Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
Vabilo
NA PRVO SADNO RAZSTAVO
ki bo v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku. — Otvoritev razstave bo ob 8. uri zjutraj (po prvi maši), govori zastopnik Kmečke zveze.
Kmečka zveza za Slovensko Koroško
LETNIK IV
DUNAJ, V SREDO, 19. X. 1949
ŠTEV. 71 (256)
TITO:
Imamo pravico, laž imenovan laž f
Maršal Tito je imel ob zaključku manevrov Jugoslovanske armade pred oficirji in generali govor, v katerem je med drugim dejal:
Nihče, pa naj bo kdor koli, nima pravice, da bi kaki državi grozil z vojno samo zato, ker ljudstvo te države noče z molkom prenašati vseh žalitev in klevet, temveč se proti vsemu temu brani z navajanjem konkretnih dejstev. Imamo pravico, laž imenovati laž. Ko branimo in podpiramo resnico, lahko mirno gledamo v bodočnost, pa naj se zgodi kar koli. Vedite, tovariši, da je bolje pasti na bojišču kot pustiti se streti, upogniti hrbet v sužnosti, gledati brez odpora, kako se rušijo načela marksizma-leninizma.
Tito je kratko osvetlil zgodovino Sovjetske zveze ter potem označil, kakšno je jugoslovansko stališče pred Organizacijo združenih narodov. ,,Kadar koli bo imela Sovjetska zveza prav, ji bomo stali ob strani. Ce pa ne bo imela prav in bo njeno obnašanje hinavsko, ga bomo označili s takimi besedami, kot jih bo za-zasiužilu. Povem, da če jih ne moremo prisiliti, da ni spoštovali najosnovnejša načela morale, tedaj moramo vsaj povedati in dokazati pred vsem svetom, da ravnajo drugače kot govore. V tem je bistvo naše borbe. Boriti se moramo, da noben napreden človek na svetu ne bo verjel, da smo mi izdajalci delavskega razreda in marksizma - leninizma. Ves svet mora spoznati našo silno in junaško borbo za zmago resnibe in pravice na svetu. Za kaj takega je vredno živeti, vredno je celo, če bi bilo treba, tudi umreti."
Nato je Tito govoril o procesu v Budimpešti, ki ga je Sovjetska zveza izrabila za odpoved prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. Govoreč o razlogih, zakaj se je vršil ta proces prav v Budimpešti, je Tito dejal: ,,V prvi vrsti zaradi tega, ker so tam na Vodilnih mestih najbolj prodane duše, najbolj korumpirani ljudje; v drugi vrsti pa zato, ker je madžarsko ljudstvo zelo nezadovoljno in slabo razpoloženo proti Sovjetski zvezi iz raznih vzrokov. Zaradi tega je bilo treba na vsak način skreniti to sovražnost proti Jugoslaviji."
Govoreč o Rajku je Tito dejal: „Prav z Rajkom smo mi imeli malo opravka. Največ stikov smo imeli z Rakosijem, Farkasom in drugimi, medtem ko je Rajk molčal, kakor da bi bil nem. — Kdo je bil režiser procesa v Budimpešti? Po informacijah, ki smo jih prejeli, ne od njega temveč od drugih, se je Rajk v začetku informbirojevskega spora obotavljal ob vprašanju Jugoslavije, čeprav je imel vsakikrat, kadar je Prišel v stik z našimi ljudmi, nekako vzvišeno obnašanje, boječ se, da ne bi o njem dejali, da se proti našim ljudem obnaša prisrčno. Rajk se je obotavljal ne zato, ker mu ta metoda proti Jugoslaviji ni ugajala, temveč ker se iz bojazni in straho-Petništva ni upal tega reči. Zaradi tega svojega obotavljanja je leta 1948 šel v Moskvo, da bi se tam podvrgel ,,popravilu". Ne vem za kraje, kjer so ga ,,popravljali", toda v ,,popravilu" je bil in ko se je vrnil v domovino, je postal zunanji minister,
njegovo mesto notranjega ministra pa je dobil drugi, ki bi moral organizirati proces proti Rajku. To dokazuje, da je vsa ta mahinacija nastala v Moskvi. Rajk je bil nato aretiran in spet odposlan ,,v popravilo" v Moskvo z Brankovom. Tam je bil po metodi, ki je tamkajšnja karakteristika, prepariran za proces. Videli ste, kaj je bilo na tem procesu. Kako se dogodi, da se ljudje drug drugega obtožujejo, ne vem, gotovo pa je, da gre za grozotno metodo. V tem primeru je bilo to potrebno, da bi preplašili Jugoslavijo. Vse, kar je bilo na tem procesu navedeno, je navadna laž, razen imen tistih ljudi, ki so jih omenjali zato, da bi jih obrekovali in umazali, pa tudi ta imena niso bila vedno točna. Kaj pa se je dogodilo še poleg tega? Proces, ki naj bi ostal največji madež, največja sramota, prizadejana mednarodnemu naprednemu gibanju — je Sovjetska zveza izkoristila kot ne-
kak razlog, da prekine z narodi Jugoslavije pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči."
Ob koncu je Tito še dejal: „Naš smoter je, da bi razširili resnico o sebi in svojem stališču po vsem svetu. Ljubimo svojo državo, ljubimo svoje ljudstvo, ljubimo vsako ped svoje zemlje, ker je prepojena s krvjo njenih najboljših sinov, in pripravljeni smo braniti to ped zemlje do zadnjega dihljaja, pa če bi prišel napad od katere koli strani. Naš življenjski cilj je, da odkrijemo pravi obraz tistih, ki lažejo in obrekujejo nas in n&šo državo, ter s tem prispevamo k zmagi socialistične morale na svetu, da obnovimo zaupanje v socialistične ideje, ki se je začelo majati, da ponovno obudimo zaupanje vsakega naroda in delavskega razreda v vsaki državi posebej, v lastne sile, kadar so sposobni boriti se sami za svojo osvoboditev, za svojo boljšo bodočnost.
Zgodovinska poslanica Stalina nemškemu ljudstvu
Predsednik ministrskega sveta ZSSR Josip Stalin je poslal predsedniku Nemške demokratične republike Viljemu Piecku in predsedniku ministrskega sveta Otonu Grotewoldu brzojavko z naslednjo vsebino:
,,Dovolite mi, da Vam in v Vaši osebi nemškemu ljudstvu čestitam ob ustanovitvi Nemške demokratične republike in k Vaši izvolitvi za predsednika in predsednika ministrskega sveta Nemške demokratične republike.
Ustanovitev Nemške demokratične miroljubne republike je preokret v zgodovini Evrope. Ni dvoma, da obstoj miroljubne, demokratične Nem-
čije poleg miroljubne Sovjetske zveze izključuje možnosti novih vojn v Evropi, da napravi konec krvoprelit-ju v Evropi in onemogoči zasužnje-vanje evropskih dežel po svetovnemu imperializmu.
Izkušnja zadnje vojne je pokazala, da sta največje žrtve v zadnji vojni doprinesla nemški in sovjetski narod, da imata ta dva naroda največje možnosti v Evropi, da dovršita velika dela svetovnega pomena.
Ako bosta ta dva naroda pokazala odločnost, da se za mir borita z istim naporom, kot sta se vojskovala, potem je mir v Evropi toliko kot zagotovljen.
Če v tem smislu polagate temelje za enotno, demokratično in miroljub no Nemčijo, doprinašate hkrati veliko delo za celo Evropo s tem, da ji zajamčite trajen mir.
Ni Vam treba dvomiti, da boste, ako nadaljujete to pot in utrjujete stvar miru, našli velike simpatije in aktivno podporo pri vseh narodih sveta, med njimi tudi pri ameriškemu, angleškemu, francoskemu, poljskemu, češkoslovaškemu in italijanskemu, predvsem seveda pri miroljubnemu sovjetskemu ljudstvu.
Želim Vam na tej novi slavni poti uspeh.
Naj, živi in uspeva enotna, neodvisna, demokratična, miroljubna Nemčija!
13. oktobra 1949
J. Stalin"
V svojem odgovoru sta predsednik Nemške demokratične republike Viljem Pieck in ministrski predsednik provizorične vlade Nemške demokratične republike Oton Grote-wohl med drugim poudarila:
,,Nemško ljudstvo polaga v očigled Vaših velikodušnih besed važnost na to, da ponovno prizna zgodovinsko krivdo, ki si jo je naprtilo z napadom na socialistično Sovjetsko zvezo, in se iskreno priznava k obveznostim, ki mu izvirajo iz Potsdamske pogodbe in katerih izpolnitev je predvsem v korist nemškega ljudstva. Nemško ljudstvo je s posebno ginjenostjo vzelo na znanje besede, s katerimi označujete ustanovitev miroljubne Nemške demokratične republike kot preokret v zgodovini Evrope. Nemško ljudstvo zna ceniti pomen Vaše ugotovitve, da je mir v Evropi toliko kot zagotovljen, čc bosta Sovjetska zveza in nemško ljudstvo z enakim naporom sil pokazala svojo odločnost v borbi za mir, s kakšno sta vodila vojno. Obljubljamo Vam, da borna storili vse, da bodo znatne v Nemški demokratični republiki utelešene sile v bodoče z pomnoženo odločnostjo nastopale za ohranitev in utrditev miru."
Kitajska ljudska armada osvobodila Kanton
Zadnjo soboto je Kitajska ljudska armada osvobodila veliko pristaniško mesto Kanton. Prebivalstvo mesta je čete ljudske armade sprejelo s veliko radostjo in veseljem. Zasedba mesta se je izvršila brez vsake motnje, prebivalstvo je onemogočilo odhajajočim koumintanškim oddelkom vsako ropanje.
Lepaki ljudske armade pozivajo prebivalstvo, da spet mirno nadaljuje s svojim delom. Trgovine so bile že prvi dan opoldne spet odprte, življenje v mestu se spet normalno razvija.
Z osvoboditvijo Kantona je ljudska armada v enem letu prodrla 3000 km proti jugu, na svoji zmagoslavni poti je osvobodila največja mesta Peking, Tientsin, Nanking in Šanghaj.
Partizanski oddelki so v soboto zasedli eno vas tik ob meji britanske kolonije Hongkong. Demokratične čete prodirajo od Kantona naprej proti Hongkongu in proti jugozapa-du, da bi bežečim kuomintanškim oddelkom preprečile umik v pokrajino Kvangsi.
Jugoslavija priznala IR Kitajsko
Namestnik zunanjega ministra FLR Jugoslavije Vladimir Popovič je podal v imenu jugoslovanske vlade predstavniku agencije ,,Tanjug" naslednjo izjavo: ,jugoslovanski narodi pozdravljajo ustanovitev Ljudske republike Kitajske ter sestavo centralne ljudske vlade Kitajske. Narodi Jugoslavije vedo, da je ta dogodek zgodovinske važnosti rezultat veličastnih zmag kitajskega ljudstva, da predstavlja ustvaritev zares svobodne demokratične in neodvisne Kitaj-
ske in da je neprecenljiv prispevek k utrditvi miru v svetu. Vlada FLR Jugoslavije izraža želje jugoslovanskih narodov za vzpostavitev prisrčnih odnosov s kitajskim ljudstvom in je, globoko prepričana, da centralna vlada Ljudske republike Kitajske izraža voljo kitajskega ljudstva, sklenila, da prizna centralno vlado republike Kitajske". Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Popovič je o tem sklepu vlade FLR Jugoslavije obvesti! zunanjega ministra Ljudske republike Kitajske čuenlaja.
Osvobojeno je bilo tudi mesto San-šuj, 50 km zapadno Kantona, ki je ob meji pokrajine Kvangsi.
Japonski tisk piše o osvoboditvi Kantona, da se Kuomintangov režim tudi v čunkingu, svoji četrti prestolnici v enem letu, ne bo mogel obdržati.
Z osvoboditvijo Kantona, za Šang-hajom najbolj obljudene metropole Kitajske, je demokratična armada osvobodila vse važnejše pokrajine. Osvoboditev nekaterih delov jugo-zapadne in zapadne Kitajske je samo še vprašanje kratkega časa. Urejen odpor kuomnitanških čet sploh ni več mogoč.
Z ustanovitvijo ljudske republike, z osvoboditvijo 5 šestin kitajskega ozemlja z vsemi važnejšimi indu-; strijskimi središči in mesti ter s priznanjem ljudske vlade po Sovjetski zvezi in ljudskih demokracijah je kuomintanška vlada zgubila svojo legalno podlago in je postala emigrantska vlada.
S tem pa se je v mednarodnem merilu izvršila velikanska sprememba razmerja sil v prid demokratičnemu taboru, taboru miru in napredka.
Volitve so prinesle potrebno jasnost
Najbolj značilna koalicija v mešani družbi OeVP na Koroškem je brez-dvomno dr. Tischler — dr. Steina-cher.
Ni nam ju treba tukaj označevati, ker sta nam oba dobro poznana. Tem bolj nenaravno se nam je zdelo to bratstvo v predvolivni kampanji; danes nam je razumljivo.
Dr. Steinacher je v svojih knjigah vedno jasno in brez ovinkov govoril in povedal, kaj misli. Tudi v predvolivni kampanji je brez ovinkov povedal v Pliberku, da ,,nikakor ne misli molčati", temveč nasprotno z vsem poudarkom v manjšinski politiki spet uveljaviti ,,narodnostne obrambne naloge", ki se izražajo v naslednjih zahtevah: pobiti je treba ,,zgodovinsko laž o germanizaciji", obnoviti ',,narodno-obrambna društva", zagotoviti v šolski politiki „pravico staršev", opozarjati na nevarnost ,,iredente", na vsak način ohraniti s trudom ustvarjeno tvorbo ,,vindišarjev“ in končno preprečiti vsako narodnostno ,,ureditev s paragrafi". Ob teh jasnih zahtevah pa ni pozabil najvažnejše stvari in zahteval absolutno enotnost vsega nemškega ljudstva v deželi v očigled ,,ogrožene meje".
Mož z dolgoletno skušnjo v narod-no-političnem delu je vedel, zakaj se je združil z OeVP. Za svoje sodelovanje je zahteval tudi prosto roko v narodnostnih vprašanjih in je postal oficielno strankin ekspert za narod-no-politične zadeve južne Koroške. In mojster je svoje strokovno znanje kmalu pokazal. Dobro je poznal naše položaje in nastopil tam, kjer je bila naša postojanka najtrh-lejša, da razbije našo strnjeno fronto. Dr. Tischler je dezertiral na njegovo stran in se pridružil njegovim ,,Heimattreue“. Cilj je bil dosežen. Volivni izidi, ki naj bi po Steinacherjevi zamisli izbrisali vsako sled osvobodilne borbe koroških Slovencev in s tem popolnoma odstranili „koroško vprašanje" ter končno onemogočili sleherno zaščito nacionalne enakopravnosti
slovenskega ljudstva na Koroškem, so po Tischlerjevi zaslugi ,,prinesli potrebno jasnost".
Tako jih komentira v ,,Volkszei-tung" Kaibitschev učenik dr. Hans Steinacher, tako jih komentira v „Salzburger Nachrichten" Kaibitschev učenec in sodelavec dr. W. H.
Volitve so vsekakor prinesle potrebno jasnost tudi nam koroškim Slovencem, toda ne v smislu dr. Steinacherja, temveč jasnost v vlogi „Krščanske ljudske stranke", ki je z udeležbo na volitvah očitno sto-
pila v vrste „Bunda der heimat-treuen Siidkarntner" in s tem na stran sovražnikov slovenskega ljudstva na Koroškem. Ta jasnost pa je že v znatni meri odprla in bo še nadalje odpirala oči vsem našim zavednim ljudem, da se bodo še bolj tesno strnili okrog Demokratične fronte delovnega ljudstva in z njo vsem dr. Steinacherjem in tudi dr. Tischler jem navkljub vodili dosledno borbo proti germanizaciji in posiljevanju za popolno enakopravnost slovenskega ljudstva na svoji domači zemlji.
Slovenski narod na Koroškem se ne bo dal zlomiti
V zvezi z letošnjimi volitvami v Avstriji je ,,Ljudska pravica" objavila članek, v katerem najprej podaja kratek pregled o volitvah 1945, pri katerih koroški Slovenci vsled zabranitve s strani okupacijske oblasti nismo mogli samostojno nastopiti. Nato opisuje letošnjo volivno kampanjo, katere se je udeležilo že večje število strank, kot pa pri prvih volitvah in pri katerih so stranke tekmovale predvsem v pridobivanju glasov nacistov in bivših vojnih ujetnikov, ki so letos prvič volili.
O nastopu koroških Slovencev pri letošnjih volitvah pa je v članku rečeno: Kakor smo že omenili, koroškim Slovencem v letu 1945 ni bilo omogočeno, da bi se samostojno udeležili volitev. Avstrijska in mednarodna reakcija sta se bali, da bi prišla pri volitvah do izraza enotna volja vseh koroških Slovencev. Hoteli so pridobiti na času. Pretekla 4 leta so bila polna trde in težke borbe koroških Slovencev. Koroški Slovenci, združeni v Osvobodilni fronti, se niso morali boriti le proti avstrijski in mednarodni reakciji, temveč so morali braniti svojo na rodnoosvobodilno borbo tudi pred
Prva sadna razstava Kmečke zveze
Kakor je reja čebel, tako je menda tudi gojitev in nega sadnega drevja slovenskemu človeku že od pradavnine posebno priljubljena gospodarska panoga, v kateri je naš človek pokazal posebno spretnost in znanje. In marsikateremu drugemu narodu, ki se je v opojnosti svoje materialne moči do nedavna smatral še za bolj izobraženega, smo dali Slovenci prve odlične in svetovno znane učitelje. V čebelarstvu n. pr. Janšeta, v sadjarstvu Losch-nigga itd. Sadjarstvo svobodne Slovenije pa danes marsikje v marsikaterem oziru prekaša celo že visoko razvito sadjarsko kulturo južne Tirolske. Zato tudi Kmečka zveza za Slovensko Koroško kot edina po prvi svetovni vojni nastala gospodarska prvoboriteljica slovenskega koroškega kmeta s svojo prvo potovalno sadno razstavo skuša pokazati ves razvoj te tako važne gospodarske panoge, hoče povezati naše sadjarje širom Slovenske Koroške k skupnemu vzpodbujanju in plemeniti gospodarski tekmi, želi dati nagim kmetovalcem — sadjarjem smernice za težak gospodarski boj, ki se nakazuje v bodočnosti pri prodaji namiznega sadja in vnovčeva-nju sadnih izdelkov, in hoče končno nuditi našim sadjarjem in vrtnarjem pouk o modernejšem, donosnejšem, praktičnem sadjarstvu ter o uporabi vseh tehničnih sredstev.sodobnega naprednega sadjarstva.
Na tej iz ljudske želje porojeni prvi naši razstavi boste videli:
Razne sadne vrste Slovenske Koroške, sadne izdelke, sadne škodljivce in sredstva za zatiranje, sadjarsko orodje in škropilnice ter razno domačo slovensko in tujo sadjarsko literaturo.
nekaterimi voditelji KPA. Prišla je resolucija informbiroja, prišlo je do pariške kupčije s Slovensko Koroško, vendar je kljub vsemu slovensko ljudstvo na Koroškem ohranilo vero v bodočnost in neomajno zaupanje v svojo končno zmago. Pred volitvami so delegati DFDL ugoto vili, da koroški Slovenci ne morejo dati svojih glasov niti eni od obstoječih strank, sklenili so, da bo šla DFDL samostojno na volitve ter pozvali vse poštene Slovence, da se ji pridružijo ter na volitvah enotno manifestirajo svojo voljo, da se ohranijo kot narod.
Avstrijska reakcija se ni nadejala, da bodo koroški Slovenci kljub terorju in krivicam ohranili svojo enotnost. Da bi razbili enotnost slovenskega naroda na Koroškem, so šli na delo in našli razbijače, ki so se prodali na milost in nemilost najstra-stnejšim sovražnikom in zasadili svojemu ljudstvu nož v hrbet. Pod patronatom škofijskega ordinariata v Celovcu in OeVP je bila osnovana tako imenovana ,,Krščanska ljudska stranka", z edinim namenom, da razbije enotnost koroških Slovencev, da zlorabi verska čustva Slovencev na Koroškem in jih vprege v reakcionarni voz sovražnikov slovenskega naroda.
Koroški Slovenci so danes v težkem položaju. Boriti se morajo na vseh frontah proti dvojni ekskomu-nikaciji. Na eni strani je likvidatorska politika informbirojevskega vodstva KPA do koroških Slovencev, na drugi strani pa silovit pritisk avstrijske reakcije s škofijskim ordinariatom na čelu, ki zlorablja verska čustva dela Slovencev in jih skuša pognati pod peto avstrijske reakcije. Cilj vseh sovražnikov slovenskega naroda na Koroškem je jasen. Za vsako ceno hočejo likvidirati osvobodilno borbo koroških Slovencev, zlomiti njihovo borbeno enotnost in perspektivo končne zmage.
Vendar se slovenski narod na Koroškem ne bo dal zlomiti. Zaveda se, da je pravica na njegovi strani in da bo prišel dan, ko bo ta njegova pravica tudi zmagala.
Vsa demokratična javnost spremlja proces v Innsbrucku
Razstavljeno bo sadje iz različnih podnebnih in talnih razmer iz cele Slovenske Koroške od Podklo-štra do Labuda. Tekmovale bodo sadjarsko-klasične roganske Mače s Pliberškimi toplimi prisojnimi legami, sončne plati planinske Železne Kaple s pridelkom zelenih obronkov Vagenberka in hladnih visokih Djekš.
Tudi okusne in za naše kmečke gospodinje tako važne sadne izdelke boste videli na razstavi. Obljubila nam jih je naša narodna šola iz §t. Ruperta pri Velikovcu.
Sadna drevesnica tov. ing. Pol-cerja bo skušala pokazati tehniko svojega dela. Naša Zveza slovenskih zadrug pa se bo postavila z nazornim poukom o pravilnem pako-vanju sadja za izvoz ter z nekaterimi sadjarskimi stroji. Razne druge trgovske tvrdke iz Celovca bodo z razstavljanjem vsega potrebnega sadjarskega orodja poskrbele za pestrost prireditve. Znana tovarna Rosenbauer pa bo na vsaki naši razstavni prireditvi ob določenem času praktično demonstrirala (pokazala) uspešno škropljenje in delo z motorno škropilnico.
Prvo našo razstavo bomo otvorili v soboto, dne 22. t. m. pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku ter ostane tu preko nedelje 23. t. m. Nato bomo prireditev prenesli v druga središča našega podeželja, v velikovški, celovški in beljaški okraj, o čemer pa vas bomo še sproti obvestili.
Tako upamo, da bomo ustregli ge-Iji našega ljudstva in da naše delo in trud ter pripravljenost in prizadevanje vseh razstavljalcev in sodelavcev na razstavi ne bo zastonj in da bo gelo tudi ves posredni in neposredni gospodarski uspeh.
Pred deželnim sodiščem v Innsbrucku teče trenutno proces proti štirim borcem za svobodo, ki so se leta 1945 pridružili odpornemu gibanju na Tirolskem in v borbi za svojo avstrijsko domovino ustrelili dva nacista, ki sta nameravala pred umikom nacističnih čet zažgati tirolsko vas Nauders.
Obtožnica trdi, da delavci Greif, Klinecz, Hermeth in Stelzer nacistov Schuberta in Krapatscha niso ustrelili, da bi odvrnili nevarnost zažiga, temveč zato, da bi ju oropali.
Takoj v začetku razprave je predsednik sodišča izjavil, da je mogoče, da bo v tem procesu izrečena tudi smrtna kazen.
Proces so dolgo časa pripravljali in vlada zanj veliko zanimanje ne samo v Avstriji temveč tudi v svetu. Inozemskim novinarjem avstrijske oblasti niso dale dovoljenja za vpo-tovanje, kar kaže, da avstrijsko sodstvo nikakor nima dovolj prepričljivih dokazov za krivdo obtožencev in je bil proces insceniran iz drugih vzrokov.
Sodba naj bi bila prejudična za vse nameravane naslednje sodnijske postopke proti bivšim borcem za svobodo in partizanom. Značilno za strah avstrijske reakcije in za temno igro okoli procesa je tudi dejstvo, da je državno pravdništvo po izrecnem nalogu sodnega ministrstva dalo zapleniti številne avstrijske liste, ki so zavzeli k procesu svoje stališče. Vse okolnosti kažejo, da gre gotovim avstrijskim silam za to, da s
tem procesom ustrahujejo vse, ki so se borili za svobodo in demokracijo in ki hočejo to svojo borbo nadaljevati tudi v bodoče.
List sovjetske armade ,,Oester-reichische Zeitung" piše v tej zvezi: ,.Avstrijska reakcija je našli« brez
dvoma pogum za ta proces v ukrepih anglo-ameriških oblasti v Avstriji, ki s pomočjo zloglasnih odredb 200 in 209 ogrožajo, obsojajo in zapirajo avstrijske demokrate. Opozarjamo samo na primer Cim-pernika in na primer Kompeina". Koroški Slovenci bi navedli lahko še številne druge primere, ko so se morali zagovarjati naši partizani samo zaradi tega, ker so se borili za svobodo in demokratične pravice svojega ljudstva.
Proces pa je zanimiv posebno še zaradi tega, ker je prva vlada druge avstrijske republike izdala izrecno zakon, ki prepoveduje postopek zaradi dejanj, storjenih v borbi za osvoboditev Avstrije, za skrajšanje nacistične vojne in za vzpostavitev, avstrijske neodvisnosti. Proces v Innsbrucku pa kaže, da so danes v Avstriji na delu sile, ki bi ta zakon rade odpravile in s tem pokazale zakonitost in pravico na strani fašizma, nezakonitost in krivico pa na strani osvobodilnega gibanja.
Vsa demokratična javnost v Avstriji z ogorčenjem spremlja nezaslišani proces v Innsbrucku in ga primerja s podobnimi procesi proti delavcem in naprednim borcem v prvi avstrijski republiki.
15 LET »LJUDSKE PRAVICE'
5. oktobra 1934 je izšla prva številka množičnega lista ,,Ljudska pravica", ki ga je začel izdajati tedanji Pokrajinski komite Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo.
List je bil nujna potreba tedanjih časov, ki so bili za delovno ljudstvo Slovenije in vse Jugoslavije izredno težki. Začel je izhajati v Prekmurju pod uredništvom Miškota Kranjca in naklada je naraščala kljub temu, ali pa prav zaradi tega, ker ga je policija ustavljala in plenila. Množice so ga čedalje bolj čitale, ker so se zavedale, da je list namenjen njim, da je glasnik njihovih zahtev, na je njihov.
Kasneje je izhajal pod istim imenom v Ljubljani, pod drugim imenom tudi v Zagrebu in drugod. Kakor
reakciji ni uspelo zatreti revolucionarnega gibanja, tako ji tudi ni uspelo, da bi zatrla glasilo naprednega gibanja. ,,Ljudska pravica" je bila orožje tega gibanja, ki si je s herojskimi bitkami utrlo pot do zmage.
V času narodnoosvobodilne borbe je bila ,,Ljudska pravica" glasnik te borbe. Pomagala je mobilizirati slovensko ljudstvo v boju za njegove pravice proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem.
Prav tako pa je „Ljudska pravica11 tudi danes tista, ki mobilizira slovenski narod v boju za izgraditev socializma, ki vzgaja široke ljudske množice v zvestobi do svojega naroda ib do Partije z maršalom Titom na čel'1*
Obnova prosvetnega doma v Žiiari vesi
največja delovna akcija naše mladine
Naša mladina — mladina Slovenske Koroške ve, kaj je njena naloga, kaj je dolžna svojemu narodu. Ob mnogih priložnostih je to že dokazala, prav posebno pa takrat, ko je šlo za življenje ali smrt slovenskega naroda na Koroškem, ko so fašistični rablji zapirali, obsojali in morili, zavedne Slovence in vse tiste, ki so se uprli njihovemu nasilju.
Takrat ni oklevala, postavila se je tja, kjer je stal trpeči in boreči se narod, postavila se je v vrste onih naših najboljših sinov in hčera, ki so za narod in njegovo svobodo žrtvovali vse, žrtvovali najdragocenejše, česar jim nihče ne more povrniti, — svoje življenje.
Pa tudi v povojnih letih, ki so bila za njo leta mnogih in težkih preizkušenj, se je naša mladina, združena v svoji Zvezi madine za Slovensko Kor., zavedala svojega poslanstva. številne akcije pričajo o njeni predanosti in požrtvovalnosti, o njeni globoki zavesti, da je mladina naroda, ki je sicer majhen po številu, zato pa tem večji po svojih dejanjih in katerega že deset in desetletja zatirajo in preganjajo, ki pa ga^zaradi njegove nepremagljive življenjske volje in njegovega velikega junaštva ne morejo uničiti. In naša mladina se tudi zaveda, da tega naroda tudi nikoli ne bodo zatrli, za to jamči prav naša mlada generacija.
In če govorimo o akcijah naše mladine, potem je brez dvoma njena največja akcija obnova v minuli vojni porušenega kulturno-prosvetnega doma v Žitari vesi. Iz ruševin je vzrasla mogočna stavba in to v razmeroma kratkem času. Lani še podrtija, letos že stoji in v kratkem bo njegova otvoritev, ki bo živa priča vuUurne zavesti našega ljudstva in hkrati tudi priča delovnega poleta naše mladine, ki je z udarniškim in prostovoljnim delom mnogo prispe-vala k obnovi doma. Ni §1° vse f&k° gladko, kakor bi mogoče kdo mislil. Velike so bile ovire, ki jih je bilo treba premostiti za uresničitev tega pomembnega dela, da bo dom v kratkem spet služil svojemu namenu — izobrazbi in izgradnji naše mladine in vsega našega ljudstva.
Na lanskoletnem plenumu Zveze mladine za Slovensko Koroško, dne 27. februarja 1948, je mladina prevzela veliko obvezo, da bo še tekom leta obnovila kulturno prosvetni dom v žitari vesi.
In šla je na delo. štiri tedne po mladinskem plenumu — 21. marca so se prvi mladinci zbrali v Žitari vesi. Zgodaj zjutraj so prihajali — oboroženi s krampi in lopatami, pripeljali so se z vozovi iz št. Vida, Mo-krij, Lovank in drugih krajev. Vsi so bili v delovnih oblekah, iz oči jim je
sijalo veselje in navdušenje za delo.
Komaj se je začelo daniti, so že zapeli prvi krampi veselo in mogočne pesem dela. številni graditelji so bili 1947. leta na mladinski progi Šamac-Sarajevo in že tam z velikim poletom pomagali pri obnovi matične države nove Jugoslavije. S tem večjim elanom in veseljem so se lotili dela na domači zemlji, da z obnovo prosvetnega doma v Žitari vesi in nadaljnjimi akcijami vsaj v neki meri zacelijo globoke rane, ki jih je slovenskemu narodu na Koroškem zadala pretekla doba najhujšega nacističnega nasilja.
Po vsej naši zemlji je zadonel klic: ,,Mladina Slovenske Koroške, prosvetni dom v Žitari vesi te kliče!“ In naša mladina se je temu klicu odzvala. Na gradbišče so prihajali inla-
del,da bo to, kar bo dal, v dobro našega naroda.
Polet naše mladine pa očitno ni bil po volji našim narodnim sovražnikom, ki so se za vsako ceno trudili, da bi onemogočili delo na gradnji. Najprej so nastopili orožniki, ki so z različnimi vzroki poskušali ustaviti delo. Toda mladinci so delali naprej. Sledile so grožnje različnih šovinističnih elementov in narodnih nestrpnežev, ki so na svoj način hoteli odvrniti našo mladino od dela. Pa tudi tokrat so graditelji ostali trdni in se niso pustili preplašiti. Tako so bile prav kmalu končane vse priprave: pospravljene ruševine, pripravljen in navožen material, da bi se lahko pričela gradnja sama.
Ko je bilo vse pripravljeno za gradnjo, so se naši mladi graditelji
dinci in mladinke iz železne Kaple, Galicije, št. Lipša, Globasnice, §ko-cijana, Dobrle vesi, prav tako mladinci iz št. Petra na Vašinjah, iz boroveljskega, celovškega, beljaškega in pliberškega okraja. Mladinci pa, ki niso delali direktno na gradbišču, so zbirali pri naših ljudeh gradbeni material, hlode, deske, hrano in podobno. Vsak naš kmet je rad daroval, kolikor je pač mogel, ker je ve-
zbrali na zboru mladinskih delovnih brigad, ki ie bil dne 12. julija v Celovcu. Prišli so brigadirji I. in II. trikrat udarne mladinske delovne brigade, ki so se prejšnje leto udeležili gradnje proge gamac-Sarajevo. Polnoštevilno pa so se tega zbora-udeležili tudi graditelji prosvetnega doma v žitari vesi in naši študentje, ki študirajo v Jugoslaviji in so lani prvič prišli domov na počitnice ter
Šteben pri Pliberku. V zadnjih dneh septembra smo na pokopališču položili k zadnjemu počitku pd. Go-jerjevo Julko. Komaj 37 let ji je bilo, ko se je za vedno poslovila od nas. Več let je že bolehala in bila nekaj mesecev v bolnišnici, toda vse skupaj nič ni pomagalo. Imela je neko pljučno bolezen, ki je bila neozdravljiva.
Vsi smo jo imeli radi, bila je dobra duša in vsakemu rada pomagala, če je le mogla. Ostala nam bo v trajnem spominu. Vsem zaostalim izrekamo naše iskreno sožalje.
Železna Kapla. Tudi mi se moramo oglasiti v,,Slovenskem vestniku**, če ne, bi si marsikdo mislil, da smo zaspali, kar pa nikakor ne drži. Danes ne vemo nič veselega poročati, upamo pa, da bomo to lahko prihodnjič.
Pretekle dni nas je za vedno zapustila Marija Pistotnik, stara 82 let. Rajna je v vsem svojem življenju, zlasti v drugi svetovni vojni, mnogo trpela. Najhujši udarec pa je dobila v zadnji svetovni vojni, ko je zgubila brata in sestro ter še nekaj sorod-
nikov, ki jih je v ječali in različnih taboriščih uničila krvava roka nacističnih rabljev. Toda vse je voljno prenesla, ker je vedela, zakaj so se njeni sorodniki žrtvovali.
Zadnja leta na si je nakopala še hudo bolezen, ki je ni več prebolela. Odšla je od nas tja, kjer ni trpljenja in preganjanja, v deželo miru. Položili smo jo v domačo slovensko zemljo, ki naj ji bo lahka.
Št. Jakob v Rožu. Dne 12. oktobra je nastal v hiši živinozdravnika v pokoju Valentina Janežiča iz neznanih vzrokov velik ogenj, ki se je hitro razširil in uničil ostrešje stanovanjske hiše. Zgorela je tudi uta za drva in steljo, ki je stala tik ob hiši. Požarni hrambi iz Podgorij je po večurnem prizadevanju le uspelo, da je ogenj zadušila. Kljub temu pa je škoda^ precejšnja in znaša okoli 25.000 šilingov.
Podklošter. V podklošterškem kinu je vsled malomarnosti nekega nastavljenega pred par dnevi izbruhnil ogenj. Zgorel je film. trak in še nekaj drugih manjših predmetov, škoda znaša okoli 2.000 šilingov.

M. I L 3 I N
POVEST 0 VELIKEM
NAČRTU
Vemo, da nafta ni kurivo. Nafta je surovina. Iz nje bomo izdelali bencin za letala in avtomobile, petrolej pa za traktorje.
In če bomo potrebovali kuriva, ne bomo žgali nafte, temveč njene ostanke, tako imenovani mazut. Mazut ostane potem, ko smo iz nafte izvlekli bencin in petrolej. In še mazuta je škoda za kurivo. Zdaj so iznašli način za pridobivanje bencina ne samo iz surove nafte, ampak celo iz mamuta. Po petletnem načrtu moramo zgraditi šestdeset desti-latorskih tovarn za predelavo mazuta v bencin. Iz mazuta pa pridobivamo tudi strojno olje. Strojnega olja pa bomo mnogo potrebovali. Mazuta bomo torej uporabili za go-
rivo samo toliko, kolikor nam ga bo ostalo.
ŠESTO POGLAVJE
DEŽELA ELEKTRIKE
1. Kakšna je razlika med kamnom in premogom
Da bi dobili energijo za stroje, kopljemo globoke rove, zasujemo reke, sesamo iz močvirja šoto, črpamo iz zemlje nafto.
To nas pa ne more še zadovoljiti. Pridobitev goriva je samo polovica dela. To je prav tako, kakor če vzamemo kakšno stvar s tega mesta in jo prestavimo na drugo. Samo to in nič drugega. Kako naj nam koristi premog, če bo ležal brez dela? Pač
ga nismo zato izkopali, da bi lenaril. Zato smo ga izkopali, da bi nam delal. Kako naj ga prisilimo k delu? Kako naj prisilimo k delu košček premoga, ki leži na zemlji? Z vodo je bila stvar preprosta. Voda teče. Na njeno pot so položili kolo — tur-bimo in voda vrti kolo, Kos premoga pa je prav tako negiben kakor kamen.
Vendar je razlika med premogom in kamnom in še celo prav velika: kamen ne gori, a premog gori. S premogom kurimo parni kotel, da dobimo paro. Kakor vodni tok tako more tudi tok pare vrteti kolo turbine. Tok pare more poganjati bet parnega stroja.
Torej kaj moramo napraviti? Treba je zgraditi strojne centrale s parnimi kotli, s parnimi stroji in turbinami.
Kje bomo postavili te centrale? Lahko bi napravili takole: zgradili bi strojno centralo pri vsaki tovarni.
(Dalje)
mnogo ostalih mladincev in mladink iz vseh naših krajev.
Na tem zboru so mladinci pregledali že izvršeno delo in napravili delovni načrt za bodoče mesece. Vsi so se obvezali, da bodo šli na gradnjo in tudi naši študentje so obljubili, da bodo sestavili svojo brigado in tako po svojih močeh pripomogli, k obnovi prosvetnega doma v Žitari vesi. Priprave so končane, zdaj bomo gradili — tako so mladinci ponavljali, ko so se razhajali in vsak pri sebi je ponavljal besede našega velikega pesnika Simona Gregorčiča. ,, . . . Dom znova vstati mora, oj dom krasan, tako prostran, da bo za vse prostora. . .“
Toda nastala je nova ovira. Okraj« no glavarstvo v Velikovcu je brca vsake tehtne utemeljitve odklonilo gradbeno dovoljenje in poslušalo ,,nasvete“ Steinacherjevega BHS-a, ki še je seve tudi z vso vnemo trudil, da bi onemogočil obnovo slovenske kulturne ustanove. S tem je oblast sicer preprečila da bi bil dom postavljen in izgotovljen do določenega roka, ni pa mogla zabraniti Slovenski prosvetni zvezi obnove kulturnega središča v žitari vesi. Na priziv SPZ in odločne proteste mladine je morala oblast končno popustiti in izstaviti dovoljenje. Sedaj je šla mladina še z večjim poletom na delo. Kljub vsem prizadevanjem pa lani doma ni mogla dograditi, ker je morala štiri mesece čakati na gradbeno dovoljenje in je med tem časom delo stalo. Spravila pa je dom pod streho in že to je bila ob danih razmerah velika delovna zmaga naše mladine v lanskem letu.
Letos spomladi so se mladinci spet znašli v Žitari vesi, da nadaljujejo z delom. V počitnicah so pomagali tudi naši študentje, ki lani zaradi oblastvene zapreke okoli gradbenega dovoljenja niso mogli spolniti svoje obljube. Zato so se letos zato tembolj potrudili in mnogo storili.
Zdaj je dom v glavnem gotov. Malenkosti še manjkajo, ki bodo v najkrajšem času urejene. Kmalu bomo dom lahko otvorili. Z njegovo otvoritvijo bomo proslavljali največjo delovno zmago naše mladine.
S to svojo akcijo — z gradnjo prosvetnega doma v žitari vesi je naša mladina pokazala svojo zrelost. Svo je obljube in obveze sicer ni mogla tako izpolniti, kot je to hotela. Bile so razne težkoče. Na delo so vplivale in ga v neki meri ovirale poleg oblastnih zaprek tudi druge okolno-sti, kakor pomanjkanje gradbenega materiala — cementa, opeke itd. Tembolj visoko je ceniti zato to delovno zmago naše mladine, ki je na svoj doprinos lahko ponosna. Pa tudi koroški Slovenci smo lahko ponosni na našo mladino, ki se zaveda svojih obveznosti in dolžnosti na-pram svojemu narodu in se ne ustraši nobenih žrtev. Zato se nam tudi ni treba bati bodočnosti; naša mladina ji bo kos in besede Antona Aškerca veljajo prav za mladino Slovenske Koroške:
,,Iz svojih vstajamo moči,
četudi smo pozni, mladi:
Kaj uk je zgodovine?
Bodočnost je — mladine.“
Kdo bo bel na gradnjo v Jugoslavijo
Vsi mladinci in mladinke, ki se hočejo udeležiti gradnje avtoceste Beograd — Zagreb, naj se prijavijo Pokrajinskemu odboru Zveze mladine za Slovensko Koroško v. Celovcu, Salmstrasse 6, najkasneje do 20. oktobra 1949. Priložiti se morajo naslednji dokumenti:
a)	domovinski list;
b)	krstni list;
c)	potrdilo o bivališču (Aufent-haltsbescheinigung) ;
č) tri (3) slike.
Brigada bo predvidoma odpotovala konec tega meseca. Javite se pravočasno, da ne zamudite priložnosti.
jCtu&lf&MUa	/e&zfr
Vsa zgodovina slovenskega naroda je bila ena sama borba za politične, socialne in nacionalne pravice, posebno intenzivno se je vedno vršila borba za kulturne pravice. Slovenci so dobili svojo naj-višjo kulturno ustanovo — univerzo, leta 1919., vendar so tudi odslej, ves čas njenega obstoja v pred-aprilski Jugoslaviji, trepetali nad njeno usodo. Akcije za njeno izpopolnitev, proti ukinitvi posameznih fakultet ter za univerzitetno knjižnico — torej za kulturne in prosvetne institucije — so v teh letih dobile značaj borbe, ne samo študentov, ampak tudi vseh demokratičnih ljudskih množic za nacionalne pravice in proti hegemonisličnim težnjam protiljudsknh režimov. Po zmagoviti narodno osvobodilni vojni, v kateri se je izvršila socialistična revolucija, so se temeljito spremenili tudi odnosi do kulturnega, znanstvenega in prosvetnega dela v državi. Prosveta, znanost, kultura so se približale ljudstvu in so po svojem bistvu postale ljudska oblast.
Šele ljudska oblast v novi Jugoslaviji je z ustanovitvijo novih fakultet in razširitvijo starih, univerzo dokončno ustanovila in ji zagotovila tudi materialne pogoje za uspešno delo. Investicijski krediti stare Jugoslavije so v dvajsetih letih znašali manj, kakor krediti v prvih dveh letih po osvoboditvi. Kajti industrializacija države in uvajanje planskega gospodarstva zahtevata na vseh področjih nove visokokvalificirane kadre, ki bodo izšli iz socialistične šole. In tako so bile po osvoboditvi ustanovljene potrebne nove fakultete in akademije. Na novo so bile ustanovljene: ekonomska fakulteta, agronomska fakulteta, VPŠ-visoka pedagoška šola, gozdarska fakulteta ter akademija za glasbo, akademija za igralsko umetnost in akademija za upodabljajočo umetnost. Na tehnični fakulteti so odprli nove oddelke in sicer: oddelek za geodezijo in melioracijo in oddel. za farmacijo, oddelek za strojništvo so pa izpopolnili. V bivši Jugoslaviji je bila medicinski fakulteta nepopolna, imela je spočetka 4, pozneje 6 semestrov. Po osvoboditvi so študij takoj razširili na 10 semestrov. Danes ima medicinska fakulteta 17 institutov in 11 klinik. Filozofska fakulteta je od osvoboditve dalje ustanovila 7 institutov, 4 pa je iz seminarjev razširila dalje v institute, tako da ima danes 16 institutov. S predvidenimi krediti bodo v prvi petletki zgradili še vrsto novih univerzitetnih institutov. Veliko poslopje za rudarski oddelek je že sko-
V NOVI JUGOSLAVIJI
llllllll|lllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllll||||||||||||iiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||ii||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||||||||||||||||||||||
raj končano, v gradnji je ogromni hidrotehnični laboratorij, ki bo eden najmodernejših v Evropi, moderno poslopje za kemični oddelek ter metalurški institut.
Vrata univerze so se po osvoboditvi široko odprla mladini vseh plasti delovnega ljudstva. V Jugoslaviji lahko študira danes vsak mlad človek. Komur gmotni položaj tega ne bi dovoljeval, tistega štipendira država. Sedaj ni praktično več nobena prošnja za štipendijo negativno rešena, razen če prosilec, niti po svojem gmotnem položaju niti po svojem študijskem uspehu, štipendije ne zasluži, študente štipendira 31 raznih ustanov zveznega in republiškega značaja. V šolskem letu 1947 — 48 je znašala skupna vsota republiških štipendij za 10 mesecev 19,404.000 dinarjev.
Štipendistov je bilo od 4122 študentov 1257. Sem niso prištevali štipendije zveznega značaja. V šolskem letu 1948 — 1949 je znašala skupna vsota republiških in zveznih štipendij za 10 mesecev 57,854.150 din, štipendistov je bilo od 4396 študentov 2796. Najrevnejši študentje dobivajo štipendije tqdi med počitnicami. Najvišja štipendija znaša sedaj 4.500 din, povprečna pa 2.100 dinarjev. Ce primerjamo povprečno višino štipendij z izdatki za hrano in stanovanje (hrana v študentskih menzah stane 850 din mesečno, stanovanje v študentskih domovih 150 dinarjev, v privatnih stanovanjih pa od 200 do 300 dinarjev, tedaj je jasno, da vsakomur ostane dovolj za nakup študijskih
pripomočkov, kakor tudi drugih življenjskih potrebščin. Tudi za zdravstveno zaščito študentov je dobro preskrbljeno. Zdravljenje je brezplačno, študentje imajo ambulanto in lastna okrevališča na morju in na planinah, razen tega imajo študentje štipendisti pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh zdravstvenih ustanovah, ki so vse ljudska last.
Samo socialistična država more nuditi svoji študirajoči mladini take življenjske pogoje. Tega se ljudski študentje tudi v polni meri zavedajo. Vsi študentje so vključeni v Ljudsko študentsko mladino, ki je del Ljudske mladine Jugoslavije. Glavni nalogi, ki jih nalaga organizacija študentom, sta požrtvovalni strokovni študij in študij marksiz-ma-leninizma, kajti nova Jugoslavija ne rabi apolitičnih strokovnjakov, temveč nove kadre, ki bodo s pridobljenim znanjem in z neumornim delovnim poletom pomnožili vrste graditeljev socializma. Poleg individualnega študija se v zadnjih letih vedno bolj uveljavljajo študijski krožki, ki jih vodijo ali strokovno dobro podkovani študentje, ali pa profesorski asistenti. Na teh krožkih študentje kontrolirajo svoje znanje in si razjasnujejo probleme, ki jih sami ne bi mogli rešiti. Podobno je organiziran ideološki študij. Ideološko najbolj razgledni študentje vodijo številne ideološke krožke, v katerih manjše skupine študentov študirajo klasike mark-sizma-leninizma, pa tudi aktualno ideološko politično in gospodarsko problematiko.
Ena važnih dolžnosti ljudskega študenta je prostovoljno delo. S prostovoljnim delom dograjujejo sedaj študentje ljubljanske univerze veliko študentsko naselje pod Rožnikom. Naselje bo imelo več velikih stanovanjskih blokov, menzo, veliko dvorano za kulturno zabavne prireditve, kino dvorano in veliko športno igrišče, študentske brigade so v počitnicah požrtvovalno sodelovale na vseh velikih mladinskih akcijah od proge Brčko-Banoviči pa do Avtostrade in Novega Beograda.
Živahno se udejstvujejo študentje tudi na kulturno prosvetnem in fizkulturnem področju, študentsko kulturno umetniško društvo ,,Toneta Tomšiča" sestavljajo študentski pevski zbor, ki je eden najboljših pevskih zborov v državi,, mnogo ne zaostaja za njim folklorna skupina, lepe uspehe pa dosega tudi dramatska sekcija in orkester. Poleg prireditev za študente prireja študentsko kulturno umetniško društvo prireditve po vsej Sloveniji, od časa do časa pa gre na turneje tudi v druge ljudske republike. Prav tako organizira Ljudska študentska mladina strokovne in politično ideološke debatne večere in predavanja na oddelkih in fakultetah, poleg tega pa hodijo študentje kot predavatelji tudi med srednješolsko, delavsko in kmečko mladino. — Ljubljanska univerza ima svojo lastno fizkulturno društvo ,,Branka Ziherla", ki je doseglo dosedaj največje uspehe na meduniverzitetnem tekmovanju v zimskem športu.
Študentska mladina živi v Jugoslaviji trudapolno, a vendar vedro življenje. Nova država vzgaja na svojih univerzah kulturen, ponosen, svoboden in samozavesten rod znanstvenikov, umetnikov, visokokvalificiranih strokovnih kadrov - plamtečih patriotov, graditeljev socializma.
E23,

Ko gledamo filme, nikdar ne pomislimo, kakšne težave in koliko časa je bilo potrebno, da smo dospeli do te stopnje filmskega razvoja.
Kinematografija ni nova stvar. Sega namreč v leto 1646. Kajti k začetkom prištevamo magično luč,' ki jo je tega leta sestavil Kircher. Kir-cher je s svoio aparaturo povečaval na veliko razdaljo pisavo, toda že to je bilo za tiste čase nekaj novega, nekaj nenavadnega. Kircher pa ni stremel za tem, da bi napravil iz svojega preprostega aparata pripravo za projiciranje slik, temveč je delal samo na tem, da je pisavo projiciral na večje razdalje.
Toda tudi ta tako imenovana magična laterna se je kasneje izpopolnila in z njo so začeli projicirati sli-
ke. Tudi na ostrino slik so začeli paziti. Najboljši aparat v tem času je sestavil Robertson.
Vzporedno z nastankom teh aparatov so se fiziki zanimali za razna gibanja, ki jih zaznava človeško oko. Dognali so, da se slika v eni sekundi premakne pred očesom šestnajstkrat, ne da bi oko videlo motnje.
Na tem področju je delalo potem, več ljudi in več stoletij je trajalo, da se je razvoj pomaknil vsaj malo naprej. Leta 1833 je Stampfer na Dunaju odkril posebno okroglo ploščo, na kateri je bilo ob robu šestnajst različnih sličic, če tako ploščo zavrtimo in če gledamo samo na eno sliko, se nam bo zdelo, da se predmet na plošči giblje.
POZGANICA
Po okviru sodeč še ni bila predolgo v njegovi sobi, kajti okvir se je še blestel v temnem blesku dragocenega mahagonijevega lesa, platno je bilo še sveže, poteze na sliki še niso utegnile pobledeti in tudi muhe je §e niso utegnile pone-snažiti. Čudno je strmela podoba tega monarha iz okrašenega okvira v zapuščeno globačo Karavank, kamor jo je obesil agent prodirajočega germanizma, kot bi se ne mogla načuditi, kako je prišla tako daleč na jug . . -
Ko je danes njegov pogled zdrknil od Habsburžanov na to sliko, ni imel tistega sladkega, toplega občutka, kot nekdaj, temveč ga je obšla grenkoba, kakor pri pogledu na Habsburžane. Ali je torej res vse vrag vzel — vse sanje, vso vero v veličino in moč, vse, na čemer je slonela zgodovina in se je gradila prihodnost? Patriotično nežnost je zdaj nadomestil rahel gnev. Zdelo se mu je, da je sit teh slik . . . Ali še štrlijo Viljemovi brki naravnost v nosne luknje? ... ..
Izmučen se je ozrl po stenah, kot bi se moralo tam nekje prikazati to, kar je iskal; številni lovski okraski, orožje, rogovje kozlov, jelenov, repi divjih petelinov vseh vrst, nagačene sove, vrani, kljunači ga danes niso prav nič zanimali; vse se mu je zdelo nepotrebna ropotija. Tedaj je za ogromnim, nagačevim pavom iztaknil majhno sliko turškega sultana.
Malodušni Dudaš se je s čudnim notranjim zadovoljstvom zaustavil na tej tuji podobi. Ta turški sultan mu je postal zdaj nenadoma simpatičen. Da, ta sultan, to je vendar poštena figura sredi teh brk, teh Kurejev, teh Pa-sterkov, Min, asistentov; sredi vseh teh neštetih zijal, ki se mu že nekaj dni reže iz vseh kotov, iz vseh kljunov, iz vseh repov, iz vseh oči. • •
Dudaš je spet zlil kozarec likerja vase.
Iz te zoprne zamišljenosti ga je predramil Kurej.
(Dalje)
Potem so spet tekla leta in na dan so prihajali razni projektorji s takimi ploščami in risanimi slikami.
Vendar so tudi na področju fotografije delali že več let in leta 1822' je nastala prva fotografija. Fotografija se je hitro razvijala, toda težave so bile predvsem v tem, ker se je dalo fotografirati le na plošče in ker je tako snemanje trajalo preveč časa.
V tem času je deloval Muybridge, ki je napravil zaporedne posnetke s 24 fotografskimi aparati. Napravil je tudi nekakšno pripravo za snemanje, ki jo je imenoval ,,fotografsko puško"; z njo je posnel 12 slik v sekundi.
Ko pa je prišel v promet celuloid-ni film, se začne prava kinematografija. Francoz Reynaud je v tej dobi prvi uporabil filmski trak v snemalni kameri. On je na trak narisal več sto sličic, ki jih je potem tudi projiciral.
Leta 1891 pa je Edison določil perforacijo filmskega traka, ki se je ohranila še do danes. Kot zadnji in najpomembnejši pa je izum bratov Lumierov, ki sta napravila nov snemalni in projekcijski aparat na zelo preprost način. Tako se je filmska industrija začela razvijati popolnoma pod novimi pogoji, posebno še, ko je Messler izumil „malteški križ", pripravo, s katero se pomika v projektorjih film skokoma naprej,
Filmska industrija se je potem razširila po vsej Evropi in Ameriki in se razvija še danes.
nilllllllllllllllllllllllllllllllllllHUlllllllllllllllllfltHIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Frane Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometeugasse 10, telefon 1624-4; Za. vsebino odgovarja: France Kosutnik. Hiška: Robitschok u. Oo., Wien Vili., Hernalsergiirtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschlieflfach 17.