi, da je zs mir. A se priprsvljs z»Zed državami vred na način, kot da bo vojna že jutri izbruhnila. V Trstu — kar smo tu že več-krst omenili, je po prvem na-psdu kominforma zoper Titovo vlado in njeno jugoslovansko komunistično stranko, nastal oster boj med ono komunistično stru-jo, ki je ostala na svobodnem tržaškem ozemlju zvesta Titovi stranki, in med nasprotno, ki sledi Togiiattiju in Vidaliju. '^Primorski dnevnik" je s "Titovimi komunisti". Vidalijevci pa so si ustanovili slovenski list "Delo" za boj proti prvemu, "f. 4" očita "Delu", da ga financirajo krogi, ki hočejo obnoviti italijanski imperializem. In Vi-dajijevo "Delo" pa trdi, da izhaja "f. d." po milosti Titove državne blagajne. Nasprotniki — črni in beli — pa se smejejo, kakor zmerom, kadar V "prepiru med dvema" tretji dobiček ima. ' ' «■► -T?- . "A. p." pravi v svojih vesteh iz Trsta in (Coroške, da čimbolj jugoslovanska vlada (katoliško) cerkev preganja, bolj so polne v?rni)cov. Iz tega sledi, da cerkev ni preganjana tako kot vpije klerikalni tisk. Kajti ako bi bila, bi cerkve zaprli, namesto ga vlada pusti ljudstvu, da jih napolnjuje. V Muenchenu (Monakovo) na pavarškem fzh&ja fist "Slovenija", ki je bil menda letos ustanovljen. Prej so imeli po begunskih taboriščih v Nemčiji slovenske priloge k srbo hrvaškim listom, katere je financirala bivša Petrova ubežna vlada iz Londona. Ta novi list pravi, da je njegov program in geslo "Z vero V Boga za narod in domovino". To ne pove drugega kakor da ga Izdajajo ljudje, ki se nadejajo Obnovitve predvojne Jugoslavile, oziroma sSj take Slovenije, Va kršna je bila dokler nista Hitler In Mussolini udarila vanjo. Toda tudi z njima so ljudje, ki so "z Vero v Boga za narod in domovino" kaj lahko izhajali Njihovo j^danje glasilo "Slovenec'* in 4rugi njihovi listi to jasno pričajo In tudi slike, ki so bile v njihovih sestankih s snete s 1. strani) Hitlerjevimi in prej z Mussolini-jevimi oficirji. Zato so postali begunci. Bežali so iz Slovenije iztočasno kakor Hitlerjeve čete. Naročnina na to "Slovenijo", ki želi, da bi Amerika čimprej pod-netila novo vojno, je $4, torej precej. A se bo le dobilo nekaj katoliških Slovencev tudi v tej deželi, da si jo bodo naročiji. "Čudno so pota božja"'. In še bolj čudna pa je politika tistih vlad, ki so si bile med vojrio zaveznice proti osišču. Takrat niso podpirale kakih "domobrancev" ali škofa Rozmana in generala Rupnika temveč Titovo osvobodilno fronto in Tita. Hvalil ga je Churchill kar v parlamentu, hvalili so ga mnogi v ameriških vladnih krogih. A danes pa ti isti ljudje pomagajo in dajejo pro teži jo onim, ki so delali med vojno osišču v pomoč. Politika škofa Rožmana je zavedla mnogo slovenskih duhovnikov v fanatično borbo proti osvobodilni fronti in čim je ta z ostalimi zavezniki zmagala, so bežali na vso moč s škofom vred. Sedaj prihajajo v Zed. države drug za drugim. Kardinal Pedro Segura Saenz v Španiji, ki je ob enem sevillski nadškof, je velik sovražnik protestantskih cerkva. Svoje vernike uči, da protestant ne more nikdar v večno izveličanje, ker je krivoverec. Od vlade zahteva, da naj protestantske sekte v Španiji zatira. In tudi jih. Ne smejo imeti nikakih ceremonij drugje kot med štirimi stenami, ne kakih procesij na prostem, ali prireditev izven cerkve. Ko je izdal proti protestantom ostro pastirsko pismo, so ga njegovi pridigarji brali v cerkvah, toda španska vlada, klerikalna kot je — pa ga ni pustiis v splošni tisk — iz bojszni pred Zed. državami, kjer imajo protestanti še vedno večina Ameriški protestanti — oziroma zveza njihovih cerkva se zelo pritožujejo, ker naša vlada nič ne stori za izvo-jevanje ene izined Štirih Roose-veltovih svobodščin — namreč za svobodho bogoslužje v deže-lSh kot s is Spsnijs in Italijs, in razne države v latinski Ameriki, kjer ima samo katoliška cerkev ves monopol. A naši slovenski duhovniki pa vidijo le "zatiranje" cerkve v Sloveniji, na Hrvaškem, Poljskem, Ogrskem itd., nič pa ne rečejo v obrambo zatiranih protestantskih cerkva v bi got ski h klerikalnih državah. V Španiji — nekdaj dežela "svete inkvizicije", ne bi dobil naprednega škofa, nadškofa ali kardinala niti ob belem dnevu tudi ako bi ga iskal s še tako močno lučjo. Spansks hierarhija je ena najbolj reakcionarnih na svetu in v glavnem kriva propadanja španske države, zaostalosti njenega ljudstva in bede med njim. Obdržati se more na pbvršju le z diktaturo. Zato je bila ona glavna opora fašistu franku in mu je tudi sedaj, dasi je kardinal Pedro Segura $aenz goreč monarhist in deluje za povratek dinastije. Tudi Franco je monarhist, toda on prsvi, ds naj pretendant don Juan, sin bivšega španskega kralja, zavzame prestol šele ko bo on (diktator Franco) umrj. Da-li bo Spsnijs v teh okolšči-nah kdaj mogla postati demokratična ns demokratičen način. js dvomljivo. Ksjtl cerkev v Španiji, ki poseduje tudi večino španskega bogastva, je absolutno proti svobodnim volitvam ln proti obnovitvi demokratičnih strank. Kardinal Stf-gura je vslSd tega tudi za strogo cenzuro, toda ne proti njegovim pastirskim pismom, v kateri ščule španske katoličane proti protestantom .j i D." pravi, "vse sili" v delete! katere Proletarec označuje za cpiezdo intrig. Torej čemu ne "silijo" rajše za železni zastor, namesto da se skušajo izkobaca-ti izpod njega. To, da so mnogi ljudje sa železnim zastorom" nezadovoljni, je naravno, kot so bili še v vsakem prevratu in v preosnavljanju družabnega reda. Toda ljudje so hoteli od tam tudi ko še ni bilo železnega za- storja. Ivan Cankar je v svojih | dneh pisal, .. kakor pred kugo so bežali..." In bežali so "s trebuhom za kruhom" iz katoliške Francjožefove Avstdje in bežali bi iz Aleksandrove Jugoslavije — ter tudi so, ako so kam mogli. Amerika je sprejela v oni dobi vse, ker bila je ogromna in razmeroma prazna. Novi režimi pa si prizadevajo ustvariti razmere, v katerih bo imelo prebivalstvo zsdosti dela in blagostanja doma. Sedaj je zadosti dela — preveč ga je, zato si pomagajo z "udarniki", s "prostovoljci" itd., pa seveda tudi z ujetniki. A razmere pa se zelo počasi zboljšujejo. Saj se niti v Italiji in Franciji ne, vzlic temu, da prihaja v njuna pristaniščs ladja za ladjo z blagom, živili in stroji, jima^v dar na stroške naših davkoplačevalcev. « .i i " Med duhovniki, ki so nedavno prišli v Ameriko iz Koroške, iz Italije, Trsts sli iz Pariza, je prelat dr. Jože Turk, ki je bil do prevrata profesor zgodovine na ljubljanski teološki fakulteti; v begunstvu je bil od 1. 1945 deloma v Avstriji in nato v Švici; dalje je prišel dr. Emil Hodnik (doktor sv. pisma) in duhovnik Ivan Lavrih, ki je bil v begunstvu na Koroškem. Pred njimi pa je prišlo precej drugih, nekateri slovenski begunski duhovniki pa so si izposlovali izselitev v Argentino in v par drugih južnoameriških republik. Par pa jih je dobilo zavetje v Kanadit Ameriški katoliški Slovenci torej za dušne pastirje niso v stiski. In "A. D." ima gradiva za protititovsko in proti-komunistično propagando od teh gospodov več kot pa prostora. Sirija, ki pripada demokratičnemu bloku, je dobila minuli teden vlado kar preko noči — brez vsakih volitev. Poveljniki armade, ki je dobra le za tlačenje svojih državljanov, je polovila ministre v posteljah, jih vrgla v zapor in njihovih portfeljev so se polastili novi vojaški ljudje. Kdo je bil zadaj za to revolucijo — tega ne povedo točno. A gotovo se ni dogodila kar tako brez vednosti tistih sil, ki sedaj prevladujejo v Sredozemlju. Poljska vlada ima težak boj s cerkvijo. Dolži jo, da deluje po navodilih vatikana za oslablj-enje poljske republike, ker čimbolj bi oslabela gospodarsko temveč bi vlada izgubila zaslom-be med ljudstvom. Vatikan se je odločil tirati katoliške dežele — tiste, ki so pod sovjetskim vplivom, v kaos ker rsčuns, ds brez zmede in brez vojne jih ne bo več dobil nazaj. V propagandi se gre Vatikanu za duše. A v realnosti pa le za cerkvena posestva, za dohodke in za politično moč. Winston Churchill je spet prišel grmeti pa.Ameriki. Vrnil se je v Anglijo ts teden. Prsvi, ds bi bils že vsa Evropa pod rusko železno peto in nad Anglijo pa bi metali bombe na njena mesta sovjetski letalci — če ne bi imel Stalin strahu pred ameriškimi — atomskimi bombami. Samo to nas je rešilo pred novimi sovjetskimi invazijami, je dejal Churchill v svojem govoru 31. marca v Bostonu in 15 tisoč ljudi mu je ploskslo. Njegove govore raznašajo tudi radio omrežja po vsi deželi in television. Churchill se je ob tej priliki tudi pohvslil, ds je Trumsnovs doktrina pravzaprav njegova iniciativa. Pred tremi leti je bil Churchill povabljen za govornika pred študente nekega malega kolegija v malem mestu Fulton, Mo. Ta njegov govor je bil oglašan širom Amerike dolgo pred datumom shoda — in ps da bo šel Churchill v Fulton v spremstvu predsednike Trumana. Ts- ko je tudi bilo. In Trumsn je sedel na odru tik Churchilla in mu ploskal, ko j? udrihal po "železnem zastoru", po Moskvi in pozival zapadni svet v skupno zvezo "za bran pred komu-nizom". Takrat so mnogi v Ameriki Trumanu jako zamerili, ker se je pustil tako brez premisleka 'potegniti" Churchillu. Na shodu omenjenega dne v Bostonu je to epizodo v Fultonu Churchill omenil in ugotovil, da kakor so jo tudi njemu zamerili — izkazalo se je,."da je bil v pravem". Kako? S tem, da je Truman proglasil svojo doktrino proti komunizmu in da imamo sedaj tu atlantski pakt — najmogočnejšo vojno zvezo kar jih je še kdaj obstojalo na sve- tu. Winston si torej lasti "kredit" za ukrotitev "trinajstorice" v Kremlu in "ukročena" je bila vsled ameriške odločnosti iti v ospredje zveze proti nji. In kot že rečeno, le mi imamo atomske bombe in kot trdi Winston, tri-najstorica v Kremlu se jih je toliko zbala, da vztraja le v "mrzli" vojni, ker si v vročo ne upa. S takimi govori, pa naj jih ima kdorkoli, svet ne bo dosegel stanja vzajemnosti, pač pa se bližal točki, s katere bo počilo in pričela se bo v sekundi tako "bliskovita" vojna, v primeri s katero je bila Hitlerjeva vojna invazija kot kak predmestni vlak. Kajti v vojni tehniki se je od njegovega poraza v hitrici veliko spremenilo. NAPORI V GARYJU ZA T01IRANC0 IN ZA ZGRADITEV POŠTENE MESTNE UPRAVE KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST M U t- * i • Pridoblvajmo ma NOVIH naročnikov * * t Obsavljajme aarečsiae TOČNO petere » "t-S AfiU-ajmo mad dragimi narečalkl, ' da Here Iste • Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni afclad In pHporofajmo te tudi drugim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev Is drage stvari • Naročajte slovenske Ia angleške knjiga • Is PROLETARY EVE knjigarne S Poskrbite, da si aarote AMERIŠKI DRUŽINSKI ' KOLEDAR vsi tisti, ki tags ia niso storili • Naročite ROLEDAR tudi tvojeom v * 1» enako PROLETARCA. kraja Vsakdo naj stori ta naš list kolikor moro, pa bomo vso toiavo imogovalil Gary v Indiani je prišel minule tedne v dnevem tisku in v novicah po radiu zelo v ospredje radi organiziranega nastopa žensk proti mestni upravi. Gary ima izmed vseh večjih mest severno od ameriškega juga največji odstotek: črncev in nastalo je sovraštvo med njimi in belopoltnimi na vseh koncih in krajjh. Dogodile so se stavke belopoltnih učencev v šolah čim so prišli mednje tudi otroci črne poki. Dogodili so se v dobi zadnjih nekaj let tudi plemenski boji, toda ne tolikšni kot nekaj prej v Detroitu, Medtem je v Garyju prišel na krmilo občine, kakor trdijo kritiki, raketirski element, ki stori kolikor more za poslabše-vanje namesto za izboljševanje poštenja v mestni in v okrajni (county) vladi. Sploh so taka mesta, ki imajo zgolj industrialno prebivalstvo, bila bolj izpostavljena vsake sorte lumpar-skim klikam kot pa kjer je mešana industrija, ali pa če je mesto zgolj obrtniško in trgovsko v poslužbo farmarski okolici. V Garyju je znova zavrelo, ko je neki zamorec pograbil za ročno torbico, a se je napadena ženska uprla in jo stiskala k sebi. Nspsdelc jo je nato ubil revolverjem in ji mrtvi iztrgal iz rok svoj plen. Umorjena ženska je bila učiteljica, belopoltne rase in jako priljubljena. Ker se napadi na ženske torbice v Garyju postali takorekoč vsakdanjost, je gospodinje tisti umor podžgal toliko, da so se organizirale — in sicer za boj proti mestni upravi, ki dopušča vsake sorte hazard-ne igre, da možje pridejo po prejemu plače praznih žepov domov. Dalje, ker dopušča prostitucijo in ob enem ne ščiti belopoltnih gospodinj niti ob belem dnevu, pred zamorci, ki jim ugrabi ja jo torbice ali patrih posilujejo. Tako so se začele demonstracije belopoltnih žensk. Udrie so v mestno hišo v več kot tisoč po številu, ne da bi kaj opravile. 2upana so obdolžile, da je pajdaš rsketirjev. Policijskega načelnika, da je zaveznik zločinskih elementov. Nato so se obrnile za pomoč na govemerja države Indiana. Gary je "zloglasno" mesto. Naivne delavce gulijo na vseh koncih in krajih. Nobena oblast jih ne ščiti. Garyski župan je bil nedavno ns konferenci zveze ameriških županov v Washingtonu in baš tedaj se je v dnevnem tisku o njemu največ pisalo. Slabo — seveda. A ženske v Garyju so se zavzele, ds takega stanja ne bodo trpele in ga ne bodo. Slabo pri tem je, da ne zvra-čajo krivde samo na belopoltne rsketirje temveč tudi ns črnce, ki ps so prsv tsko žrtev sleparjev in sleparskih "politiš-nov'\ V Garyju deluje tudi pomirjevalna organlzacijs, ki skušs brez nssilnosti ustvsriti toleranco med belopoltnim in zamorskim prebivalstvom, dasi ss ji doslej njen nspor ni Še nič ksj posrečil. Bolj optimistično poročilo o nji ps ims informstivna sgencijs Common Council, ki piše pod nsslovom "Orgsnizirana zsvest skupnosti" sledeče: Rsznolikost Američsnov — predstavljajoči!), kot tskih, sle- herno narodnostno ozadje, kulturo, pleme ln veroizpoved — more napraviti delovanje demokracije v Zed. državah enega najinteresantnejših poskusov v človeških odnosih, ki bi ga bilo težko izvesti kjerkoli drugje na svetu. Navzlic temu vemo, da v nekaterih krajih naše dežele živi skupaj na prostoru nekaj kvadratnih milj mestnih blokov toliko različnih narodnostnih in verskih skupin, da pogosto nastanejo trenja med njimi — oso-bito ako obstajajo tudi ekonomska trenja. Vsekakor je bila nekako taka situacija v mestu Gary, v državi Indiani, ko je tam 1. 1932 bila ustanovljena občna skupina—Anselm Forum —ki je zdaj na široko poznan in priznan. (Forum si je nadel ime Kanterburškega nadškofa, ki je bil pred devetsto leti rojen v Italiji in je bil poznan spričo svojega zagovarjanja resnice in svojega brezkompromisnega vztrajanja pri svojih načelih.) Gary je mesto ležeče na južnem koncu jezera Michigan, blizu velemesta Chicago. Ustanovljeno je bilo 1. 1906 po zaslugi važnega doprinosa in pomoči United States Steel Korporacije. Mesto je naglo raslo. Leta 1920 je imelo 40,000 prebivalcev; leta 1930 pa že 100,000. Ker je bilo to prebivalstvo v glavnem odvisno od težke industrije za svoje preživljanje, je, naravno, trpelo več kot večina, ko je prišla v deželo depresija. Temu ekonomskemu udarcu se je pridružilo še medsebojno nasprotje različnih narodnostnih in verskih sku- pin mesta. Bilo je v teh nevarnih in temnih dneh depresije, ko se je zbrala skupina garyskih meščanov k posvetovanju, kaj bi se dalo ukrenito z vidika vcepljen-ja pojmovanja, da spadajo vsi skupaj, neglede kakšnemu ozadju pripada ta ali oni prebivalec mesta. Posamezniki, ki so prišli skupaj k posvetovanju, so sami pripadali k različnim skupinam živečim v mestu. Niso imeli namena, da ustanove kako splošno gibanje, pač pa so se zanimali predvsem za izboljšanje položaja v Gary-ju, torej za podvzetje težke naloge vzgoje celotne komune ali mesta. Brišli so skupaj, ker so hoteli najti v svojem medsebojnem občevanju užitek v spoznavanju različnosti narodnosti, veroizpovedi, poklicev in običajev, namesto da iščejo v takih razlikah sumnjo in mržnjo. Njihovo število se je večalo in končno je bila ustanovljena stalna organizacija. S tem pa so se pojavili tudi dogodki, ki so jemali pogum onim, ki so želeli doseči uspehe z začetim delovanjem. Na eni seji skupine, na primer, je bil črne predlagan za sprejetje v organizacijo. Takoj se je oglasil eden izmed članov in izjavil, da bo prisiljen resignirati ako se sprejme črnca v organizacijo. Resignacija člana je bila sprejeta takoj, ker drugače biti ni moglo. Taki in podobni dogodljaji so tvorili trde preiskušnje za može, ki so začeli gibanje, toda so bili spričo težav le še bolj enotni in složni ter so pod vodstvom mladega norveškega Američana, Reuben E. Olsena, pričeli razvijati organizacijo, ki je bila velike važnosti za mesto in zanje same. Da bi bila njihova organizacija uspešnejša, so pričeli sklicevati svoje seje v različnih delih mesta. Enkrat so imeli sejo v kaki cerkvi, drugič v sinagogi, v šoli, Domu ter v raznih civič-nih ustanovah. Iz vidika raznolikosti članstva je bilo to potrebno in važno. HoteČ poseči v vsa predel j a mesta in'okolja, so orgsnizirali trinajst debatnih oddelkov, ki so bili vešči in pripravljeni nastopiti v razpravah o kakih lokalnih in splqsnih zadevah. Ti debatni oddelki, ki so mestu ozir. komuni na razpolago brezplačno, prinašajo Anselmov glas svobodne razprave kamor- (Konec na 5. strani.) lIHMMMIllimiMMIMIIIIHHMMIMIIHMimMt I...J. T ' , ■ PIKNIK V KORIST T- ^f f 4 * * w <■■ f + > PROLETARCA j Priredi klub st. 1 JSZ v Soboto 9. Julija j pri Keglu v Willow Springs, III. .j i * : Fina godba. Pričetok ob 2. popoldne.; .......................................Ill M MM ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. Mlehlgss S^SUS 1838 N. HAlSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SR TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. KACUN ZA JANUAR IN FEBRUAR 1949 Bilanca dne 31 decembra 1948 ..........................................$1,050.26 Dohodki za upravni sklad SANSa: Podružnica štev. 8 SANS, West Newton, Pa..............$ 15.55 M j8 Sheboygan, Wis................ 5.00 " 24 " Virden, 111.......................... 6.86 " M 25 Chicago, 111, ........... 7.65 »i »» 27 " Arcadia, Kansas 2.00 » 45 .» Sheboygan, Wis. 5.40 .. 48 Cleveland, Ohio ........ 21900 M 5(J Milwaukee, Wis................ 6.00 " 60 Chicago, 111.......................... 12.00 " 73 Herminie, Pa..................... 10.00 M gj » Chisholm, Minn................ 10.00 - "107 " Gallup, New Mexico ......... . v 16.00 Federacija društev SNPJ za zapadno Penng. 24.00 Istrski ameriški družabni klub, Chicago, 111. ............ 15.00 Progresivne Slovenke, krožek štev. 12, Sheboygan, Wis. 12.00 Prispevki za kampanjski sklad Progresivne stranke........ 15.00 Za posamezne številke revije Tovariš .............................. 2.10 $ 383.56 ( 200.00 4.10 13.77 16.02 3.74 $1,433.82 IZDATKI: Najemnina urada ................................................................$ Razsvetljava in čiščenje ...................................-................. Telefon in telegrami •..........«...................................••••............ Pbštnina .................................................................................: Ekspres ................................................................................ Plača uslužbenca ..........................„................................................................................343.00 Dohodinski davek od plač .............................................................................39.20 Davek socialnega zavarovanja ........................................!... 13.68 Dohodinski davek od plač ..u............................................ .... 39.20 Seja izvrševalnega odbora SANSa .........'....................................................216.10 Revije in časniki ..............................................................................................................................1.96 Naročnina ...........................................................................................................2.00 vojna priiietla ne le zmešnjavo i preživijo nekaj dni v šo torišču, vsemu Človetivu, temveč da že kjer delijo vse veselje in vse te- Skupni izdatki upravnega sklada........$ 844.57 Bilanca v banki 28. februarja 1949 ....................$571.58 Ročna blagajna 28. februarja 1949 .................... 17.67 589.25 $1,433.82 SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE Bilanca dne 31. decembra 1948 ........$ 91,786.36 Obresti od hranilnih vlog ........................ 790.41 Izdatki v zvezi z bolnišnico $ 92,576.77 $ 1,690.18 Bilanca dne 28. februarja 1949 ................$ 90,886.59 Obljubljena vsota (Pledges) .................... 33,000.00 $123,886.59 SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVENIJO: Prispevki v jan. in febr. (Seznam št. 1)....$ 2,165.35 SKLAD ZA SVOBODNI TISK: Prispevki v januarju ..........................$ 14.20 Mirko G. Kuhel, gl. tajnik. Milan Medvešek, blagajnik. JUGOSLAVIJA NA KULTURNI KONFERENCI ZA MIR Na mednarodni konferenci za kov, znanstvenikov in kultumi-mir, ki so se je udeležili umet- kov Federativne ljudske repu-niki, znasteveniki in drugi kul-; blike Jugoslavije. Mi gostje te turni delavci iz vseh delov sve- konference smo u ver jeni, da vse ta in ki se je vršila v New človeštvo globoko prizadeva ak-Yorku od 25. do 27. marca, je cija, ki so jo podvzeli ameriški bila zastopana tudi Jugoslavija umetniki, znanstveniki in pro- s štirimi delegati. Peti delegat je bil Josip Vidmar, predsednik prezidija vlade Ljudske republike Slovenije, ki so mu pa zdravniki v zadnjem momentu zaradi zdravja prepovedali polet v Ameriko z letalom. Jugoslovanski delegat,, sklada tel Jo-van Popovič, je v imenu umetnikov, znanstvenikov in kulturnih delavcev Jugoslavije podal naslednji govor na banketu v hotelu Waldorf-Astoria. Slovenski prevod se glasi: "Res me zelo veseli, da lahko pozdravljam to konferenco za dosego miru v imenu umetni- fesionalci, ljudje dobrovolci. Tej konferenci želimo najboljše uspehe — v interesu miroljubnega sodelovanja med narodi in v iateresu ameriške kulture, ki je nedeljivi del kulture človeštva. "Dim požara, ki ga je zanetila zadnja svetovna vojna, se ie ni razčistil. Marsikatere globoke rane še niso zaceljene. V mnogih deželah se še vedno občutijo vojne posledice, toda že danes pričujemo poizkuse za ustvarjanje vojne psihoze. Sklicatelji te konference so pravilno prikazali dejstvo, da bi nova priprave ua novo vojno same po sebi ogrožajo kulturo in.do-Uojanstvo človeka. Na srečo, seveda, se pa take govorice o vojni ne slišijo povsod. Le gotovi krogi v nekaterih državah govorijo o vojni. Mi v Jugoslaviji verujemo v to, da si ljudstva vseh dežela žele le miru in pri-1] rešitev, jateljskega sožitja z drugimi ljudstvi. Popolnoma smo prepričani, da obstoja možnost za mirno kooperacijo med deželami, ki imajo drugačen način življenja in drugačen družaben red. Taka miroljubna kooperacija je mogoča, ako se spoštuje pravica vsakega naroda do takega življenja, kakršnega si vsak narod sam zaželi. "Zagotovim vam lahko, da v Jugoslaviji nihče ne širi govoric o vojni in nihče ne more ščuvati v vojno. Ce bi se to smatralo za prestopek svobode, tedaj želim izjaviti, da je to prestopek v interese miru in v interesu svobode same. Jugoslovanski narodi želijo mir. V svoji borbi za svobodo v zadnji vojni so utrpeli ogromne žrtve, da si ustvarijo novo srečno in plodno življenje. Dan za dnem si jugoslovanski narodi zmagovito gradijo svojo domovino. Milijoni Jugoslovanov so v procesu veličastnega kulturnega prerojen-ja. Odprta jim je svetla bodočnost. Zaradi tega se borijo za pravi in trajen mir med enakopravnimi in suverenimi narodi. ''Umetniki, znanstveniki i n drugi kulturni delavci v moji domovini imajo velik vpliv na jugoslovansko ljudstvo, ki jih spoštuje. Oni so del ljudstva. Nimajo samo pravice, temveč tudi dolžnost, da govorijo v dobrobit svojega ljudstva. "Umetniki, znanstveniki in profesionalci nove Jugoslavije si žele kulturnih zvez z drugimi narodi, kajti kultura človeštva je skupno dedinstvo nas vseh in kulturni doprinosi nas vseh pripadajo človeštvu. Med ljudstvom vsake države, med narodi Jugoslavije, najde vsak košček umetnosti, vsak znanstveni doprinos, Vsak kulturen doprinos, ki služi povečanju vere človeka v človeško dostojanstvo— takojšen globok odjek. Na drugi strani pa delajo proti zbližan ju narodov vseh dežol taka umetniška dela, ki sejejo diskriminacijo in mržnjo, ponižujejo dostojanstvo človeka in trgajo njegovo dušo. Take vrste kultura v resnici predstavlja zanikanje kulture. "Popolnoma sem prepričan, da umetniki, znanstveniki in profesionalci lahko veliko store v obrambo miru in za ustanovitev miroljubnih odnošajev med narodi. Pravi umetniki in znanstveniki sveta to delajo danes. Odkritosrčno želimo, da bo ta konferenca umetnikov, znanstvenikov, in profesionalcev doprinesla svo} delež za to veliko stvar.'* • ' žave ter delo skupnega sožitja. Potom vseh tek aktivnosti se je Anselm Forum učvrstil v za vesti prebivalstva in postal del iste. V tem pravcu se tudi članstvo udejstvuje, skušajoč v glavnem razčiščevati nastajajoča vprašanja in svetovati primerno Balkan spet torišče spletk zapadhega in sovj. bloka. (Konec s 1, strani) birokratski element. V Grčiji je nastal po uničenju republike fašizem s sedanjo dinastijo na čelu, ki je bila pronemška. Albanija je postala italijanska provinca. Jugoslavija je začela cikati na Berlin in sklenila tik pred vojno pakt s Hitlerjem. Moskva se je v tem metežu tudi odrekla Balkanu in sklenila sporazum s Hitlerjevo vlado. Vse to je sedaj zgodovina, toda pričenja se njeno novo poglavje. Spor kominforma s Jugoslavijo Po vojni so se dogodili v državah, ki se jih sedaj označuje za sovjetske "satelitkeV preobrati in ven so šli kralji z vso svojo žlahto. Vse te dežele so 'je okli-cale za republik«. In vse so uvedle proces gospodarske pre-u red be ii fevdalizma in kapitalizma v socializem sovjetskega vzorca. To je res bil prevrat. Izgledalo je, da gre gladko, dokler ni prišla na dan izjava kominforma, da je jugoslovanski premier Tito zgrešil leninistično pot. In kot bi trenil, se je začela propaganda v vsem sovjetskem bloku proti njemu — a Tito ni padel, kakor se je pričakovalo v državah sovjetskega kakor tudi an-glo ameriškega bloka, da bo. Toda ta spor ima posebno za Jugoslavijo težke posledice, ker —kot smo tu že poročali, jo gospodarsko in politično stiskata sedaj dva bloka — kapitalistični in protikapitalistični. Ti^O vrača sob sa zob To čudno dogajanje v zvezi 4Kiav sovjetskega bloka, ki je izgledala trdna in disciplinirana, je osupnilo svetovno javnost. A sedaj ne več. Tito se je odločil riskirati vse v kljubovanju Kremlu in Moskva, očividno, se je odločila v svoji trmi kljubovati Titovi trmi. Popis nedržavljanov Bilo bi napačno, ako si kdo predstavlja, da ni med člani komunistične stranke Jugoslavije — pravijo ji partija — ni-kakega trenja. Ga je. Kominform v nji ima pristaše, a ustroj stranke kontrolira režim, kot je pač jasno v vsaki deželi. Dokler ne izgubiš moči, si na vrhu. ci^i, oziroma kadarkoli že od postanka sedanje Jugoslavije. Strah prfd .Xpijon^ provokator-ji, propagandist! ill morebitnimi atentatorji je v vseh teh deželah velik — saj je vzkipel celo v naših Zedinjenih državah. S tem popisom pa se provocira tudi prijatelje. Toda vlada ne ve, kdo je kdo in tako morajo skozi vse take neprilike tudi simpatičarji. * •' i. Ekonomska vojna miru jako ' nevarna Zelo pogubno vpliva na to razmerje na Balkanu tudi ekonomska vojna dveh blokov proti Jugoslaviji Iz Moskve je bilo že pred meseci poročano, da bo pa le lahko. Romunija pa Jugoslaviji če hoče škoduje z odpovedjo petrolejskih izdelkov. In Madžarska s svojimi transportnimi zvezami. Čemu ta spor kominforma? Ako se bi hotele države sovjetskega bloka kaj naučiti, naj bi pogledale za zastor zapadnega (anglo-ameriškega) bloka. Tu se stranke prerekajo da kaj, a ostane koncem konca v zapadni zvezi vse pri določenem prvotnem sporazumu. Sovjetski blok pa se vsled svojih starih razvad iz prošlosti še ni naučil, da se s samimi ukazi nikamor ne pride. Prerekaj se do mile volje, potem se spora- Jugoslovanska ylada je ne- Sovjetska zveza ukinila uvoz v zumi, pa bo njegova "ljudska • ... .. Timnal airiin QO /./-lot 1/r.t r «« — davno odredila tudf ponoven popis vseh nedržavljanov, ki bivajo v njenih mejah, ali so se Jugoslavijo 90 odstotkov. Bolgarija sicer nima v Jugoslavijo kaj prida izvažati, še priselili vanjo v minulih mese-imanj pa Albanija, ali nagajata demokracija" res demokracija. Drugače pa bo morala v defen- zivo, oziroma je že v nji — in to veliko po svoji krivdi. i i i i ■ • i i i • : : ■ : /sketmT^^j Mednarodnemu delavskemu prpzniku PRVI MAJ ho PKOLETAHEC POSVEČEN V IZDAJI Z DNE 27. APRILA Pošljite v to številko dopise, voščHa in ako mogoč* koj drugih oglasov: Cene: Voščila - ime in naselbina - 2 vrstice ...$J00 Oglas, vsak palec višine v širini ono kolon« .75 Torej štiri palce v širini dveh kolon............. 6.00 Pot palcev v širini dveh kolon...................... 7.50 Pojasnilo k temu je na prvi strani v tej • itevilki. Ako morete sodelovati, prosimo, J pošljite oglase ki imena čimprej. i mt NAPORI VGARYJU (Konec s 4 strani) koli pridejo. In vrata so jim odprta povsod. Zdaj je sedemnajst let odkar je bil ustanovljen Anselmov Forum. V tej dobi je mesto Gary zabeležilo prospeh in se dokaj spremenilo, toda Forum se ni spremenil ln ni nikdar odstopil od svojega prvotnega cilja — da vzpostavi mostove prijateljskega tovarištva, namesto zidov in železnih zaves, med 44 narod-nastnimi in 55 verskimi skupinami mesta Gary. Kot modema organizacija, je Anselm razvila več načinov s katerimi služi skupnosti. S svojim filmskim oddelkom nudi slike o medsebojnih človeških odnosih, kajti taki filmi so vedno zaželjeni. Izdaja tudi svoj "Vest-nik" (Newsletter), ki prihaja mesečno v roke čitateljev doma in v drugih državah Unije, kot tudi preko morja. Ob priliki ob-hajanja svoje petnajstletnice, je organizacija odprla svojo lastno malo čitalnico. Tu je najti knjige o veri, politiki, človeških odnosih in podobnem. Čitalnica je odprta vsem. Organizacija skrbi tudi za razmnoževanje in deljenje literature, ki meče luč na poglavitne socialne In politične probleme in vprašanja. Druga hvalevredna ustanova organizacije je Anselm Camp, kjer pride skupaj po 175 v Anselmu včlanjenih staršev in otrok — črnih, belih, protestantov in Židov, naseljencev in domačinov, najrazličnejših poklicev — da skupaj Napetost, ki položaj poslabšuje Jugoslovanska vlada s Titom na čelu se je odločila vztrajati— v svesti si — tako je izjavila, da se ne bo uddla pritiskom tujih interesov, p* naj pridejo od kjerkoli. Tako je bila na mah obkrožena od vseh svojih sosed sovjetskega bloka, ki so jo začele v svoji propagandi napadati, njih vlade pa jo ponižale s pre-lomitvijo trgovinskih pogodb in končno še s tem, da so odpokli-cale svoje vodilne diplomate iz Beograda, namreč ambasadorje in poslanike. Glasilo jugoslovanske komunistične stranke, "Borba" v Beogradu, dolži odgovornosti za te homatije sovjetsko vlado. In za vzrok navaja, da Moskva hoče odločilno besedo v vsaki nji podrejeni držaVi tudi v njih notran-jeh političnih in gospodarskih zadevah. Po Titovi vladi kominform udriha posebno vsled njene petletke — češ, da bo polom in da Jugoslsvija ne potrebuje industrializacije v velikem temveč le moderniziranje kmetijstva po sovjetskem vzoru. Tita se je uprl in vodil svojo petletko dalje vzlic bojkotu držav kominforma, ki so mu poleg politične napovedale tudi gospodarsko vojno. Vloga Bolgarije in Albanije Bolgarski premier Georgi Dimitrov in albanski Hodža sts oba -s kominformom. Tito je obema veliko pomagal v času, ko je bilo jugoslovansko ljudstvo vsled vojnega razdejanja samo v siloviti potrebi, a je vendar njegova vlada na svoje stroške zslagala poaebno Albanijo, ki je bila v lakoti, in Bolgarijo, ki je bila razdejana najbolj vsled političnih sprememb. Tods Tito Je bil postavljen na kritično rešeto in Bolgarija ter Albanija, pkupno z vsemi drugimi državami sovjetskega bloka, so nastopile proti njemu. Dr. John J. Zavertnik Tsl. CRawfard 7 1*1* OFFICE HOURS: 1:3 S ta 4 F. M. ft Wed., Sat. and 9yn.> :!• to SiSS r. M. rp EDUCATION ORGANIZATION OFFICIAL OMAN OF i. S. F. and Its (ducotionol fturoau IKULLI AKtL *. / t4 'f «1» f ' , CO-OP!« ATI V E COMMONWEALTH NO. 2159 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., April «, 1S49 Former Communist Now Hunts Them .»./.ou THE MARCH OF LABOR VOL. XUV. -, Ben Gitlow, the reformed Communist who served three years in Sing Sing for his political views, has been hhred by the Broyles Commission — to look for Communists. The 58-year old New Yorker's employment is temporary, but could become permanent, said Sen. Paul W. Broyles. chairman of the Seditious Activities Investigation Commission of the Illinois General Assembly. t Git low's first job will be to help the commission seek out any seditious and subversive persons at the University of Chicago and Roosevelt College. Broyles said the commission might also employ students at the schools as under-cover agents. Gitlow, a former New York legislator and former general secretary of the Communist Party, broke with Stalin in 1929, he said, and renounced Communism in 1939. The Broyles Bill has little practical value, because existing Federal Laws on Sedition already cover nearly every point brought up in the newly-proposed bill. The only thing it will do is create a few more jobs for politicians, and spend more of the taxpayers' money. The idea of employing college students to spy on their fellow students, is truly a low trick. What kind of democracy are we going to have in this country if we have "spies" all about us, eager to pounce on every little incident as "subversive," in order to get glory for themselves, in exposing an "underground movement."? If politicians are allowed to continue creating new committees for the investigation of subversive activities, in all parts of the country ,this situation will get out of control and it won't be long before we'll need special committees to watch over these "special committees." I don't know, maybe that would be one method of decreasing unemployment! It is hard to imagine giving respect to a committee on "Seditious Activities Investigation" when a member of that committee has been arrested for doing the very same thing he now proposes to eliminate. In ordinary life, when a man has served a prison sentence — no matter what for — his record remains with him alway*. Where ever he goes, it is always there to discredit him when he attempts to seek employment. How is it, then, that a man such as Ben Gitlow is appointed to an Illinois committee? - " c FREEDOM IS A MATTER OF ECONOMICS tween socialism and a totalitarian state, that skme choice' it just as real, even though ""flot presently as pressing. her4 at home.-v< We're going td have*'a Socialist United States of America. ... Or we re going to be a controlled and regimented people. "The United States," says the "Textile Worker's" editorial, "is capitalism's ' Show - window." Correct—but inadequate. The United States is mbre than that; it is the last bulwark 'of capitalism in all the world. And if it is to preserve the class reiaUoM^hick, capitalism must have. M bribe government offfclils, the cburts considered the crime so insignificant as to sentefl&'tlft* črtmtoals to a mere eight foftffths 1* tjkfl. Such Is justice, even in Our nation! The father of a large family steals bread for his children and 1s sentenced to a year and a half in prison. A congressman and war contractors use a war situation to cheat the government to the tune of seven-cipher figures, and get sentenced to. eight-months in jail. It sems that the symbol of justice, which is a blindfolded woman holding the scales, allows her U.S. ARMY USED IN STRIKES AS IN WAR A few weeks ago. the Newspaper Enterprise Association, a Scripps-Howard syndicate, carried a story telling of all tfie "odd jobs" performed by the army outside of its military functions. Listed among theee "odd jobs" were the maintenance of "special force«" to "keep order during strikes" and to run the railroads "in case of strikes." That had an ominous ring, so LABOR checked up with the Army Department. A spokesman called the story "grossly exaggerated" and LABOR so Quoted him. A further investigation by this paper, however, shows that the story was not exaggerated—that, in fact, the Scripps-Howard syndicate may not have gone far enough. A document in the fivent it shows the army regards its Jurisdiction as far-reeching—e ven to the point of breaking strikes. -—Labor ■ __i * "Ultimately consumers pay for every factory and processing plant that auppliea them with goods. Only In the esse of cooperative enterprlaea do they obtain title.'* —Paul Oreer, in The Nation. scales to short-weight the poor and favor thie rich. • THE WAR PSYCHOSIS By K. M. Laadis II One of the most dangerous things you can do these days is to organize a meeting to discuss the possibility of pesce between the United States and Russia. Dr. Harlow Shapley, famous Harvard astronopier, has found this out. He is chairman of the National Council of the Arts, Sciences and Professions. Dr. Shaptey thought it might be a good idea for some of the world's scientists, artists, and writers to get together in New York and exchange ideas. a Among the 500. sponsors of the meeting were sueh men as Albert Einstein. Henry Pratt Fairchild, W Ernest Hocking, Thomas Mann and Louis Untermeyer, There were only a few Communist*. Yet the State Department deliberately set out to discredit the meeting as Communist-inspired. With a show of generosity, the department granted entry permits to guests invited from Communist countries. Among the dangerous characters admitted were Dimitri Shostakovich, famous Russian composer. • In taking this action, the department boasted of our government's "devotion to freedom of information and free speech on any issue, however controversial it may be." But while the department admitted Communists from behind the Iron Curtain, it refused to ad-m ft non-Communist delegates from western Europe Visas were denied to such Britishers as SclenSst J. D. Bernal, Actress Patricia Burke, Author J. O. .Crowther* artd to the French authority on ^ international law, Abbe Jean Bouller. It was explained by State Department officials that the "Communist viewpoint" would be adequately presented by the delegates from Cominform countries. In other words, the Communists were admitted in order to Impeach the conference—and the non-Communists kept out in order to gi^e it a falsely Communist character. Instead of toeing devoted to free speech, the State Department was trying to make the conference appear seditious. And there were many so-called liberals who were eager to lend a hand, and picket freedom of aaewpbly, All of this ts part of a common movement te seal the Russian and American worlds from each other, and to make ant kind of friendly contact Impossible. The State Department is adopting the same attltade to this matter as the Kremlin, and is moving in its own way to spread what ThomaaMann calls "war psychosis." . We're living now In a world of official propaganda. Ideas are judged not on their merit but on their value as "weapons This is part of the cold war —Chicago Sun-Times ijttli: lithi:ii By JOHN PAINfe The Chicago Union Stock Yarda were opened for business on December 25, 1S65. "Why don't you go to the movies tome hing. Luther?" asked Mr. Dilworth, the Dimity Diaper czar. "I'm fed up with movies, Pop. They're not realistic enough for me. I've outgrown them." said Lit-1? Luther. "I'm glad to hear you *ay that, my boy. I am very disgusted with the movies myself. Why, I saw one the other night in which the rich villian didn't relent and make the hero a partner in the business until almost the end of the picture. It was very subversive For seven re :1s the rich man is a villain. Very tubversive." "Pop, the only thing wrong with it was that in the end the boss bees me a hero. Who ever heard of anything like that except in a movie?" Once a boas, always a boss, I always say." "Don't tell me what you always *ay, Luther," shrieked Mr Dilworth. "I don't care what you always say, particularly when you say nasty things about bosses. For your Information, my lad, I am now in the movie business and mr first production starts very shortly" f "No kidding, Pop What's the name of it?" "We haven't decided yet It will either be called 'I Love My Boas; or 'I Love My Employer.' We haven't deckled. The stars will be Robert Taylor, playing a typical American boy, and Rita Hayworth, playing a typical factory girl." "See what I mean. Pop? No realism!" "Don't worry, son. There'll be plenty of realism. It's a very realistic plot. And not subversive. As the picture opens, Taylor is seen coming home from the war. He has the Congressional Medal ol Honor, the Purple Heart with nine Oak Leaf Clusters and a few miscellaneous medals At the station he is met by his old boas, Charles Coburn. who tells him that his old job as personnel manager is still waiting. * "On the way to the plant he sees s striker battling a cop. 'Is thi what I fought for?" he cries, and shoots the striker through the heart We then see him being accquittec in court, where the mayor shakes his hand and Coburn makes him a junior partner In the firm. "Back at the factory thing? •ren t going ao well. Production isn't rising quickly enough. The workers are showing signs of indifference to Coburn. Taylor shoots 12 workers, after inquiring 'Is this what I fought for? and is Immediately elected Governor of the State. In the next reel____" "Pop, pardon me for interrupting, but this picture sounds like the No. 1 stinker of all time. All it needs to be complete are some spies, snd earthquake scenes and Taylor scoring the winning touchdown. It's awfol. It's malicious. It's typical Hollywood. I shall boycott it." "Not so hasty, Luther. You are all wrong. It ls a 100% American film. It is very patriotic. It teaches our youth a great series of fine lessons. J. Pamell Thomas will love it." "What would you say is the main lesson of the film, Pop?" "The lesson. Luther, is that there is no kinder man than a boss " STATE DEPARTMENT HOPES TO REPEAL UN RESOLUTION Franco will soon be in the Atlantic Pact and the UN --------The Su%te Department has indi- Urnmn C,ted that U £or ear,y ^l**1 I reary COUia Decome of the United Nations resolution of 1 1040 calling for the withdrawal of ambassadors from Madrid. Reluctantly and late our delegates voted for that resolution. Now we regret it, for Spain forms a strategically important feature of the Atlantic coastline and its exclusion from the new alliance is strongly opposed by most of our military men. Several Latin American countries are ready to oblige us by moving to revoke the resolution in the General Assembly next month. Once normal diplomatic relations are resumed. it will be only a question of time before Franco is in the United Nations and the Atlantic Pact as well. Evidently the State Department considers the matter is good as settled, for last Sunday's papers carried the information that Admiral Leahy, lately the President's Chief of Staff, had been "tentatively" named as ambassador to Madrid The report was not official, but neither was it given as a rumor If true, it is both shame tul and revealing. For the State Department to connive at the rehabilitation of Franco is bad enough; but to designate as ambassador before the U.N. has even considered revoking its former resolution and to name the man who served as envoy to Petain and became his close friend and apologist would be an act of political cynicism we can iH afford at this particular moment. Cause for war The North Atlantic Military .'act, which the State Department nas been negotiating with Canada, Great Britain, France. Belgium, he Netherlands. Luxembourg, and lately with Norway and other countries, has aroused grave concern among large sections of the American people. The efforts of the authors and supporters of this pact to present it as "a defense arraignment designed to discourage aggreasion" have not been convincing and have not dispelled the people's concern. On the contrary, this concern is growing. It was to "calm" the nation that Sen. Vandenberg, original sponsor of the resolution for such* an alliance, and Sen. Connally, chairman of the Senate Foreign Relations Committee, took the floor with assurances that the Senate will not abdicate its sole right to, declare war, nor will they support a treaty which would bind the United States to go to war automatically, in case of an attack on one of the signatory powers. The American people can find very little comfort in such "assurances." They are designed not to prevent, but to smooth the way for the consummation of this unprecedented military alliance. Both Senators Vandenberg and Connally spoke not against, but for the pact. The main factor to bear in mind „in the discussions on the North At-tlan tic Pact is not the question of whether or not the United States Congress will abdicate its sole right to declare war. The main factor is that the United States government is undertaking to arm and lead the countries of the North Atlantic region in a military alliance against the countries of Eastern Europe, chiefly against the Soviet Union. This very fact is a grave »tep towards war, not toward* leace. As David Lawrence, the New York SUN columnist, wrote "The signing of a treaty with >blig*tions spelled out could in taelf become a cause for war. Th< .tiers aelections of countries as ad lacent to a (UN) member state tan lead to the belief that the defense pact is aimed at sucte^coun-ry. This is contrary to the basic :oncept of the (UN) charter." The secret negotiations for the North Atlantic Pact have not only led to the belief that it is directed igainst a member of the United Nations—the Soviet Union. This fact has been openly admitted— •ven boasted about by the very authora and sponsors of the pact. Troubles in Japan Capitalism Isn't working out so well in Jspan under MacArthur. A conservative government got in by the customary path of promises, and then found it could not make a budget that would permit it to carry out its promises. Socialist and Communist opposition says It should resign. The labor unions that grew like mushrooms In early occupation days, and that still have union officers paid moetly by employers, even though dues range from 2 to 10 percent of wages, must get their officers off employer payrolls In 00 days—and there Is a bigger unemployment problem, but girls get jobs. We think the Uaited Nations could solve the Palestine problems by lend-leasing the Arabs a lot ef tents to fold up with. 11 refuse to pay . Taxes because of Military spending Becsuse they believe that pres ent military spending by the gov ernment is leading toward anothe war. eleven persons, living in oi near Philadelphia, have refused tc pay part of their 1048 federal in come tax. "In a world filled with fear and suffering," they wrote President Truman, "we want our dollars tc fight for the eradication of diaease not to invent new and more devastating bacteriological weapons.' Protesting that the spending ol "billions for armaments, con scrip tion and military alliances is i policy which can lead only tc war," the eleven tax refusers callec upon their fellow citizens "to turr back from the suicide of militar Ism while there is yet time." "We utterly oppose all forms ol totalitarianism." they told the President, but to oppose it success fully they suggested that the United States spend the billions now allocated for the military, tc "feed the hungry, promote economic rehabilitation, and allay the fears of the world by leading thr way to disarmament." Hope is a pleasant acquaintance, but an unsafe friend; not the man for your banker, though he may do for a traveling companion—Hall-burton. AMERICAN PUNTS MOVE TO SCOTLAND Lower wages; "No labor Trouble," reasons There is even more than meets he eye in a report from Glasgow. Scotland: "More than a dozen United States firms are expanding in the European field and have set jp factories in Scotland since the var," the report says. "Skilled labor is a third chaaper in Scotland than in the United States, and Scotland has had no major labor-management trouble for many years. "Strictly unofficial, some observers say lal^Or conditions in the United StateVinfluenced the decision of some of the firms to move to Scotland." In short, the report says in fairly plain words that many American manufacturers are moving their plants to Scotland to take advantage of lower wages and f rue trate American labor unions' demands for improvements ln wages and vorking conditions. Among these concerns Is Rem-ngton - Rand, large manufacturer if typewriters and office equipment, which has an extremely bad -©cord of anti-unionism. Hie report also refers briefly to ome other reasons for the moves o Scotland. These reasons, which vere more fully explained in the ecent House 'debate on the "Reciprocal Trade Agreements" bill, are: After that bill is passed, American manufacturers expect to be jble to ship more products from heir Scotch plants into the United states; furthermore the American riants in Scotland will be making >roducts for world markets which ormerly bought products made In factories in the United States. The reciprocal trade bill wes »eased by the House but haa not yet approved by the Senate. >een RADIO NOT SUCH OPOD FIELD Already by last spring unemployment was much higher among radio actors and singers than imong working population as a whole according to Dept. of Labor lurvey of 1,742 artiste in 10 cities One of every four radio actors waa out of work last spring, while -mly about: one out of every S5 other workers were unemployed. the House—Lena, the your room is so dirty Lady of window In you can't see out of it Lena—But, madam, when I want to look out I open It. i TI1E KOLEDAR« ARE OUT, ORDER YOUR« NOW! *