243. številka. Ljubljana, soboto 24. oktobra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
lih--a vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avttro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta oetit leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ao računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopue potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „ITotel Evropa". O p r a v ii i h t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi MSI.
Hrvatsko vseučilišče in Slovenci.
Kakor nmo v zadnjih dveh brojih nagega lista povedali, otvorjeno je bilo v Zagrebu vseučilišče in prisotni so bili tudi Slovenci in bili so srčno sprejeti. Ideja, da smo s Hrvati en narod, da moramo mi vsa-kako težiti, da se v bodoče, kadar bodo razmere ugodnejše, zedinimo s Hrvati, ter da za to prej narod pripravljamo, — ta je pri nas uže dalje časa njegovana in trdno vsajena v srca vseh Slovencev, ki mislijo o bodočnosti svojega roda. Baš pri tej priliki otvoruj zagrebškega vseučilišča smo z veseljem opazili, da ta ideja tudi mej Hrvati vedno več tal pridobiva. Tudi Hrvatje izpo-znavajo kakor ml, da kot mali narod ne morejo na pr. literature imeti, katera bi bila vredna vseučilišča; in velika dostojna litera-tara je podlaga narodne velikosti. Za to nas Hrvatje trebajo kakor mi njih. Osobito ker se Srbi tako čudno, tako nam nerazumljivo protivniško nasproti Hrvatom vedo, bode poslednjim sukurs tako žilavega in delavnega naroda kakor je naš slovenski, sigurno ljub. Da smo mi pripravljeni s časom popustiti v vseh veliko-literarnih stvareh svoje narečje in poprijeti se hrvatsko-srbskega, to smo uže mnogopot izrekli. Istina pak je, da predno uijmio politično zbliženi, bode tudi jezikovo zedinjenje neizvi šljivo ostalo.* Pripravljati se na to pač moremo in se tudi pripravljamo. Hrvatje sami nam dajo svedoČbo, da je naše pisanje od deues njim vse bolj razumljivejše, nego slovenska pisava pred desetimi leti. A Se mnogo več, nego mi s peresom more storiti neposredna do'.ika, v katero bi prišla naša odrasla mladina z jezikom, narodom in slovstvom hrvatskim, in to na hrvatski univerzi.
Ali pa  bode to mogoče?   Žalibog, da
Metek.
Pisma iz Italije.
i.
Benetke. Kaj ne Libera, ti ljubeznjivi moj angelj, nže čakaš dneve in dneve belega lista od južne strani iz srečne, prekrasne Italije. Kako mi je obetal, kako zagotavljal tist zadnji večer, ko sva se sprehajala po rumenem ljubljanskem polji z roko v roci, da ostane njegovo srce vedno v domovji, da mi ostane zvest — in zdaj me je uže pozabil — — ? Slišim te govoriti preljubo moje dete, te besede in uže dviguješ prebelo roko in mi groziš: »Nikdar ti ne odpustim, da me tako trpinčiš." — Žensko srce je nježno kot vijolica in pohlevno, kot jagnje — tega sem prepričan posebno o tvojem, toraj upam milosti mojej pregrehi.
nam je ves čas slavljenja veselje kalila misel, da denašnje razpolovljenje države v Cis- in Translajtanijo đržavopravno čini Hrvatsko za nas lnostransko ali tujo deželo. Kakor doktorski diplomi v Pešti dobljeni pri nas ne veljajo nič, tako bode zagrebške univerze izpit pri nas neveljaven. PeŠtanski doktor pri nas ne more advokat biti, tako tudi v Zagrebu izštudiranemu filozofi] ne bode cislajtanska vlada pri nas profesorske službe dati hotela, niti absolviranemu juristu avBkultantstva pri naših sodiščih dala. Odkar je dualizem v monarhiji, je namreč PeŠta in Zagreb za nas „auslandu. To isto velja za Dalmatince in Istrane, ki so Hrvatom po jeziku še bližji nego. mi. Uže zdaj vemo za roditelje, ki bi svoje sinove rajši v Zagreb poslali, nego v Beč ali Gradec ali oni premislek jih bode zadrževal.
Trebalo bode torej, da hrvatska vlada in naši slovenski kakor dalmatinski državni poslanci vse poskušajo, da se ta nedostatek odpravi, resp. da se zagrebške univerze diplomi in izpiti tudi za Slovenijo, Istro in Dalmacijo kot veljavni proglasijo. Hrvatski vladi bode gotovo na tem ležeče, da je univerza dobro obiskana toiej bude siguinovse storila kar je v njeni moči, in Nj. veličanstvo cesar Franc Josip, čegar ime zagrebško vseučilišče nosi, bode gotovo skrbel zanj in odpravil te zavire njegovega razvoja. Naši slovenski poslanci pak naj izvole sami preudariti in skleniti po kakem načinu v tej zadevi mog6 oni svojo besedo in priproŠnjo založiti, da želja našega naroda v tem na javno pride in se usliši.
Politični razgled.
ftofriaitje alt »žele
V Ljubljani 23. oktobra. i*»žurit<>ff<i «{»ot*«v odsek za pregledanje  in   poročanje o proračunu je raz-
Ali se še spominjaš draga Libera, ko sva slonela v hladnih poletnih večerih na klopi pod širokovejato lipo v vašem vrtu in prebirala globoko čuteče Heinejeve pesni med katerimi ti je dopadala posebno ista, ki pravi:
„Es fiillt oin stern hinuntor
Aus sciner funkolndon htfh',
Das ist der stern dor liebo
Don ich dort fallon soli'." in sem ti jo moral tolikokrat ponavljati, da si jo znala iz pameti. Jaz sem ti gledal za-maknen v žarni obraz, ko si deklamovala s sladko donečim glasom prekrasne besede nesmrtnega pesnika v tiho noč, a globokega čuta, ki veje v tej pesmi nijsem razumel, nijsem mogel razumeti.
Se le zdaj, ko živim v naročji krasne Italije, v zibeli umetnosti in lepote, te umejem draga Libera, te cenim neumrli Heine.
delil uže posamezne točke budgete na posamezne poročevalce. Kakor brž bodo le-ti z delom gotovi bode odsek imel vsak dan skupne seje, da se rešenje proračunov čem brž zvrši, pravijo da pred božičem. Da bode obilo debate to je gotovo. Tudi naši slovenski poslanci bodo pri proračunu imeli priliko govoriti o težavah, ki naš narod tei 6, o krivicah, ki se nam gode pri uradih in zavodih, za katere davke plačujemo. In sigurno bodo baš naše stranke poslanci tudi oglasili se.
Ministra &t»•#•#*■##/*•#•/#* so 21. t. m. dunajski študentje, okolo cSOO jih je bilo, pri instalaciji novega rektorja z velikim sikanjem in „pereat"-klici iz sobane spremili. Povod temu je znani ondanšnji Stremajerjev ukaz, naj profesorji bolj strogo s studenti postopajo.
JitttiliM'v.\rkat svobodomiselna stranka napreduje in raste. V Karlinu, kjer lani pri zadnji volitvi uijso Mladočchi nobenega glasu imeli, voljen je dr. Trojan, katerega so staročeški listi najbolj napadali. V Soii-hovu so imeli svobodomiselni letos za 90, v selčanskem okraji za 34, v Horici za 27, v Chrudimu za 28, v Pisku za 50, v Rodnici za 31 glasov več, nego lani. Iz tega sklepajo „Narodni Listyu, da njihova stranka napreduje, „strana svobodomislna žije a r«» «tc, my — jame a budeme".
V ii h bi j f države. Iz ♦"«*#*#f/i'4iff4t se poroča , da se Avstrija, Nemčija in Rusija pogajajo s Turčijo, naj dovoli, da trgovinske pogodbe narede z Rumunijo, vendar ne kaže nobeno znamenje, da bi vlasti to storilo bioz dovoljenja Turčije.
Iz Španije se demeutira novica, da bi bili republikanci dopisnika Nt\vyornkih Times ustrelili. — K notranjim razporom mej Karlisti prihaja še razpor dou Karlosa s svojim bratom don Alfonsom, katerega je prvi odstavil od komande in ga nadomestil z nekim Rada.
Vrntčki   državni   zbor  v Berlinu se snide 29. okt.   Posvetoval se bode o držav-.nem   proračunu  in o pravnih  postavah. — lAinimovo civilno tožbo je berlinska mestna
Nocoj jo krasna noč. Bledi mesec sije tako milo in poljublja s svojimi žarki italijanske nižave. Milijonov zvezd se utrinja v globini adrijanskega morja in nočna sapica giblje lahno čolne v beneškej luki. Tudi jaz hitim iz šumečega mesta oprostit se njegove sijajnosti, izvedrit v nočnej tihoti veselja trudnega duha.
Siv čolnar temnega obraza sloni ob bregu oprt v grčevo veslo in globoko vtop-Ijen, kakor bi premišljal slavo nekdanjih Benečanov po uničenji gr&kega kraljestva, junaški boj z Genevci in bi posled zopet točil grenko solzo nad krutim polumesecem, ki je pokopal benečansko slavo, potopil njegovo neizmerno bogastvo. Primem ga za roko in izdramim iz zamišljenosti. Zgane se, in zamrmra z nekako temnim glasom in navadnim ogovorom: „comandi signori", ter mi potem poda roko naj stopim v njegov čoln.
sod u i j a odbila, in je on priziv vložil pri komornem sodišči.
Danci v severnem Slezviku so zopet svoja poslanca Ahlemana in K Minerja volili k ljubo pritiska od vladne nemške strani.
Dopisi.
Iz TrMu 19. okt. j I/.v. dopis.] V Skednji pri Trstu uže nij bilo nobene veselice narodnega značaja, od kar je čitalnica zaspala, ko so- namreč nekateri prestrojivali jo v neko cerkveno-politično društvo. 11. t. m. pa je bila zopet enkrat beseda z igro „Dobro jutro" in drugimi zanimivimi pro-gramuimi točkami, katere so se kaj lepo izvršile. Bila je beseda v spomin neumrlega pesnika Simona Jenka osnovana. Zbralo se je ogromno število udeležencev iz vseh krajev okolice in tudi tržaška slovenska inteligenca je bila obilo zastopana. Dvorana, akor<ivno za t ■mošnji) vas ne majhena, nij mogla vseh v svoj prostor spraviti. Pevci pod vodstvom gospoda učitelja so pokazali, kaj more dobra volja storiti; lepi ubrani glasovi so nas iznenadili. Krepki slovenski kmetski fantje so zapeli, da se je sleherni Čudil. Vso čast g. učitelju Čenčurjevu, da umetnost petja mej prostim ljudstvom tako zdatno pospešuje. Igra je šla dobro, ako se pomisli, da pri tamošnjih okolščinah so jej pretile velike težave, vendar se je izvršila dobro. Po igri bila je splošna zabava, godba je svirala in mladina se je sukala še ko se je noč začela zori umikati.
Vojaška godba bila nam je v soboto opoldne odrečena; VHled tega smo morali drugo iskati, kar je čas in novce strosilo. KeČ bi se bila bolje izvršila, pa uzrok bil je odbor, ki nij na noben red pazil, razen dveh, ki pa sta bila z delom preobložena, ako se pomisli, da izmej sedem odbornikov jih je pet roke križem držalo, Vse eno pa je beseda napravila vspeb, kajti pustila je pri tamošnjih rodoljubih dober vtis in nadejati se je zopet oživljenje slovenske Čitalnice.
Včerajšnji „Cittadino" se hudo peni nad deželnim zborom, da je tako brez vsega uspeha zaključen bil, in da je volilni red šel v zrak zopet za letos. Jezi se nad našim Nabrgojem, da je toliko opozicijo delal in da okoličani nij h o zahajali v seje, ko je točka novega volilnega reda na dnevnem redu figurirala. Nazaduje kakor bi ga po vsem notranjem ščipalo ta laški organ svoj Žolč razlije nad  VBem kar  je pošteno. Mi
Malo tre lot.kov potem plaval sem v urnem čolnu proti bližnjemu otoku in pozabil veslarja in nekdanjih Benečanov.
A spominjal sem se tebe draga Libera, spominjal sem se daljne svoje slovenske domovine.
Zgodovina beneška, slava in propad, katero sem ravno kar premišljal, vtisnila se mi je globoko v dušo in ne hoteč se v topim v osodo svojega naroda.
Polumesec je pokopal benečansko moč, sto in pet in dvajset letni hoj z rojaki iste zemlje z Genevc jo oslabil junaške ude krutih dog da se komaj še zove ime, in njihove mogočne palače uže obrašča mah.
„Kako rod za rodom gino, To povest je domovine."
In ti premili moj narod, prekrasna slovenska zemlja, kje je tvoja slava, kje so zvesti ti sinovi?   Razpor in neiskrenost last
pa mirno gledamo in pričakujemo boljše prihodnosti. Tudi za nas tržaške Slovence bo napočil dan.
K »liiitajn 20. okt. [Izv. dop.] Ali so stokale v minolih dneh mašine, tiskaje imena Stein, 1 lani t, Seuter, Polak! Bilo je treba voliti poslanca za drž. zbor v notranjem dunajskem mestu, in to reprezentaje, če bi judovskim listom verjeli, pprvi volilni okraj monarhije, sedež inteligencije" in bog vedi kaj še. Od 5000 volilcev udeležilo se je samo polovica.
Kakor veste uže je bil Seuter s 16 glasovi večine voljen. Mej ponudniki bili so trije trgovci in vseučiliščni prof. dr. Stein, ki je na dobrem glasu mej narodno-gospo-darjevci in eden mej srečnimi profesorji našega vseučilišča, ki ima zmirom polno sobano slušateljev, kateri redkokrat njegove ure zamudijo, in ki bi bil gotovo lepa pridobitev našemu parlamentu, ker ravno zdaj v finančno slabih razmerah bi njegovo veliko znanje baš na gospodarstvenem polji bilo bi dobro in Greuter bi dobil glede dovtipa ne majhe-nega rivala. Stein in Ilart sta po prvem volilnem dnevu odstopila in boj se je bojeval mej Polakom in t euterjem ; bil je boj mej strogo vladno in neki ovo stranko, ki komaj uže čaka, do pride Avstrija pod ka-sarnsko prusko disciplino. Ustavoverna sta oba kandidata. Polak, vitez ne vem kacega kiiža uže, vsedel bi se bil mej vladne pristaše, Seuter je neki mož „fortschritlerjev". Vlada si je dosti prizadela, dobiti enega privrženca več v parlament, dobila je udarec — hubeat sibl.
Državna in gosposka zbornica ste denes pričeli svoja delovanje. Finančni minister je podal proračun za 1. 1874. Prigospoda-rilo se nij nič, nekateri oddelki vlade so jim odmerjeno svoto prekoračili.
V aferi Bismark-Ainim se tukajšnje ča-sopistvo, kar se je čnditi, precej odločno postavlja Bismarku nasproti, sodi se čin njegov včasih prav ostro in ne manjka izrazov kakor : brutalnost etc. Zatorej mu pa tudi listi iz raj h a prav hudo odgovarjajo, Češ za kaj še nij do tja dospelo, da bi Binmarka in nemštvo identificiralo in se njegovemu duhu čudil, ki vselej pravo zadene.
Domače stvari.
— (Izvrstni roman „k an to r č i c a"), ki se je v zaduji številki našega lista končal
nih otrok ti slabi krepke rame, zapira pot tja, kjer sinovi
„Sf prosti volo vero in po stavo." Torej:
„Bridka žalost m o prešine, Ko so spomnim domovino, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogor spoštovano." Ne h ud u j   se  mi  draga Libera, da ti kratim v ljubezni do domovine svojo lastno ljubav   do   tebe.   A   poznam te, da si vrla hči 'naroda,  da me razumeš in Čislaš moja čutila.
Otožna pesen mojega veslarja me vzbudi iz daljnega mišljenja. In čuj, ti glasovi so slovanski, to je pesen dalmatinskega Slovana. Uže otožna melodija, ki je karakteristična vsem jugoslovanskim napevom pričuje mi, da je benečanski gondolir rojen Slovan. Z veseljem mu podam roko, ter ga pozdravim   v   slovenskem  jeziku.    Bil je
in ki izbaja baš zdaj tudi v hrvatski prestavi v delniški narodni tiskarni „Primorčevi" v Kraljevici, — izide tudi v posebnem zvezku v naši zbirki nlistkiu.
— (Deželni načelnik g. Vidman) je predvčeranjem na Dunaj odpotoval.
— (Zvonar Samasa)v Ljubljani je izdelal poleg treh druzih Se en 46 centov težak zvon za Idrijo. Pred nekoliko dnevi je poslal 3 zvonove v Djakovar v Slavonijo, katere je naročil biskup Strosmajer.
— (V ah i lo k s o k ols k em u večern) v spomin osmine izleta v Zagreb, kateri bode denes v soboto 24. oktobra zvečer ob 8. uri v čitalničnem Bteklenem salonu. Program je: 1. Tovarštvo, zbor od Nedveda. 2. Pevski pozdrav, zbor od Ilendrvcha. 3. Sporočilo staroste o izletu „Sokola" in o slavnosti otvorjenja vseučilišča v Zagrebu. 4. Pjev hrvatskih djaka, slavnostni zbor od Zajca. 5. Stanak moj, kvartet od Lizinskega. 6. Ilusitska, češki zbor od Tovačovskega. 7. Zvezdi, bariton-solo in zbor od Nedveda. 8. Poputnica Bmovcn, nov zbor od Brize. 9. Domovina, zbor od Nedveda. 10. Rado ide Srbin, narodni zbor. — Vstop v salon imajo samo Sokolovci in njih družine. Odbor.
— (Izrodki nemške protekcije.) Na ženskem in moškem učiteljišči v Ljubljani so potrebovali letos učitelja za risanje. A te učiteljske službe dotična oblast baje še razpisala nij bila, ko je za to službo kar nenadoma imenovan nemški ljudski učitelj Kronberger iz graške meščanske šolo, — gotovo le vsled protekcije kakovega visocega moža. A ta učitelj za risanje, — risati čisto nič ne zna, kakor smo to iz dobrega vira poizvedeli, in pripoveduje se, da se bo še le hodil na tukajšnjo realko risanja učit mej male učence. Sposobnosti nema, ali Nemec je, in torej vreden, ter „eo ipso" sposoben, da mej nami Slovenci kulturo trosi. Kar pa vse ne zavira, da pri nas res nij nobene germanizacije.
— (Odbor „Učiteljskoga društva za slovenski Štajer") ima v tvorek 27. t. m. svoje posvetovauje v Ormu ž i. Na dnevnem redu je pogovor o raznih društvenih zadevah in o sedanjih dogodkih tikajoČih se slovensko-štajerskega šolstva. Bližnji odborniki se vabijo, da gotovo pridejo, oddaljer I pa se prosijo, da svoje nasvete pismeno pošljejo do 27. oktobra na podpisanega v Or-muž (poste re*tante).
L a p a j n e, predsednik.
videzno vesel pri teh besedah, vsaj materini jezik je ljub tudi naj prostejšemu Človeku.
Srčno se poslovim od bornega veslarja.
Njegova pesen pa se mi dozdeva, glasila se je v pomenu slavnega pesnika, ki poje :
„Molči morje, kam si djalo Al' si ladjo pokopalo, Jih razbilo ob peči, — Da jih videti več nij —?
Nij jih morje potopilo, Ni jih ob peči razbilo, Da jih videti nij več, Tega kriv jo tuji meč."
Kako bi bil ponosen draga Libera, ko bi mogel spremljati nocoj tebe v tem leska in lišpu, tej krasoti in bogastva ponosnih Benetk in bi bil prepričan, da prekosi ves ta goljufivi videz; puhlo nečimernost tvoja skrivna, goreča ljubezen, tvoja krasota.
— (Učiteljišča.) Z zadnjim tečajem moških učiteljic so letos v zvezi praktični tečaji, v katere se sprejmo dijaki po dovršenih srednjih šolah. V Gradci je v praktičen tečaj stopilo 44 (med njimi 8 Slovencev) v Ljubljani 17. kandidatov. V pripravljevalna tečaja v Mariboru in Gradci je pa sprejetih 150 učencev; v Liubljani se jih je v ta knrz pa samo okolo 10 oglasilo, menda nijso vedeli zanj zarad preslabega razglašenja. — V prihodnje torej ne bode več baš velikega pomanjkanja učiteljstva, zlasti pa učiteljic ne; kajti v ljubljanHkem ženskem učiteljišči je v vseh štirih tečajih nad 100 kandidatinj: na novo se j h je letos 35 vpisalo, konec tega soškega leta jih utegne kakovih 25 preskušnjo prestati.
— (V Kamčniku) bodo baje ondotno dvorazredno šolo na tri razrede razširili, za nadučitelja je tu imenovan g. Cenčič in za učiteljico gdč. Vrne oba iz Ljubljane.
— (Iz Vipave) se nam piše: Imeli srno pred nekaterimi leti pri nas tri dobre, značajne učitelje, ki so se vsi v našo sosednjo deželo Štajersko preselili. Od takrat pa nam nij mogoče dobrih učiteljev dobiti. Zdaj bodo k nam poslali baje nekega popolno nemšku-tarskega človeka, katerega so se komaj znebili, tam kjer je bil.
— (Razširjenje šol.) V Rrćžicah se bode letos poleg 4 razredne deške šole 4 razredna dekliška šola ustanovila. V Muren-bergu se ima ondotna trirazredna šola za en razred pomnožiti. V Ptuju hočejo k sedanjim 0 razredom še en razred pridjati, imeli bodo torej ondi 4 razrede za dečke in .3 za deklice. Baš tako bode v Ljutomeru, če bode deželni šolski svet v razpis še ene učiteljske službe dovolil. V Mariboru bode dekliška šola imela 7 razredov, in sto šolo je v zvezi tudi industrijalni tečaj (enoleten) za ženske kandidatinje ročnih del: na tej šoli je učiteljica gospodična Putre (Ljubljančanka rodom), poprej učiteljica na zgornjem Štajerskem v Judenbergu. V predmestni šoli pri sv. Magdaleni v Mariboru se bode mladina po spola ločila, vsled tega bode Še dveh močij učiteljskih treba.
— (V Prošeku) pri Trstu se bode pri-pravljevalni razred za učiteljsko izobraževa lišče osnoval. Učitel na tej šoli bode g. Ivan Mrcina, potrjeni učiteljski kandidat goriški iz Goč, ki je z odliko dovršil učiteljišče. Tudi v Kobaridu na Goriškem se namerava enak tečaj ustanoviti.
Glej, tam se razširja ogromna palača nekdanjih beneških despotov, grozovite kvara nei je. Hitiva memo, krv je prelita na slednjem kamnu, stok in jok se razlega tisočero nesrečnih v temnem zidovji, in senčne podobe maščevalnih duhov oblegajo samimi nekdanje krvoločnosti.
Tamkaj pa se Žari krasni terg sv. Marka. Ponosno kipi še dan denes mogočni stolp v višnjevo nebo, kakor bi ne poznal razlike mej nekedaj in sedaj. Neizmerna množica se gnjete na krasnem prostoru. Uboštvo in silovito bogastvo, ponosen aristokrat in raztergan plebejec, umetne godbe in priprosti harfenisti uživajo oudi hladno, prijetno italijansko noč.
Jaz pa draga Libera, slonim v kotu; tujec v tujem mestu občudujem veseli svet in ti voščim lahko, sladko noč! Tvoj
L i b eri u s.
— (Iz Brežic) se „Tgpst." poroča: 16. t. m. se je zbralo na večer pri posestniku Janezu Šetincu v Bnkovšeku okolo 15 ljudi, da bi turšico ličkali. Navzoči je bil tudi nedavno na odpust prišli Martin Mežna-rič, ki je pripovedoval svoje doživke in pri-godbe iz vojaškega življenja, toda enmalo pretirano, in to tako, da je njegov starši brat Janez MeŽnarič, ki je bil svoje dni tudi vojak, bahanje in pripovedovanje mlajšega brata osmešil, ter se sklicaval na svoje dogodke vojaške, o katerih prvi niti pojma nema. Prične se hud kreg z ubojnim groženjem ; navzoči vojaški odpušČenci Jan. Zagorec, Mart. Stergar, pokrivač M. Kruleč se potegnejo za Jan. Mežnariča, ko mej tem najstatši obeh bratov Mih. Mežnarič, ki je ob enem tudi krčmar, zagovarja Mart. Mežnariča. — Jan. Šetincu gotovo ta hrup ni) bil ravno prijeten, ker je Martinu Mežnariču in njegovim trem privržencem pokazal vrata, vslcd česar so z hrupom in grozo odšli, Martin in Janez Mežnarič so bili vračaje se domov na cesti zavratno napadeni od onih štirih tovarišev, z vilami in koli; hišni posestnik Miha Mežnarič strašno na celem telesu razmesarjen, je na mestu mrtev obležal, o Jan. Mežnariču se pa še dvomi, ostane li pri življenji, ali ne. Glavni hudodelec Mih. Mežnarič se je izdal sam sndniji, J. Zagorec in M. Stergar so bili ujeti, M. Kruleč je pa pobegnil.
— (O živi uski kugi) na Kranjskem poroča deželna vlada, da jo njeno stanje bilo do IS. okt. sledeče; v okrajnem glavarstvu logaškem so okuženi okraji: Kanarsko , Metulje, Studeucc, Nemška vas, Velike Obloke, Kramplje in Stari trg v okraji Lož in Cerknica ; v kočevskem glavarstvu pak Pod-klanee v ribniškem okraji. V 2.'! okuženih poslopjih jo crknilo čvetero govedine, 14 obolelih goved jo bilo ubitih in 80 goved, 6 ovac in 13 koz kot sumljivih ubitih. — V vsem logaškem okraji so semnji prepovedani.
Razne vesti.
• („Srbadija") se bode zval ilustriran lepoznansk srbsk list, ki bode vsak mesec enkrat izhajal na Dunaj i II L, Ungargasse 2.
* (Š 1 e z i j s k i škof F dr8 te r v nesreči.) O strašni nesreči, ki se je pripetila knezoškofn dr. Forsterju se poroča: Kočija šk< f.iva je bila le nekoliko sežnjev za jan-berškim gradom blizu mrežnih vrat, oddaljena, ko se naenkrat na bližnjem strmem griči pretrga veriga pri coklji, ter v divjem teku kočija, ki je bila obilo obložena, navzdol zdr-dra. Kočija/, si je na vse moči prizadeval, da so dvema konjema odleteli podkvi. Toda bilo je vse zastonj. Ko se končno še enemu prvih dveh konjev pretrga opr-snica, zdivjajo konji s kočijo v kolobarji kar v divjem diru po griču. V sredi griča, kjer je ovinek se prekucnejo konji, voz zdrdra črez nje, ter prileti z vso močjo v neko lipo, na katerej se je razbil na kosce. Knezoškof je obležal pol na pokraji griča, noge so mu pa še visele v kočiji, njegov tajnik llackeuberger se je zvrnil za njim, komornik in kočijaž so prileteli iz kozleka na drevo, in potem na stran, en konj obležal je pod kočijo. Pomoč je bila takoj blizu. — Knezoškofa so vzdignili iz kočije, ter odnesli nazaj v grad. — Sreča za njega, da je ravno v tem trenotji, ko se je kočija preobrnila, pogledal skozi okno, če ne bi bil na kosce raztrgan. Glava je bila tako pobita, da mu je ves obraz otekel takoj k nepoznanji. Ledene ob klade so mu neprenehoma n orali polagati 20. ur. Oteklina je nekoliko upla-kuila, toda še mu nij moč, okolo in okoli
rudeče otekle oči odpreti, neizvzemši drugih bolečin in ran. — Tajnik ima vso razrezano roko. in velike bnle na nogah. Komornik ima izpahneno desno roko, kočijaž bluje t * z oteklimi persi na smrtoej postelji. Trije' konji so zelo pobiti, eden ne bode več za rabo, V čeraj popoldne o 3. uri se je pripeljal na centralnem kolodvoru knezoškof videzno zelo bolan domov.
* (Hud vihar) je bil, — kakor se no vinam iz Londona tHegrafuje — zadnji tvo-rek na Škotskem. Mnogo hiš in telegrafskih navojev je poškodovanih, parobrod „Chusan" ic bil na zapadni škotski obali ob breg vržen in je 11 osob njegovih pomorščakov usmrtenih.
Deželno gledališče nemško.
Denes 24  oktobra 1874:
III a ii Viti rt.
Jutri prva slovenska predstava letošnja:
Tri Je klolHiKI.
Burka v 3 dojanjih.
nem bolnim mor In zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalfisciere in Baru
let liže je nij bolezni, ki ki jo ne bila ozdravila t:i prijetnji zdr:i\ilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse, bolezni v želodcu, na živcili, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečino v ledvicah, jetlko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, Inmenje v ulesib, slabosti In blevanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšan je, blediclco in pre*
hlajenje; posebno se priporoča za dojence in je bolje, nego dojničtno mleko. — Izkaz iz mej SO.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja I>r. VVnrzcrju, g. V. V. 1'cneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v .Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angolsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Detle, Dr. l.'re, grolinjo Castle-stuait, Markize de 1'rehan a mnogo druzih imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80*000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. AVurz erja,
Bonn, to. j ni. 18f>2. Revaloscičro Du Darij' v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem hoden j i v obistih In mehurji, trganje V mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtev.
W i n c h e s t e r, Angleško, 8. decembra 1842. Vala izvrstna Revalesciere je ozdravila večletno i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čut niče in vodenico. Prepričal sem se sani ■ 1-do vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sliorclimd, ranocelnik, UU. polka. Izkušnja tajnoga sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel s teina.
lterolin, G. maja 18f)<5. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere da Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, tajni Ranit, svetovalec
Spričevalo št. Tti.ti-Jl.
Oberglmpern, (Badensko), 99. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal K tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Viiše Revalesciere du Rarry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik, M o nI ona, Istra.
Učinki Revalesciere du I!arry so izvrstni. Fer d. Clausbergor, C. kr. okr. zdravnik.
et. 80.416. Gosp. V. V. r.encke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „li e r 1 i n e r K 1 i n i s o b e WoohenaO h r i f tu od ti. aprila 1872 to le: „Niktlar ne zabini, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesolere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter Vedno hljnvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v U tetinih.
St. 04.210. Markizo de Brehan, bolehale Bedem let, na nespanji, treslici mi vseh udih, shujšanji in hipohoudriji.
St. 71).810. Gospo vdovo Kleinmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem ludchanji glave in davljenji.
Št. 7f>.877. Flor. Kollorja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolelianji dušuikn, omotici i tifičanji v prsih.
št. 7f>.'.»70. Gospoda Gubriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro brezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnie.
št. <;"».7ir>. OospoJKal de Montlouis na nepre-bavljenji, ncspanji in hujšanji.
Št. 75.028. Barona Hignio 10 letne hrnmote na rokah in nogah i t. d.
aleseiere j« 4krat tcčnoja, nogo meso, ter 86 pri ndraščenih in otroeih prihrani 60 farsi \ M M ceni, glede hrane.
V plehaati'. pušicah po pol ;'i rita 1 fohl 50 kr. 1 funt 2 gold, 60 kr., 2 funta 4 gold BO br., ft tun tov  U  gol«'.., U funtov 20 gold.. M fantov86 gold..
— Kc\ nk »ciure-i ;;acuiten v pufieas a is gold, 50 ftr in 4 gold. 00 kr. — lte\ aleecR.■•. Chocolau';o v pratiti in v ploščicah za 12 tat* 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold 50 kr., '8 tel 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 tat 20 gold., — M 678 <au 86 gold.
— 1'rodajo: BarrvduBarrv &. i .•■ m p. na Dn-M|i, *talltlaebKi»»»e it. 8, v ljubljaul Ed. M h h r, v taradcl bratje Oberui. zuuevr, v lm
brnka Diochtl i Frank, v Celovei P. Rim-bacher, v l.uuri Ludvig Utiller, v Mariboru P. K o let u i k & M. Morio, v Sleranu J. B Stockhauien, kakor v vseh mestih pri dobrih 1h>
V:» rji h in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du • vi ■ka hiaa na vi« kraje po poštnih nakaznicah ali povzet: i h
Tiajcfl.
22. oktobra:
>•;-., i»ftn Usiakcr iz Gradca. — Mravlja k i/. Dunaja. — Spiler, Kromer Iz Štajera. — Jeruzalem iz Liso n. L,
Fri Slimii; Todesi, Kron iz lstrijo. — Simoni, Kurubic iz Trsta.
Pri Malici: Altsrhul, Schonftdd iz Dunaja.— Dreal iz Colja. — Llteld iz Trbovelj.
Zobni zdravnik
Dr. T anzer,
docent zdravništva za zobe na c. k. univerzi v Gradcu,
jo prišel v l. j ubijamo, ter biva pri „Slonu" štev. sobe 51 >n &*<*, II. nadstropje, in zdravi specijalno vsaki deri (razen nedelje) od M. zjutraj dO 5. ure zvečer. (997—4)
Ostane pa tu le do konca oktobra t. 1.
Zaradi brezbolestnib operacij jo treba v ta namen nekaj časa k pr pravljanji.
Najvšjo potrjena zdravilna veda zopor ustna gnjilobo, Pulrlicrin-zobiia pasta in zobni prašek se dobiva tii, daljo pri g. Biršicu in Ed. Mahni.
I mrli
od  20. do 22. ok:
Jan. Novak, delavsk otrok, 3 1.. na vnetici grla Martin Povse, hišni posestnik st. 43 ]., na jetiki Urša Lovec, sirota, JU I. na onemoglosti. Pr, Sraj 50 1. na raku. Pr. Trampu« rg. pomočnik, 80 1., K Eder. 28 1. oba za J etiko J. Grdešič, 7 I. na vnetici grla. N« ža Petje, 50 1. na sušici. .
•   K 9 g bi"
a s-p. s. a.
w.        t ""i
» Z "a r1'
w c c ^
S: o «2 2. S a' a d-o^ <i<f
%° < <
'Lav1
o
a c a.    oo w <fl M
■ ••-It«  m ^
oo ^ cj > i tc 10 —i
ct3 tS>
2 o
P 00
•a I
Bi
S. pr 3»
tu   o< *
E
S-P* i* *
2 ET^S S-•r-' eL et- _
<* pr
A
O 89
«^.a
o pr o.*
o _
O cj, pr Si erg p qo< nt ^
cd d
B 80
5 c 0
|b 00 m?
s. e
O   -i   C —
O i,
S-* 5' B ^
o<
M* CD
hd
o-
© pr
H Ji
3*
O OD
♦a sr
9 u
• ca S *0
© 2 ^ 2-
to pr
3 2
c o
P__
^ S.
»' pr
i i
od w
pr g
■o £
O Ct os
B —
%2. PTT3
—t c CS3< j0 ^.
S- e' =
2 rt
i f:f^
S »» 5 «
n>  (= a
Obeznik,
Dovoljujemo si naslednj«i opozoinjevati na nas prav po ceni jesenski cenik, ter se bodimo vedno, ki »t dosedaj trudili v vsaoem ogledu s soli<lniin in poštenim blagom našim odjeumlkoin ustrezati.
Ker sum v zvezi i največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Illago-ro«lji ponuja ugodna prilika,  s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških
cenah. —
Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrste cen: prva vrsta obsega 2 sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cene, je najfineja vrsta robe.
Na posebno zahtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco in brezplačno. RaspoiUJA so h poštnim povzetjem. B p«isebniiu .spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna,
Mmlt. ItiiprcehtNplatz >r- it.
(2SU — 1)
za srajce,
O e 3^. 11^-
1 kos 'M vatlov bel, moder, niclirnu ali
barvan lian hant l/4 7, 8 in 1» gld. 1 kos 80 vatlov bel, moder, incliran ali barvan harehant f'/8 a 10, 11 in 12 gld 1 kos žnorast. ali  pikč-baivlianta '/n «'
8, *.) in 10 gld. 1 kos žnorast. ali pike-harchanta */g i 8, 10 in 19 gld.
1 kos žnorast. ali pikč-barehanta •/« 1
10, 12 in lf> gld. 1 vatel uajtinejega pavolnate^a barehanta a 40 kr.
Damska - pike • krila t eno 9.60]» 8.50 in 4.50 kr.
Otroške-piktVodeje, bele ali pobarvane ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr._
Gladka platnena roba.
*jA .'10 vatlov cvirnastega platna,  1 kos
6, 7 in 8 gld. 9/„ .'10 vatlov cvirnastega platna,  1 koB
8, 8 in 10 gld. */A 'M vatlov opranega krciiBplatna za
na mizo 1 kos 7, 8 in 10 gld. "/„ J10 vatlov opranega kreiisplatna za
na mizo 1 kos 8, 10 in 12 gld. "/„ 50 vatlov belfaaka tkanina l kos 12,
16 in 18 gld. «"„ 50 vatlov holandška tkanina 1 kos
IG, 20 in 2o gld. "/„ 54 vatlov rumburška tkanina za gos
potiske srajce, 20, 2f> in .')() gld. V« 54 vatlov rumburška tkanina za dam
ske srajce, 80, iJf> in 40 gld. °/B 54 vatlov rumburška tkanina za gos podske srajce, 40, 60 in t>0 gld. Tkanina je izključljivo lu izdelek firme Ma> A llolfeld.
Platnene rjuho brez šiva a 3, 3.50 in 4 gld. _
Tiskana roba.
Lastni izdelki, pen alin robu
vatel po SO, 2.J in 2o kr. Kosmonoški izdelek, perealin roba, vatel
po 25, 80 in 86 kr. Mebclj-perral in niebelj-kreton, vatel po
;10, 85 in 40 kr. Kosmonoško ukujc za dauisko, m otroško
obleko, vatel i>o 40, 42 in 45 kr. Svltll kosiuonoški in francoski briljantin, vatel po ;i<>, .'!."• in 40 kr.
Gladka bela pavolnata roba.
Sifon in širting za srajce, vatel p«> 20,
25 in ."JO kr. Beli briljantin in atlasgrad, vatel po 'Jf>,
30 in lii> kr. •/« Orano, piketa vseh barv, vatel po 45,
50 in nO kr.
*U rumenega nankinga, vatel po 90, 95 in :iO kr.
4 , šamoi iti belega nankinga, vatel po 30, 85 in 40 kr. _
Kuba za rutice.
1 tacat otroških butist-robeev, z harve-nim okrajem a 80, 'JO kr., I gld.
1 tacat ilainskib hatist - robcev, obrobljeni z barv enimi okraji a i gld. 1.90,
in 1.10 kr.
1 tacat damskih ziikonet-robcov a 1.60. 2.50 in 3 jfld.
1 tueat robcev za gospode, obrobljeni ■
barvenimj okraji a 2.50, 3 in 3i5t) kr. 1 tacat belih robcev ruuiburškcga platna
a 2, :i in 4 gld.
1 tacat belili robcev irskega platna a 5, G in 7 glcl.
I tucat belih robcev batistnih ali bel-
faških d 8, U in 10 gld. 1 tueat belfuškib plutueuih robcev, z bar-
venimi okraji a 6, G in 7 gld. 1 tucat foulurd- ali katuu-robcev, za na
glavo, lastni izdelek a 2, 2.50 in li gld. 1 tueat foUlard- ali katuu-robcev, za na
glavo, kosiuonoški izdelek a 3, 3.5U in
4 gld.
1 tueat harvanih žepnih robcev a 2, 2.50 in 3 gld.
1 svilnata - foulurd- žepna - rutica za gospode /. barvanimi okraji, najnovejšo ii .^o kr., 1.20 in 1.50 kr.
Angleška, gladka volnata roba.
Crni in gladko-barveui orloan, vatel po y40, 50 in <J0 kr.
Orni in gladko-barvcni ilemi-lilster, vatol
po 70, 80 in itO kr. Črni in gladko - barveni svilnati - luster,
vatel po 1. gld., 1.20 in 1.50 kr. Crni aksamit, vatel po 80 kr., 1 gld. in
1.90 kr.
Črni aksamit za silk-obleke, vatel po
l.GO, 1.80 kr. in 2 gld. Barveni progast aksamit za obleke, naj-
noveje, za daiusko in otroško obleko,
vatel po 1.60 kr.
Barcliant-roba.
1 kos .'JO vatlov bel, moder, uičliran ali barvan harehant '/e a G, 7 in 8 gld.
Pri naročilih nuj se blagovoli uduti, če se zahteva 2., 1, ali najfinije vrste roba. — Ako je odjema in nakupovanje veliko se povoluje znižana cena. —
Adreso prosimo natunjko zupomuiti: Samo Kupreclitsplalz Sir. it, 1 riickvvarts der Ruprechtskirche, vis-a-vis dem Eingang der Sacristei. I
Damaska roba:
Belo garniture, iz polplatnenega damaška. ti os.       12 os.       18 os.      24 os. 4 gl.        7 gl.       TO gl.      14 gL Bele garniture iz prav platnenega
jaguarda. ti os.       12 os.       18 os.      24 os. "5 gl.        9gl.        14 gl *Tgl. Bele garniture iz čisto platnenega damaška.
6 os.       12 os.       18 tis.      M os.
7 gl.     l2lrl7     I8gl7   "94 gT
1 tueat barv. desert-servijetov 2, .'{, 4 gl. „    „    belih    „ m       2,3, 4 „
Damaska obrisala vatel po 25, 30, 86 kr. Obrisala is čistega platna tueat 4, G, 7 gl. Servijeti iz ćistega platnu, tueat 4, ti, 7 gl. 1 kos *',x barv. kav. platnu 80 kr. Prti iz čistega platna •/< 2, 2.50, 3. gl.
„ „   „      m V1U 8, 4.r,o, ti. „
„   ,    „       n '"/« 4> »-»O. 7.50 „
„        „       „ 10. „
Garniture barv. iz čistega platna,
ti os. 12 os.
4gl. "8 gT
1 garnitura prtov, 2 postelj, in 1 miz. prti u 10, 12, 15 gld.
Specijelni učinek anatheri-nove ustne vode
od dr. .1. €m. I'<»|i|i,i na Ilitiiaji,
razložen od dr. Julija Janel, praktičnega zdraynika itd.
Zax)isana na c. k. kliniki na Dunaj i od gg. dr. profesorja Oppolzer, rekt. magnif. k. saskoga dvornoga svetovalca, dr. v. kietzinski, dr. Brants, dr. Heller itd.
Ona j«- za zobno   Miiažeuje sploli.
Rastopi po svojih kemičnih lastnostih slizo mol in na zobeh.
Posebno priporočati jo po kosilu, ker med ■obori zaostali mesni deli, ko začnejo gnjiti, zobe v nevarnost spravijo in hud duh i/ ust dajejo.
Zelo v ouili NlučHJili, kjer je \insKi Kinu« ii n#.»- zuvrl delati Me, tte UMpeNiio rabi, ker nasprotuje utrjonju. Kajti, če je le tudi najmanjši del kakega zoba se odlomil, loti se golega zoba takoj gnjiloha, zob so razruši in škoduje tudi zdrave zobe.
l>a zobem lepo ltntunio barvo zopet, ker kemično raztopi in odmije vsako prevlek«).
Jako koristna j«> v leni, da obrani £iste uinefiie zobovv. Vzdržuje je v prvotni barvi, blesku, varuje je vinskega kamna in pred hudim duhom.
Utolazl ne le boleelne, ki jo narede otli in vneti zobi, nego zavaruje, da se to dalje ne širi.
Buvno tako se izkaže auatherinova ustna voda tudi proti giijllobl zobnega iiknh in kot gotovo in zaueHljivo utolužiluo Ki-c«lst\o bolečin v otlilt zobrb, in pri reviuatičiiib zobiiili bolc>znib.
Anatherinova ustna voda tebko ntolasi bol v najkrajSein času, ne <la bi se bilo bati škod-Ijivib nasledkov.
Nad vso cenljivu je anatherinova ustna voda v vzdržuuji dobreiga duba |»ri di-baujl, potem v odstraiijenji liudr^M dihu in zadostuje vsak dan večkratno izmi-Vanje nst s to vodo.
Bie more ac zadosti priporočati pri gobuMteiu zobnem uichu. Ako se anatherinova ustna voda komaj štiri tedne po napisu rabi, izgine bled«>st bolnega zobnega mesa in na njeno mesto pride prijetnejša rožna barva.
Itavno tako izvrstno »e izkaze umi-tlieriuova ustna voda pri rablib zobeh, na katerem zlu toliko scrophuloznih trpi, ko tudi, ako v višjoj starosti zobno mes«» gine.
Ciotovo HredMtvo je anatberiuovta uhIuu vudu tudi pri leliko krvavečem zobnem mesu. L'zrok togu je slabost zobnih cevij. V tem slučaji je trdu krtučicu zelo ])(>trebua, ker zobno meso scuriticira, po čemer novu delavnost nastopi.
Se dobiva: (IG—4)
v Ljubljani pri PotričiČ  in Pir kor-j i
— J o s. K ar in ger - j i — A. Kr i spe r-j i — Eduard Mahr-u -- Fer. Jlelh. Schmitt-u
— E. Birschitz-u, loka rji; — v Kranj i pri L. Krispor-ji — Sob. Schaunig-u, loka rji; — v Pliberg-u pri Herbst-u, lo-karji; — v Varaždinu pri llulter-ji, lekarji;
— v Kudolfovom pri Dr. Kizzoli-ji, lokarji
— JoflofBergman-u; — v Krakom pri F od. Bduiches-u, lok.; —v Kamuiku pri J ah n-u, lekarji; v Gorici pri   Pontoni-j i, lekarji
— J. Kollor-ji; — v Wartunberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri An ton. Dopo-r i s-u, lok.; —■Postojni pri K u p f o r s c h m i d t-u lekarji; — v Škofjiloki pri O. Fabiaui-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. llrauno-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekaruica; — v Litiji pri K. MUhl wenzol-j i, lekarji; — v lia-
doljtci pri Zalokar-jovi vdovi.
Izdatelj in zs arednnltvo odgovoren: Maks Armič.
Lastnina in usk r Is ar on ne nsksrnsu.